KAK0 D0 B0LJŠEGA ZRAKA V NAŠEM MESTU?
Kurilna sezona je sicer za nami, prihaja pa čas, ko bo potrebno opraviti vzdrževalna dela na kurilnih napravah, očistiti dimovodne na-prave, odpraviti pomanjkljivosti ali celo sanirati dimnik ali kak drug del kurilne naprave. Skratka, pripraviti se bo treba na prihodnjo sezono, pri tem pa je seveda zelo pomembno, da se dela lotimo strokovno. Le tako namreč lahko dosežemo cilj, to pa ni samo topel dom, temveč tudi ekonomična izraba goriva ter čim manjše onesnaževanje neposredne okolice.
To je tudi namen članka, ki ga objavljamo danes, pa tudi predavanj, ki se že odvijajo po krajevnih skupnostih. Na predavanjih boste dobili tudi odgovore na številna vprašanja, ki jih boste lahko sami postavili preda-vateljem.
Vidimo se torej na predavanjih v vaši KS! (Pozorni bodite na plakate z vabili!)
svetovalka za varstvo okolja Občine Ljubljana Moste-Polje:
Marjana Jankovič, dipl. biol.
POGLAVTTNE ZNAČILNOSTI HIŠNEGA DEVBNIKA
S prispevkom pojasnjujemo poglavitne funkcije dimovodnih naprav in merila za oceno primernosti dimovodnih naprav.
Sestavni del ogrevalnega sistema so tudi dimovodne naprave. K dimovodnim na-pravam sodijo vse naprave, ki so potrebne za odvod diranih plinov iz generatorja to-plotne energije v okolico. To so dimniški priključek in dimnik, dimniški nastavek, omejevalnik vleka, prekinjevalnik vleka itd.
Naloga dimnika je, da odvaja produkte zgorevanja, dimne pline, v okolico, zago-tovi potreben vlek in emisijo dimnih pli-
nov odvede v okolico tako, da je čim manjša emisija dimnih plinov.
Dimnik raora biti grajen požarno varno s primerno življenjsko dobo. To pomeni, da mora biti zgrajen iz tako dobrih materi-alov in tako kakovostno, da je življenjska doba diranika enaka življenjski dobi hiše.
Pogosta je laična razlaga, da je dimnik tako dober, kolikršen vlek zagotavlja, druge potrebne lastnosti pa pri oceni dim-nika niso upoštevane.
Z energetskega in ekološkega vidika je primerno, da je temperatura dimnih pli-nov na izstopu iz generatorja toplotne energije čim nižja. Zato naj bo tempera-tura dimnih plinov na vstopu v dimnik tako visoka, kot je nujno potrebno zaradi vleka in kakovosti dimnika, in ne višja.
Previsok vlek tudi negativno vpliva na ka-kovost zgorevanja in na emisijo dimnih plinov.
Poglavitne zahteve za dimnik so nasled-nje:
-  minimalni svetli premer kovinskega dimnika - dmin = ll,3cm
-  minimalni   svetli   premer   zidanega dimnika - drain = 13,5cm
-  razmerje stranic pravokotnega svet-lega preseka dimnika ne sme biti večje od
1:1,5
-  po vsej višini raora biti svetli presek dimniške tuljave enake oblike in površine
-  hitrost dimnih plinov v dimniku naj bo večja od Wmin = 0,5 m/s
-  minimalna efektivna višina dimnika - Hmin = 4 m za plinasta in tekoča gori va in Hmin = 5m za trdna goriva
-  maksimalna višina kovinskega dim-nika je Hmax = 187,5 svetlih premerov tuljave in maksimalno 150 svetlih preme-rov za din.nike, zgrajene iz polne opeke
-  površinska temperatura dimniške tu-ljave na vrhu dimnika mora biti višja od temperature   kondenzacije   vodne   pare v dimnih plinih ali pa mora biti dimniška tuljava vodotesna
-  odporen mora biti na izžiganje
-  dimniška tuljava mora biti odporna na kisline
-  izdelan naj bo iz temperaturno odpor-nih in negorljivih materialov
-  v dimniku mora biti zagotovljena dila-tacija dimniške tuljave
-  zagotovljena mora biti tesnost dim-nika
-  dimniška tuljava naj bo toplotno izoli-rana
-  dimniška tuljava naj ima čim raanjšo maso
-  toplotna   izolacija   dimniSke   tuljave prezračevana
-  leseni deli strešne konstrukcije mo-rajo biti oddaljeni od dimnika min. 5cm, če je vmes prezračevan prostor, sicer 40cm
-  zgrajen naj bo tako, da ga je možno čistiti, opremljen s čistilnimi in po potrebi z iztočnimi dimniškimi vratci
-  po potrebi opremljen z dimniško kapo
-  opremljen z omejevalnikom vleka
-  na samostojno dimniško tuljavo so lahko priklopljene tele naprave:
-  na trdno gorivo s toplotno močjo nad 20 kW
-  na plinasto gorivo z atmosferskim go-rilnikom in toplotno močjo nad 30 kW
-  z ventilatorskim gorilnikom
-  odprti kamini
-  posebna kurišča itd.
-  na eno dimniško tuljavo so lahko pri-klopljene maksimalno tri naprave z atmos-ferskim gorilnikom na plin do toplotne moči 30 kW, manjše naprave do 20 kW pri kurjenju na trdna goriva itd.
V primeru generatorjev toplotne ener-gije, pri katerih je temperatura dimnih plinov zelo nizka, kot npr. plinski grelniki, sodobni kotli, svetujemo vgradnjo dimni-kov z majhno maso in vodotesno izvedbo dimniške tuljave. Dimniki, ki izpolnjujejo te pogoje, so kovinski dimniki. Seveda morajo biti narejeni v skladu z vsemi pred-pisi. Za kovinske dimnike je še posebej pomembno, da so narejeni iz primernih materialov, npr. korozijsko in tempera-tumo odporne pločevine, in kakovostno spajanje pločevine pri izdelavi dimniške
tuljave. Za dimnike iz polne opeke, na katere se priklapljajo nove kurilne na-prave, svetujemo, da se sanirajo ali zgradi nov ustrezen dimnik. Sanacija starejših dimnikov se preprosteje opravi s kovinsko dimniško tuljavo.
Kakovostni kovinski dimniki in dimniki s kovinsko dimniško tuljavo imajo to pred-nost, da je v njih kondenzacija dimnih plinov bistveno manjša kot pri zidanih dimnikih. Če do nje kljub vsemu pride, kondenz ne more skozi steno tuljave ali dimnika, ampak priteče na dno tuljave, kjer ga kontrolirano izpuščamo v okolico, če je to potrebno.
Zaradi zahtevnosti načrtovanja in grad-nje dimovodnih naprav, predvsem za no-vejše, kakovostnejše generatorje toplotne energije, svetujerao, da ju prepustite stro-kovnjaku, ki pozna problematiko dimo-vodnih naprav.
Lastnik ali uporabnik kurilnih. dimo-vodnih in prezračevalnih naprav mora za obratovanje pridobiti ustrezno soglasje pristojne dimnikarske službe. To soglasje pomeni, da so dimovodne naprave v praksi zgrajene primemo s funkcional-nega                                        požarno-
-varnostnega, energetskega in ekološkega vidika.
Dimovodne naprave je potrebno tudi redno vzdrževati, kar pomeni redno čišče-nje in odpravljanje morebitnih pomanjklji-vosti.
Jože Kaplardipl. inž. str.
Energetski servis E.S. d.o.o.
Ljubljana. Roška 2a