Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Štev. 25.
Celje dne 18. junija 1949
Cena 2 din
Poštnina pračana v gotovini
NAPREJ
ZA IZPOLNITEV IN PRESEG
NALOG V PRVEM POLLETJU!
I
v
OTON ZUPANČIČ, prvi slovenski ljudski umetrik, umrl
Cisto kratko je bilo sporočilo Pred-
sedstva vlade Ljudske republike Slove-
nije dne 11. junija tega leta, »da je da-
nes 11. junija 1945 ob 5. uri zjutraj
umrl slovenski pesnik Oton Zupančič,
ljudski umetnik, član Prezidija Ljud-
ske skupščine LRS, poslanec Ljudske
skupščine FLRJ in Ljudske skupščine
LRS, član Izvršnega odbora Osvobodilne
fronte Slovenije, član Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti itd....«, či-
sto kratko, suho, a je vendarle povedalo
mnogo, premnogo. Povedalo je, da je
umrl pesnik, ki se je tako povezal s
svojim narodom, da je stal z njim v
njegovih težkih in dobrih dneh, da je
ugasnila osebnost, ki je dala pečat slo-
venski kulturi dvajsetega stoletja, in da
je umrl človek, ki je svoje življenje po-
svetil in daroval svojemu ljudstva.
Ko so ga položili na mrtvaški oder,
so se tisoči in tisoči poslovili od njega.
Od otrok, ki jim je dal toliko svojega
srca do rudarjev, plavžarjev, tovarni-
ških delavcev, kmetov, delovne inteli-
gence do najvišjih predstavnikov naše
oblasti — vsi, tihi in potrti, so mu po-
slednjič pogledali v obraz, kajti zave-
dali so se, da je to telo dajalo njihove-
mu življenju in njihovi borbi pobude,
poguma, saj jim je pel o junaštvu, o
svobodi, o pravici v najtežjih dneh:
»Še bo kdaj pomlad,
še bo napočil zor;
takrat volčji zbor
poj de lovce klat:
plani čez Savo, plavai črez Dravo —
zob za zob in glavo za glavo!«
On pa je ležal miren in spokojen. Tih
obraz, mladosten in lep, kot da mu je
smrt odvzela masko starosti in utru-
jenosti, je ležal pred tisoči in tisoči
očmi, kakor bi govoril: »Dopolnjeno je
— vse sem vam povedal« —
Župančič, mojster slovenske besede,
ustvaritelj naše klasične lirike, veliki
mladinski pesnik — je mrtev. Njegovo
delo pa bo ostalo med nami, bodrilo
nas bo, dvigalo — veliko in zadnjo sod-
bo nad njim pa bo izrekel sodnik —
Cas. In sodba bo padla Otonu Zupan-
čiča v dobro, saj že rasle mladi pesni-
ški rod, ki mu je on bil učitelj in vzgo-
jitelj in ki ga je imel tako rad.
V veliki borbi pa, ki io vodijo zdaj
proti nam razni državi tki sveta, naj
nas spremljajo Župančičeve besede:
»In vi, ustvarjalci novih misli,
graditelji stavbe bodočnosti, pisatelji
in znanstveniki vseh jezikov sveta,
ki stojite za svobodo misli, govora
in tiska, za samoodločbo narodov,
prijatelji, ki smo se znašli prav tu-
kaj na jugoslovanskih tleh pred leti
na skupni fronti zop< * nemški naci-
zem, poglejte naš položaj, poslušaj-
te klic nas pisateljev maloštevilnega
naroda, povzdignite svoj glas povsod,
kjer imate svobodo besede, in po-
vejte mogočnjakom tega sveta, ki
mislijo, da se smejo igrati z usodo
šibkejših, čeprav krepkodušnih na-
rodov, povejte jim, da so nad vsako
silo nedotakljive ideje človečanstva,
ki ne sme biti nikjer in nikoli ža-
ljeno, kar se sicer piej ali slej ma-
ščuje nad žaljivci.«
Delovni kolektiv Tovarne sadnih
lokov le presegel polletni plan ie
za 45 odstotkov
Kolektiv Tovarne sadnih sokov v Ce-
lju, ki nenehno dviga proizvodnjo in
kvaliteto svojih izdelkov., je v tekmo-
vanju med podjetji živilske industrije
v Sloveniji v prvem polletju letošnjega
leta dosegel najboljše uspehe. Do 15.
t. m. so presegli polletni plan po koli-
čini za 45%, po vrednosti pa za 35%.
Velike uspehe so dosegli z uvedbo bri-
gadnega načina dela v vseh oddelkih in
z dobro izvedeno revizijo norm. Storil-
nost posameznika se je zlasti stopnje-
vala v tekmovanju z vsemi kolektivi
živilske industrije in v internem tek-
movanju med brigadami, v katerih so
zrasli novi junaki dela: Kolenc Miha,
dvakratni udarnik, Berek Anton, Koše-
nina JCrista in Rotar Rado, ki so za svo-
je prizadevanje prejeli medalje dela.
Pečovniški rudarji so 14 dni pred rokom
izpolnili polletne planske naloge
Rudarji v Pečovniku, ki so po oceni
republiške komisije za tarifo in tekmo-
vanje zasedli 2. mesto med rudniki sku-
pine B, so v četrtek 16. t. m. ob 14. uri
kgnčali trdo bitko za predčasno izpol-
nitev polletnega plana. Svojo delovno
zmago so dosegli 4 dni pred dano ob-
veznostjo in 16 dni pred rokom. K temu
je največ pripomogla uvedba realnih
norm, ter živahno medsebojno tekmo-
vanje med izmenami in številkami, ki
je postalo stalni način dela pečovniških
rudarjev. Na ta način so vse mesečne
plane v letošnjem letu enakomerno pre-
segali. Ob vstopu v II. polovico borbe
za petletko se je kolektiv obvezal, da
bo z nezmanjšanim elanom izpolnjeval
planske naloge in letošnji plan izpolnil
do praznika republike.
Delovni kolektiv Tkalnice hlačevine je
v četrtek ob 21. uri končal borbo za
polletni plan, ki je izpolnjen količin-
sko in po vrednosti
Zadružno gibanie v Celju je zajelo
večji del kmečkih naselij
Kmetje iz Lave so kolektivno vstopili v državni sektor
Čeprav je okraj Celje-mesto pretežno
industrijskega značaja, pa obstojajo
vendar v zunanjih predelih kmečka na-
selja, ki imajo vse pogoje, da se na njih
osnujejo različne zadružne oblike.
Predvsem so dani pogoji v Medlogu,
Hudinji ter v Košnici. Pa tudi v Cretu
Ostrožnem, Dobravi, Lokrovcu, Zgornji
so dani ob sodelovanju kmetov iz Te-
harja vsi pogoji za ustanovitev kme-
tijsko obdelovalne zadruge.
Ze v preteklem letu so se kmetje,
predvsem v Medlogu, kjer se je gradil
Zadružni dom, zanimali za zadružništvo
in pristopili tudi že k konkretnim vikre-
pom, ter ustanovili kmetijsko zadru-
go. Vendar do ustanovitve kmetijsko
obdelovalnih zadrug še ni prišlo.
Po drugem plenarnem zasedanju CK
KPJ pa je zanimanje za ustanavljanje
kmetijsko obdelovalnih zadrug silno
naraslo. Kmetje so se predvsem zani-
mali za konkretne organizacijske oblike,
za tipe zadrug in so sklicevali sestan-
ke, na katerih so aktivisti in kmetij-
ski organi tolmačili vzorna pravila. Se-
stai^i so se vršili v Medlogu, Zg. Hu-
dinji, Cretu in DobravL V Medlogu je
bil ustanovljen pripravljalni odbor
kmetijsko obdelovsdne zadruge, katere-
ga sestavljajo tovariži Fazarinc Franc,
Ritonja Milan, Kenda Alojz, Kovač
Martin ter Tumšek Franc. Tudi na Zg.
Hudinji je bil 10 dni po prvem posve-
tovalnem sestanku ustanovljen dne 10.
junija pripravljalni odbor KOZ-a, ki
ga sestavljajo tovariši Skale Jože, ki je
prvi podpisal pristopno izjavo, nada-
lje Tumšek Anton, Vaš Terezija in
Glinšek Peter. Prav tako bo v kratkem
postavljen pripravljalni odbor v Cretu.
Kmetje iz vsega okraja vsak dan pod-
pisujejo pristopne izjave. Iz Zg. Hudinje
in Sp. Hudinje so podpisali pristopne
izjave sledeči kmetje: Skale Jože, Vaš
Štefan, Vaš Andrej, Tumšek Anton,
Lednik Valentin, Planinšek Franc, Glin-
šek Peter, Glinšek Ivan, Skamen Alojz,
Planinšek Ivan, Resnik Anton, Malej
Jože, Golihleb Franc, Plevčak Ernest
in Planinšek. Iz Creta in Zavodne so
podpisali naslednji: Pišek Ivan, Rebov
Martin, Mihelak Rudolf, Počekaj Ma-
rija, Milharčič Jožefa, Pernič Matija
Toman Ivan. Iz Lokrovca naslednji:
Stermecki Ivan in Jezernik Elizabeta.
Iz terenov Medlog, Ostrožno, Lava in
Babno so podpisali pristopne izjave na-
slednji kmetje: Tumšek Vinko, Hri-
beršek Ivan, Jošt Darinka, Kenda Alojz,
Janič Marija, Roje Miha, Podjavoršek
Ivan, Videnšek Franc, Fazarinc Franc,
Gomilšek Matija in Kač Martin. Iz te-
rena Lopata pa Kosmač Branimir. Tako
je do sedaj podpisalo pristopne izjave
36 kmetov.
Na sestankih je bilo mnogo pomisle-
kov in razpravljanja o ohišnicah in o
velikosti ohišnic. Prav tako so kmetje
živo razpravljali o velikosti zadruge, ali
naj obsega samo eno vas ali več vasi
skupaj. Nekateri, ki so zastopali stali-
šče, da bi imela vsaka vas svojo kme-
tijsko obdelovalno zadrugo niso spozna-
li, da ima večja zadruga večje možnosti
razvoja in da je ozki lokalpatriotizem
škodljiv pojav v socialističnem razvoju
našega podeželja.
Velik usi>eh v razvoju mesta Celja
predstavlja kolektivni vstop kmetov iz
Lave v državni sektor. Kmet Strenčan
Ivan je vstopil z 44 ha zemlje razen sta-
novanjske hiše in pol ha ohišnice, Ga-
beršek Ivan z 12 ha zemlje razen stano-
vanjske hiše in 35 arov ohišnice. Knez
Karel z 12 ha zemlje razen hiše in pol
hektarja ohišnice, Slokih Ivan s 13 ha
zemlje razen hiše in 4:) arov ohišnice,
Zupančič Adolf s 16.5 ha zemlje razen
stanovanjske hiše. Prav tako je 70-
letna Strenčan Marija vstopila v dr-
žavni sektor z 1 ha zemlje, ki jo je ime-
la za prevžitek. Vsi pa ro dali v državni
sektor tudi vso živino, ;nventar ter po-
sevke. Prav tako je vstopil v državni
sektor Lun Ervin iz Lise s 30 ha zemlje,
z vsem živim in mrtvim inventarjem
ter posevki, obdržal pa si je stanovanj-
sko hišo in 23 arov vinograda. Lun Er-
vin, ki je prevzel v upravo tudi bivšo
Petričkovo posest, se jo obvezal, da bo
dosegel najvišji hektarski donos in
mlečnost krav na področju okrajev Ce-
Ije-mesto in okolice. Tudi kmetje iz
Lave, ki so 15. junija n; opili službo na
mestni ekonomiji, so se'od vezan, da bo-
do vložili ves trud za njen razvoj. Mest-
na ekonomija, ki je povečala svojo zem-
ljiško površino na 250 ha, ima vse po-
goje, da bo mogla v celoti kriti potrebe
mesta s po vrtnino. Uprava ekonomije
se trudi, da bo čim prej na ekonomiji
uvedla vzorno gospodarstvo z moderni-
mi tehničnimi pripomočki.	R. G.
Člani Osvobodilne fronte
v Celju morajo zastaviti vse
sile, da bodo laliko izpolnili
polletne obveznosti
Tereni Medlog, Zavedna in I. Četrt so dosegli v dose-
danjem tekmovanju najboljše rezultate
v četrtek dne 9. t. m. je bil v Celju
plenum MO OF, ki je imel nalogo pre-
gledati delo fronte po III. kongresu
LFJ in ugotoviti dosedanje uspehe v
medmestnem tekmovanju.
Sekretar MO OF tov. Zupane Darin-
ka je v svojem govoru prikazala po-
membnost kongresa, ki se je vršil v ča-
su največje borbe za dosego naše pet-
letke, v času, ko nas države ljudske de-
mokracije najbolj ovirajo pri izvaja-
nju našega plana, ko njihova vodstva
zavistno gledajo naše uspehe in uporab-
ljajo najbolj podle metode, da bo raz-
bila enotnost našega delovnega ljudstva.
Takoj ko so se vrnili delegati iz III.
kongresa, so se osnovne organizacije za-
čele pripravljati na množične sestanke,
na katerih bi prinesli sklepe in naloge
kongresa. Obenem so razdelili tudi no-
ve članske izkaznice in očistili osnovne
organizacije nekaterih špekulantov in
reakcionarjev, kateri so se vrinili v
fronto. Ti sestanki so bili razen v Koš-
nici in Ostrožnem politično in organiza-
cijsko dobro pripravljeni, ter zajeli sko-
raj 80% vsega članstva. To je ponovno
pokazalo našim dk^ivistom, kako rodijo
skrbno pripravljeni množični sestanki
lahko dobre uspehe in da članstvo po-
tem tudi vse naloge, ki si jih je zasta-
vilo, dosledno izpolnjuje.
V predkongresnih dneh in po kon-
gresu so naše organizacije dosegle le-
pe uspehe, vidno so se utrdile, precej
široko so zajele nov kader aktivistov
in izpolnile večji del nalog prav naj-
važnejšo odločitev kongresa; dvig ideo-
loške ravni članstva, posebno na vasi,
pa pri nas nismo dosledno izpolnjevali.
V mestu imamo sedaj le 22 študijskih
krožkov, ki zajemajo skupno 250 do
300 članov Fronte. Potrebno in nujno je
pregledati, kateri člani se udeležujejo
študijskih sestankov v ostalih organi-
zacijah, da bi lahKo terenski odbori
vključili v študij vse tiste, ki še stoje
ob stranL Vse premalo se naše osnovne
organizacije poslužujejo tudi ljudske
univerze. Pred nedavnim se je pri MO
zaključil tečaj za sekretarje osnovnih
organizacij. Uspeh tega se je pokazal
na terenu takoj, saj aktivisti s pridom
uporabljajo pridobljeno znanje. Zato
bosta v kratkem organizirana še naj-
manj dva taka tečaja, v katera naj bi
prišli vsi člani terenskih odborov in
ulični poverjeniki.
Nadalje se je precej zadržala pri ob-
ravnanju problemov kulturno pro-
svetnega dela med članstvom in med
drugim ugotovila: »Kako lahko uspe kul-
turno-prosvetno delo na vasi in kako
je potrebno dati našim ljudem čimveč
kulturne vzgoje nam je dokaz kultur-
no-prosvetni aktiv v Medlogu, ki ima v
svojem zadružnem domu. od kar so si
izgotovili dvorano redno vsako nede-
ljo kulturne prireditve, katere so ved-
no polnoštevilno obiskane. Prav goto-
vo lahko pripisujemo poživlj enemu
kulturno-prosvetnemu delu precejšnje
zasluge, da je članstvo na tem terenu
zajel tak delovni polet, da se je uvr-
stilo med najboljše.
Tovarišica sekretar je v nadaljeva-
nju razpravljala obširno o gibanju po
naših vaseh za vstopanje v kmečko-ob-
delovalne zadruge in opozorila pred-
vsem na budnost in napake, ki se po-
javljajo. Prav tako se je zadržala na
problematiki v zvezi o prostovoljnem
delu in z uspehi istega.
Ker se bližamo zaključku prvega
polletja, a plan za to dobo še ni popol-
noma izpolnjen, bomo morali v nasled-
njih dneh zastaviti vse sile za izpolnitev
postavljenih nalog. V naslednjem tro-
mesečju pa si moramo zastaviti nekoli-
ko večje obveznosti, da lahko zagotovi-
mo preseg letnih planskih nalog. Re-
ferat je zaključila z besedami: »Iz po-
ročila tekmovalne komisje je razvidno,
da je uspelo terenom, kateri so bili
včasih med zadnjimi, po vzpeti se na
prva mesta, kar je dokaz, da, kjer so
terenski odbori pristopili z vso odgovor-
nostjo k izpolnjevanju nalog, tam tudi
lahko beležimo lepe uspehe. Tam pa,
kjer srlada v sekretariatih še mlačnost,
ne more biti in ne bo uspehov. Zato
predlagam, da vsi sekretariati in dele-
gati na tem plenumu takoj dosledno
pregledajo vse naloge, ugotovijo po-
manjkljivosti, pokličejo na odgovornost
vsakega člana, če svojih obveznosti ne
izpolnjuje in vestneje pristopijo k iz-
polnjevanju planskih nalog v nadalj-
njem tromesečju.
Po živahni diskusiji o poročilu je
komisija za plan in evidenco podala
pregled izpolnitve planov prvega in
drugega tromesečja. Nato pa je tekmo-
valna komisija objavila izid tekmova-
nja in po stanju doseženih točk ugoto-
vila kako so se ix>samezni tereni raz-
vrstili in katera mesta so zasedli v tek-
movanju.
Ocenitev tekmovanja od 1. januarja de
31. maja 1949	točk
L Medlog .......74,8
2.	Zavodna.......74.1
3.	I. četrt........69.1
4.	Gaber je .......68.8
5.	III. četrt.......61.8
6.	Dolgo polje......59.6
7.	Zagrad........34.7
8.	Jožefov hrib......32.3
9.	Nova vas.......29.8
10.	Lokrovec.......28.8
11.	II. četrt.......27.3
12.	Sp. Hudinja......25
13.	Cret.........23.4
14.	Lisce ........22
15.	IV. četrt.......21.6
16.	Košnica .......18.3
17.	Lava.........16.6
18.	Zg. Hudinja......16.1
19.	Breg.........12.5
20.	Dobrova.......12.4
21.	Polule........4.2
22.	Ostrožno.......7.8
Ob zaključku plenuma so bile razde-
ljene nagrade najboljšim terenskim od-
borom, najboljšim aktivistom in članom
pa knjižne nagrade in diplome. Teren
Medlog je prejel kot najboljši prehodno
zastavico in knjižnico, Zavodna radio-
aparat, terena I. četrt in Gaber je pa
diplome.
Na rudniku v Velenju so podelili odlikovanja
prvoborcem za izpolnitev planskih nalog
v nedeljo 5. junija 1949 so bila na
svečani proslavi delovnega kolektiva
rudnika lignita Velenje podeljena od-
likovanja prvoborcem pri izgradnji so-
cializma.
V	okusno okrašeni dvorani je tov.
Klcinčnik Dominik, lOkratni udarnik,
predsednik podružnice otvoril zborova-
nje in poudaril pomen tega dne, ko
sprejemajo najboljši prvoborci za so-
cializem, za svoje požrtvovalno delo,
odlikovanja. Ta odlikovanja niso samo
priznanja odlikovancem, temveč tudi
ostalemu delovnemu kolektivu.
Tov. Kotle Nikola je v imenu Cen-
tralne uprave rudarskih delavcev Jugo-
slavije čestital odlikovancem za njiho-
vo uspešno delo v tem letu, kar je naj-
boljši odgovor vsem informbirojevskim
klevetam. Poudaril je zasluge vsega de-
lovnega kolektiva pri doseganju plana
v tem letu petletke, za uspešno delo,
ki ga je razvil na vseh področjih. Vse
to dokazuje pravilno pot našega držav-
nega vodstva in pa pravilnost partij-
ske linije.
V	imenu Okrajnega komiteta KPS je
tov. Potstunšek Franc čestital odliko-
vancem ter med drugim podčrtal nji-
hovo prizadevanje pri izpolnjevanju
vseh nalog, ki jim jih postavljajo in-
teresi pravilnega in čim hitrejšega raz-
voja naše težke industrije. Tovarišu
sekretarju se je pridružil z lepimi in
jedrnatimi besedami ljudski poslanec
Lampret Jože. Izrazil je prepričanje,
da ne bo nobena sila zaustavila delov-
nega poleta našemu delavcu, kmetu in
delovnemu inteligentu, kljub napadom
od strani ostalih ljudskih demokracij.
Za izgradnjo socializma in izvršitev Ti-
tove petletke bodo zastavljene vse naše
moči, sile in znanje.
Po končanih govorih se je zahvalil v
imenu odlikovancev za odlikovanja tov.
Vrabič Jože.
Za nesebično in požrtvovalno delo
so bili odlikovani sledeči člani kolek-
tiva:
Z ordenom dela II. razreda sta bila
odlikovana 7kratna udarnika Verzolak
Anton in Kotnik Franc. Z ordenom dela
III. razreda so bili odlikovani Novin-
šek Franc, 7kratni udamik, Dušak Ja-
kob, 6kratni udarnik, Verzolak, 7kratni
udarnik, Lahovnik Avgust, 5kratni udar-
nik, Rogovnik Kari, 6kratni udarnik in
Prebil Jože, pvolitični aktivist.
Z medaljo dela so bili odlikovani
udarnik Štajner Anton, Breger Jože,
3'kratni udarnik, Oremuž Matevž, racio-
nalizator, Vrabič Jože racionalizator in
šef operative investicij, Hriberšek Ivan,
lOkratni udamik in Zaje Alojz, 4kratni
udarnik.
Zavedajoč se nove zmage, prepričani v
lepše življenje, zmago socializma in
pravilnost poti naše Partije, ki jo mo-
dro vodi generalni sekretar KPJ tov.
Tito, so se člani kolektiva razšli, noseč
v srcu tihe, nove obljube.
V okolici Celja se pridno pripravljajo za
dan učencev v gospodarstvu
Prav sedaj, ko se zapirajo naše šole
stojijo učenci v gospodarstvu v veli-
kih pripravah za svoj praznik, to je
praznik njihovih uspehov, ki so jih te-
kom tega šolskega leta dosegli.
Sekretariati mladine na šolah so čez
vse šolsko leto imeli nalogo, da skr-
bijo za čim večji učni uspeh in da se
borijo za osvajanje znanja, kar je za
mladino na šolah najvažnejše. Stalno so
imeli naši učenci v mislih besede Le-
nina: »Učiti se in zopet učiti!« Te be-
sede pa niso ostale samo v mislih, tem-
več so jih tudi uresničevali. Tako si je
strokovna šola v St. Pavlu pri Preboldu
priborila prvo mesto. Učni uspeh mla-
dincev in mladink te šole je prav do-
ber in ni niti enega, ki bi ne izdelal iz-
pita. Za njimi pa tudi niso zaostajale
še druge šole, t p. r. strokovna v Bra-
slovčah, nižja rudarska v Hudi jami in
Zabukovci, kmečka v Št. Juriju pri Ce-
lju in kmetijska v Zovneku.
Niso se pa zadovoljili samo z dobri-
mi učnimi uspehi, temveč so delali po
vseh panogah dela mladinske organi-
zacije. Tako bodo učenci na svoj praz-
nik. to je na dan 20. junija priredili
proslave, prikazali na razstavah svoje
učne uspehe, najboljše bodo nagradili
in priredili skupne izlete.
Vsi mladinci in mladinke iz šol učen-
cev v gospodarstvu so se ob zaključku
šolskega leta obvezali, da hočejo 100%
sodelovati pri izgradnji »Novega Beo-
grada«, kjer bodo ostali en mesec. Za-
vedajo se dolžnosti, katero je pred njih
FK)stavila mladinska organiz:acija in važ-
nosti izgradnje socializma v naši državi.
S tem hočejo pKJkazati predanost naši
Partiji in tovarišu Titu. S svojimi uspe-
hi in delom, ki ga bodo opravljali ta
mesec na delovni akciji, hočejo ponov-
no dokazati, da so vse klevete Inform-
biroja, ZSSR in držav ljudskih demo-
kracij napram KPJ in tov. Titu ter
mladini neresnične in lažnjive.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 25.
Sodna razprava proti škodljivcu naše
ljudske oblasti in pohujševalcu mladine
župniku Damiš Janezu iz Nazarij
v petek 10. junija 1949 je bila v Mo-
zirju v veliki dvorani fizkulturnega do-
ma sodna obravnava proti patru fran-
čiškanskega reda, župniku Damiš Jane-
zu iz Nazarij v Zg. Savinjski dolini. Ob
desetih dopoldne je v nabito polno dvo-
rano stopilo sodno predsedstvo, katerega
so tvorili predsednik Okrajnega sodišča
v Šoštanju tov. Topolovec Miran in pri-
sednika tov. Kranjc in Kovšak.
Takoj na to so v sodno dvorano pri-
peljali obtoženega patra Damiš Janeza.
Predsednik sodišča je ugotovil inden-
titeto obtoženega župnika, nakar je po-
vzel besedo javni tožilec. Obtoženega
Damiša je obtožil v treh točkah in si-
cer:
1.	Zoper javni red in mir s tem, da
je širil razne škodljive govorice in ši-
ril sovražno propagando, hoteč škodo-
vati naši ljudski oblasti, da bodo v
kratkem Angloameričani zasedli FLRJ,
da se preganjajo naši kmeaje, da naša
ljudska oblast preganja duhovščino, da
se bosta v kratkem spoprijeli Amerika
in Rusija, da je pri nas komunistična
oblast, ki je nevarna naši mladini.
2.	Da je pod raznimi pretvezami zvab-
Ijal v svojo sobo mlada dekleta, naj ho-
dijo poslušati radio, petje itd., s tem
pa je kot verski predstavnik zlorabljal
svoj duhovniški položaj za svoje pohot-
ne namene.
3.	Zoper poskus posilstva, ker je 16-
letno Velan Faniko zvabil v svojo sobo s
tem, da ji bo dal rožni venec. Paniki se
je pKJsrečilo nasilnemu pohotniku v du-
hovniški obleki iztrgati se in zbežati.
Po čitanju precej obširne obtožnice,
je prešel predsednik sodišča na zasliše-
vanje obtoženca.
. Sodnik: Ali ste razumeli obtožbo?
Obtoženec: Sem razumel.
Sodnik: Ali se čutite krivega?
Obtoženec: V celoti se čutim krivega.
Sodnik: Zakaj in na kakšen način ste
širili gorostasne vesti, da bodo prišli
Angloameričani in zasedli Jugoslavijo,
da se pri nas preganjajo kmetje in du-
hovščina, da se bosta v kratkem spo-
prijeli Rusija in Amerika itd.?
Obtoženec se hoče izmikati pravemu
odgovoru in pravi, da je te vesti zve-
del od nekega neznanca, ki je prišel iz
Goriškega in se je kratek čas nahajal v
samostanu v Nazarjih. Pravi, da je pri-
šel iz ameriške okupacijske vojske v
Italiji, on pa je te vesti širil dalje.
Javni tožilec: Koliko časa se je na-
hajal ta neznanec v samostanu in kako
se je predstavil?
Obtoženec: V našem samostanu se je
nahajal pet dni, bil pa je baje nekdanji
hlapec v tem samostanu.
Sodnik: Kakšne namene ste imeli ob-
toženi Damiš s temi govoricami?
Obtoženec: Nisem imel nobenih na-
menov, govoril sem pač, ker takrat si
še nisem bil na jasnem, da bo prišlo do
takšne ureditve kakor je danes. (Smeh
v dvorani.)
Sodnik: Ali ste vi verjeli govoricam
vašega neznanca kot pravite?
Obtoženec: Nisem verjel temu ne-
znancu, pobiral sem te novice tudi od
drugih, ki so govorili še bolj gorostasne
vefeti. Te novice sem potem razširjal, da
sem nasitil radovedneže. (Smeh.)
Sodnik: Zakaj niste prijavili neznan-
ca?
Obtoženec: Neznanca nisem prijavil,
ker kot vem, je bil nekdanji samostan-
ski hlapec. (S tem je obtoženi prešel v
protislovje.)
Javni tožilec: Kako ste primerjali
Avstro-ogrsko, Rimsko cesarstvo in nek-
danjo Jugoslavijo z FLRJ, ko ste rekli,
da tudi te države niso bile stalne in da
tudi FLRJ ne bo dolgo obstojala?
Obtoženec se je hotel izmikati odgo-
voru in je rekel: Mislil sem si v začet-
ku obstoja, da FLRJ ne more dolgo ob-
stojati, toda danes vidim, da sem se mo-
til in priznavam na tem mestu, da sem
te govorice širil iz nagajivosti.
Sodnik: Zakaj niste ljudi takrat, ko
so opazovali severni sij podučili, da je
to naraven pojav, pač pa ste se sami pri-
družili govoricam, da bo vojna in tako
dalje?
Obtoženec: Priznavam, da nisem ljudi
podučil, pač sem jih zavajal kot mi ob-
tožnica očita. Vem pa, da bi danes kaj
takega ne storil več. (Smeh v dvorani.)
Sodnik: Zakaj ste govorili, da je
Atlantski pakt naperjen proti SZ in
proti državam ljudske demokracije ter
da bo tudi FLRJ propadla?
Obtoženec (hinavsko): Priznavam in
obžalujem, da sem kaj takega govoril,
danes vem, da sem poslušal čenče.
(Smeh v dvorani.)
Sodnik: Preidemo na drugo točko ob-
tožnice zoper javno moralo. Obtoženi
Damiš, kaj pravite k tej točki?
Obtoženec: Priznam, da sem se s tem
pregrešil v namenu, da bi se spolno iz-
življal, a svojih dejanj sem se zavedal
šele po storitvi, strast me je imela pre-
več v oblasti. (V dvorani je nastal ne-
mir in zaničevanje do obtoženca v du-
hovniški obleki.)
Sodnik: Obtoženi Damiš, kolikokrat
ste se pregrešili za časa vašega bivanja
v Nazarju?
Obtoženec: Taka nečista dejanja sem
storil večkrat. Kolikokrat, se ne spo-
minjam. Mislim pa, da sem 8—lOkrat
prešel k mojim nizkotnim početjem.
Sodnik: Kako ste privabljali mlada
dekleta k sebi?
Obtoženec pripoveduje, da jih je
zvabljal v svojo sobo pod pretvezo, da
bi poslušale radio, petje itd.
Sodnik: Preidemo k tretji točki obtož-
nice, k poskusu posilstva v samostanu.
Obtoženi Damiš, kako ste zvabili 16-
letno Velan Faniko v svojo sobo? Pri-
povedujte kar od začetka.
Obtoženec: Velan Fanika je prišla k
meni po rožni venec, katerega sem ji
obljubil. Rekel sem ji naj počaka in se
naj vsede na mojo posteljo, češ, da ji
bom takoj prinesel rožni venec. Ko sem
ji prinesel, sem se vsedel poleg nje in
jo pričel objemati in poljubovati. Na-
enkrat me je prevzela strast itd.
Javni tožilec: S takimi početji ste
zlorabljali mladino in tudi starše, ki
so vam zaupali svojo mladino. Kaj pra-
vite na to?
Obtoženec: Izjavljam in priznavam,
da s takim početjem, kakor sem ga po-
kazal, ni mogoče vzgajati mladine.
Sodnik: Vprašam vas obtoženi Damiš,
zakaj duhovščina rovari proti ljudski
oblasti in kako to dela?
Obtoženec: Takoj po osvoboditvi naše
dežele nisem foil ne sovražnik ne na-
klonjen novi ureditvi. Kar se pa tiče
ostale duhovščine, so nekateri tihi in
mislijo po svoje, drugi zopet zaupno ro-
vari j o proti FLRJ.
Nato je sodišče pričelo zasliševanje
prič. Prva je bila zaslišana priča Velan
Fanika, stara 16 let. Priča je potrdila
navedbe v obtožnici, toda ona se je na-
silnemu pohotnežu iztrgala. Pripomnila
je tudi, da se je celih pet minut borila
z obtožencem preden mu je ušla.
Druga je bila zaslišana Sabotin He-
lena, katera je izpovedala, da je ob ne-
ki priliki prišel k njim na dom obto-
ženi Damiš ter vprašal njeno mlajšo
sestro Slavko kakšen uspeh ima v šoli.
Sestra Slavka je obtoženemu rekla, da
ima slab uspeh za matematiko, nakar
se je sam ponudil, da jo bo poučeval
na svojem stanovanju. Toda sestra Slav-
ka je kmalu nehala hoditi v samostan,
ko sem jo vprašala zakaj več ne hodi,
mi je povedala, da jo je obtoženec ob-
jemal in poljuboval, ker se je temu
uprla, je prenehala hoditi v samostan.
Obtoženi Damiš, je Slavki po tem več-
krat poslal pošto, naj pride v njemu v
samostan prositi ga odpuščanja, ker ne
hodi v njegovo stanovanje k učenju,
kar pa ni storila. Prečitana je bila tudi
izjava Sabotin Slavke, katero je podala
na sodišču ob priliki zaslišanja.
Sodišče je prečitalo tudi izjavo pri-
če Vodovnik Antona, kateri je pred so-
diščem pri zaslišanju izjavil, kaj je ob-
toženec govoril proti ljudski oblasti.
Nato je povz»l toesedo javni tožilec,
ki je v zaključnem govoru poudaril, da
je obtoženec popolnoma kriv svojih de-
janj. K prvi točki je pripomnil, da je
obtoženec namerno vršil sovražno pro-
pagando proti FLRJ po raznih zaupnih
domovih, primerjal FLRJ z Avstroogr-
sko, z Rimskim cesarstvom in z bivšo
Jugoslavijo, govoreč, da te države niso
večno obstojale in da bo tudi FLRJ
kmalu propadla. V svojem obširnem
življenjepisu, katerega je obtoženec
lastnoročno napisal v preiskovalnem
zaporu, se hoče izmikati vsaki obtožbi,
kar pa mu ne more uspeti, ker ne more
ovreči, da je imel na hrvaškem za časa
okupacije zveze z gestapo, naša ljudska
oblast, naše ljudstvo pa dobro ve, da
gestapo ni zastonj zahajal k takšnim
protiljudskim duhovnikom.
K drugi točki zoper javno moralo je
javni tožilec pripomnil, da se zavrne za-
govor obtoženca, da je mlada dekleta
objemal in poljuboval le iz ljubezni,
sodna obravnava pa je pokazala, da se
je obtoženec s tem izživljal. Svoj du-
hovniški položaj je izrabljal s tem, da
je v svoje stanovanje v samostanu zvab-
ljal mlada dekleta pod pretvezo, naj
pridejo poslušati radio, petje itd., z
namenom, da bi se izživljal. Tako je
zavajal tudi starše teh mladih deklet,
kateri so obtoženemu zaupali vzgojo
mladine. Značilno pa je, da so prebival-
ci samostana in okoliška duhovščina
na čelu z dekanom vedeli za nizkotna
dejanja obtoženega protiljudskega du-
hovnika Damiš Janeza, niso pa podvzeli
nobenih ukrepov. S tem so pokazali,
da so vsi skupaj na zelo nizki moralni
stopnji.
Na koncu svojega govora je javni to-
žilec predlagal sodišču, da obtoženca
strogo kaznuje.
Obtoženec se je v svojem zaključnem
zagovoru hotel pred sodiščem in pred
navzočim ljudstvom pokazati kot spo-
korjenec. S svojim rafiniranim, lice-
merskim in hinavskim nastopom je ho-
tel sodišče preveriti, da je za časa pre-
iskovalnega zapora spoznal vso svojo
zmoto.
Nato je sodišče po kratkem odmoru
razglasilo obsodbo. Spoznalo je obtože-
nega Damiša krivega v vseh treh toč-
kah in ga obsodilo na 21 mesecev zapo-
ra z odvzemom prostosti, na izgubo drž.
pravic za štiri leta in zaplembo radio-
aparata.
Po izreku sodbe je bila prečitana re-
solucija predsedstvu vlade LRS, v ka-
teri je prisotno ljudstvo s podpisi zahte-
valo, da naša ljudska oblast prepove
poučevanje verouka na šolah, da paz-
ljivo zasleduje delovanje protiljudske
duhovščine in vse take elemente, škod-
ljive vzgoji naše mladine, odstrani iz
okraja.
Prisotno ljudstvo je sprejelo sodbo
in resolucijo z odobravanjem. L. F.
Nekai problemov pri vključevanju
delovne sile v delovni proces
»Zaleteli so se pri planiranju razvoja
industrije, saj ni delavcev, ki bi v no-
vih tovarnah delali,« modrujejo oni, ki
želijo, da bi v brezdelju dočakali socia-
lizem in istočasno z delovnimi množi-
cami zaživeli boljše življenje. Jasno je,
da ti ljudje s takšnim modrovanjem po-
novno dokazujejo, da so nasprotniki na-
še nove družbene stvarnosti in da so
simpatizerji in pomagači imperialistič-
nih vojnih hujskačev ali pa Inform-
birojevskih razbijačev.
Mi pa tem ljudem takole odgovarjamo:
Naš zakon o petletnem planu je zgrajen
na znanstvenem predvidevanju in je
vsako od teh predvidevanj tudi točno
izračunano in analizirano ter prilago-
deno naši konkretni situaciji. Prav tako
je tudi plan razvoja našega celotnega
gospodarstva s posebnim ozirom na de-
lovno silo tako točno proučen, da bi bi-
lo postavljati vprašanje pomanjkanja
del. sile pogrešno, ampak bi bilo umest-
neje reševati vprašanje načinov
vključitve razfHjložljive, rezervne de-
lovne sile, ki pod vplivom raznih raz-
bijačev in narodnih škodljivcev še stoji
ob strani, ker pač nismo še k njej pri-
stopili, da bi ji odprli oči.
V ljubljanski oblasti sami je možno
vključiti v delovni proces še 7000 novih
delavcev in delavk, konkretno v Celje-
mestu pa samo iz vrst kmečkega življa,
če bi socializirali naše okoliške predele
in s tem mehanizirali kmetijstvo na
podoben način, še 270 delavcev in de-
lavk. Jasno je, da tu še niso všteti vsi oni
»meščani«, ki se ne želijo vključiti v
delo, vkljub temu, da so trenutno neza-
posleni in vsi ostali delomržneži in
škodljivci.
Iz tega samega je torej razvidno, da
razni demagogi s svojimi izmišljotina-
mi, da »so se zaleteli«, ne mislijo dru-
gega kot razširjati alarmantne vesti,
ker je pač tako in slično delo njihov
glavni poklic v brezposelnosti.
Prav zaradi tega, ker je razvoj našega
celotnega gospodarstva planiran, je nuj-
no, da se tudi delovna sila vključuje po
planu v podjetja, ki so za dosego pet-
letke in za socializem vaižnejša. To dej-
stvo je mnogokrat predmet kritike pri
delomržnežih in vseh onih, ki stoje na
pozicijah naših nasprotnikov. Prav do-
bro in pravilno pa to vprašanje razu-
mejo vsi oni — to je pretežna večina
rezerv delovne sile, ki imajo prav tako
pred seboj naš skupni cilj — socializem.
Nekateri naši sovražniki hočejo pri-
merjati upravo za delovno silo s faši-
stičnim »Arbeitsamtom«, ker pač ne ve-
do, kako bi še drugače škodovali naši
skupnosti. Povsem jasno je, da le-ti niti
v najmanjši meri ne poznajo nalog
uprav za delovno silo. Tu si moramo
biti na jasnem z naslednjim: okupator-
ski »Arbeitsamt« je naše poštene de-
lovne ljudi s silo in pod pretnjo z in-
ternacijo vključeval v svoj vojni stroj
in s tem indirektno dosegal, da so lju-
dje delali za vojno, za morijo, za ubi-
janje F>oštenih ljudi, zdravih elemen-
tov, za streljanje talcev itd., skratka
za obstoj in daljšo življenjsko dobo fa-
šizma. Nasprotno od tega pa današnje
uprave za delovno silo, vključujejo na
prostovoljni bazi našo delovno rezervo
tja, kjer bo delala in gradila sebi, svo-
jim bUžnjim in vsem delovnim ljudem
naših narodov boljšo in srečnejšo bo-
dočnost. Pri tem načinu vključevanja
del. sile se pojavljajo pri naši delovni
rezervi razne težnje, ki so pa v vsakem
slučaju samo rezultat nepoučenosti, ne-
razgledanosti ali pa rezultat vpliva na-
ših domačih sovražnikov. Delovno silo
zadrževati tam, kjer ni nujno potrebna
za izvedbo nalog, 'ki se pred skupnost
postavljajo, pomeni, ovirati naš razvoj
na eni strani, na drugi pa je skoro-v
vsakem takem slučaju taka skrivaj za-
držana delovna sila eksploatirana čez
mejo, mnogokrat do skrajnosti, kar je
v naši novi družbi nedopustno. Še ima-
mo slučaje pri nas, ko zakonca brez
otrok zaposlujeta gospodinjsko moč za-
radi svoje komodnosti, odnosno zaradi
tega, ker pač nista navajena delati, od-
nosno zaradi tega, ker sta mnenja, da
delati ne smeta, ker je delo nekaj niz-
kotnega. Spričo naporov, ki jih naši de-
lovni ljudje vlagajo za dosego našega
skupnega cilja, so taki slučaji skrajno
škodljivi in zato je nujno, da se takim
delovna sila odvzame.
Pri reševanju delovne sile se prav ta-
ko kot v vseh slučajih, samo s to raz-
liko, da je tu kurz ostrejši, mora uve-
ljavljati načelo socializma: »Vsakemu
po njegovem delu« in v to smer se je
tudi naša ekonomska politika usmerila.
Pereč problem pri nas v Celju je 4-
urna zaposlitev žena. Mnogo žena, ki
zaradi pomanjkanja otroških ustanov
ne more biti odsotna od doma 8 ur
dnevno, želi 4-urne zaposlitve. Tudi v
vseh teh slučajih je vsaki ženi 4-urna
zaposlitev zagotovljena, čeprav neka-
teri trde, da je to nemcigoče.
Dejstvo je, da je vprašanje vključe-
vanja del. sile danes eden izmed naj-
važnejših problemov. Ni to vprašanje,
ki ga naj rešujejo samo uprave za de-
lovno silo, ampak ta problem mora re-
ševati vsak državljan. Le od uspešne
mobilizacije delovne sile in s tem v
zvezi političnim delom ter stalnim po-
jasnjevanjem ukrepov bomo zagotovili
dosego plana.
Lepa svečanost v Štorah
Delovni kolektiv Železarne Store be-
leži vedno lepše uspehe. Ni naloge, ki
bi se je kovinarji v Storah ne lotili z
vso preudarnostjo in jo tudi častno
izpolnili. Vse planske naloge izpolnju-
jejo in prekoračujejo. Vidiš jih pa tudi
pri prostovoljnem delu na njihovi eko-
nomiji, pri gradnji vodovodov, stano-
vanjskih hiš, povsod, kjer primanjkuje
delovne sile, so prostovoljci takoj na
mestu. Temu primerni so seveda tudi
uspehi. Jasno je, da ljudska oblast te
uspehe vidi in upošteva, da take de-
lavce tudi visoko ceni. Zato je Prezidij
Ljudske skupščine FLRJ odlikoval dva
Člana kolektiva z ordeni dela, devet de-
lavcev pa z medaljo dela.
Pred tednom so se zbrali v dvorani
Delavsko - uslužbenske restavracije
člani kolektiva z direktorjem, glavnim
inženirjem, obrato vodji, mojstri, s
predstavniki ljudske oblasti in mno-
žičnih organizacij. Predsednik sindi-
kalne podružnice tov. Pečar Gustl je
otvoril svečanost. Godba je zaigrala
Internacionalo. Nato je spregovoril di-
rektor Železarne tov. Svetek in pouda-
ril velik pomen te svečanosti, ko spre-
jemajo junaki dela v Železarni Store
tako visoka priznanja od najvišjega fo-
ruma naše ljudske oblasti. To je prizna-
nje vsemu delovnemu kolektivu. Česti-
tal je odlikovancem in jih pozval, naj
s povečanim elanom dokažejo, da so
vredni tega priznanja, izrazil je upanje,
da bodo tem odlikovancem sledili še
novi junaki dela. Potem je personalni
referent tov. Mastnak podelil odliko-
vanja. Topilniški mojster in večkratni
udarnik tov. Razinger Stanko, ki je bil
že lani odlikovan z medaljo dela, je
prejel orden dela II. stopnje, novator in
racionalizator, udarnik, mojster v ener-
getskem oddelku tov. Kalčič Matija je
prejel orden dela III. stopnje; z medaljo
dela pa so bili odlikovani večkratni
udarniki: Simonič Franc, Arzenšek
Polde, Aškerc Franc, Jager Alojz in
Kompolšek Ivan iz livarne, Dečman
Ivan iz šamotarne in topilniška mojstra
Kerštajn Mirko in Plajh Avgust iz mar-
tinarne, Tacar Miha iz martiname (ge-
neratorji). Za prejeta odlikovanja se je
v imenu vseh odlikovancer zahvalil z
lepimi ibesedami tov. Kerštajn Mirko.
Poudaril je, da delajo danes delavci po
naših podjetjih s takim elanom zato,
ker se zavedajo, da delajo v svobodni
domovini, kjer ima delavski razred vo-
dilno vlogo, kjer posveča ljudska ob-
last največjo skrb delovnemu ljudstvu,
ki se zaveda, da je ljudska oblast ena
največjih pridobitev naše osvobodilne
borbe. Po osvoboditvi so nam nudili
pomoč iz več strani — je nadaljeval
dalje tov. Kerštajn — toda za visoko
ceno izgube gospodarske neodvisnosti.
Mi smo pa rajši izbrali težjo pot, oprli
smo se na lastne sile, zaupali našemu
vodstvu, naši Partiji in svojemu naj-
zaslužnejšemu kovinarju, heroju Titu in
čeprav gradimo socializem pod najtež-
jimi pogoji, ga vendarle gradimo po-
šteno. Obenem pa s trdim delom od-
govarjamo vsem klevetnikom, da nas
ne morejo preslepiti s svojimi gnusnimi
lažmi. Mi smo in ostanemo zvesti naši
slavni Partiji, našemu dragemu Titu.
Ogromno navdušenje je prevzelo vse
navzoče, ki so gromko vzklikali Par-
tiji in Titu. Zatem je tov. Plajh Avgust
predlagal resolucijo Generalnemu se-
kretarju KPJ tov. Titu, s katero poši-
ljajo odlikovanci v svojem in v imenu
vsega delovnega kolektiva borbene po-
zdrave najzvestejšemu revolucionarne-
mu borcu za pravice delovnega ljudstva
Jugoslavije. Obljubljajo mu, da bodo
pod vodstvom Partije, ki ji načeluje
naš proslavljeni kovinar, še vztrajnejše
delali za izpolnitev in prekoračenje
planskih nalog, posvečali pa bodo svojo
skrb tudi socialistični preobrazbi vasi,
ker se zavedajo, da brez tega ne more-
mo govoriti o socializmu. Tovariši od-
likovanci so nato še prečitali resolu-
cije s pozdravi in zaobljubami CK KPS,
Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ in
Prezidiju Ljudske skupščine LRS. Vse
resolucije so navzoči potrdili z aplav-
zom. K besedi so se javili še zastopnik
GOZSS in predsednik Okrajnega sin-
dikalnega sveta tov. Braučič, sekretar
Okrajnega komiteta Celje-okolica, pred-
sednik KOZ-a kovinarjev v Celju, se-
kretar OLO Celje-okolica, sekretar OF
Celje-okolica, ki so čestitali odlikovan-
cem in vsemu delovnemu kolektivu k
visokemu priznanju
Gozdni delavci so na
sindikalnem sestanku
razkrinkali svojo upra-
vo v Nazarju
v nedeljo 12. junija so v Gorici ob
Dreti pri Nazarju imeli masovni sesta-
nek sindikalne podružnice gozdnih de-
lavcev. Na tem sestanku sta bila na-
vzoča tudi zastopnik krajevnega sin-
dikalnega sveta Nazarje in zastopnik
Področnega odbora gozdnih delavcev iz
Celja.
Po tem ko je predsednik sindikalne
podružnice tov. Hren Anton kot dele-
gat II. kongresa ZSS na kratko obraz-
ložil potek in pomen II. kongresa v
Ljubljani in ko sta zastopnik KSS in
zastopnik Področ. odbora gozdnih de-
lavcev poudarjala sindikalno zavest čla-
nov podružnice, o delovni disciplini, o
izvršitvi polletnega plana, so gozdni de-
lavci upravičeno kritizirali svojo upra-
vo v Nazarju. Na sindikalni sestanek ni
uprava poslala nobenega zastopnika,
čeprav je bila vabljena in je obljubila,
da se ga bo udeležila. Padlo je več
kritik na račun gozdne uprave med dru-
gim, da ni za prvi maj razdelila nobe-
nih nagrad, ni proglasila udarnikov, ni
pohvalila nobenega gozdnega delavca,
čeprav vlagajo vse svoje sile v borbi za
plan, niti ni še do danes izročila me-
daljo dela tov. Venek Antonu.
Tov. Venek Anton je bil kot zavesten
delavski inšpektor pri podružnici pred-
lagan od delovnega inšpektorja OLO,
da bi ga uprava nagradila z 2500 din.
Ta predlog je osvojil tudi GOZSS, gozd-
na uprava Nazarje mu pa še do danes
ni izplačala zaslužene nagrade.
Za prvomajsko proslavo v Ljubljani
je sindikalna podružnica določila pet
najboljših gozdnih delavcev. Toda upra-
va tem svojim delavcem ni izročila vo-
zovnic, tako da se niso mogli udele-
žiti veličastne proslave v Ljubljani.
Tudi uslužbenci Gozdne uprave ne
sodelujejo v sindikatu. Ustanovili so si
svojo podružnico, katera pa ni regi-
strirana. Članarina se pobira, ne od-
vajajo pa nikamor. Krajevni sindikalni
svet Nazarje je bil primoran prejšnji
teden sklicati sestanek vseh uslužben-
cev gozdne uprave na katerega pa je
prišlo samo pet uslužbencev.
Med sindikalno podružnico in upravo
ni nobene povezave. Uprava omalova-
žuje sindikalno podružnico, saj se niti
eden od uprave ne udeležuje sindikal-
nih sej ali sestankov. Sindikalna po-
družnica je večkrat poskušala, da bi
prišlo do sodelovanja med podružnico
in upravo toda brez uspeha.
Predsednik podružnice tov. Hren An-
ton je nato primerjal sindikalno po-
družnico LIP-a v Nazarjih, katera sku-
paj z upravo podjetja pravilno rešuje
vsa tekoča in važna delavska vpraša-
nja. Direktor LIP-a tov. Ferber in ostali
nameščenci prostovoljno delajo vsako
popoldne in vsako nedeljo na žagi in
zabojami ter s tem jasno kažejo, da
je uprava podjetja v tesni povezavi s
sindikalno podružnico, to je z delavci.
Prav tako nameščenci LIP-a tesno so-
delujejo v sindikalni podružnici ter ni
nobene razlike med delavci, nameščenci
. in upravo. Zato tudi uspehi v podjetju
LIP-a ne zaostajajo. Vsi delavci in na-
meščenci z upravo vred se resno borijo
za izvršitev polletnega plana, kateri je
na žagah že dosežen.
Skrajni čas je že, da tudi gozdna-
uprava uvidi, da torez tesnega sodelova-
nja uprave s sindikatom ne more biti
uspehov.	L. F.

V Celju bomo začeli
graditi streliSče
Celje ima že od nekdaj pravico, da se
ponaša z dobrimi strelci. Danes še to
bolj velja kot nekdaj. Skoraj lahko re-
čemo, da bi Celje kot mesto odneslo,
če ne prvo pa eno izmed prvih mest v
državi, ako bi se pomerili med seboj
v strelskem tekmovanju.
Za uspehe v športnem streljanju so
potrebni v prvi vrsti redni treningi, za
treninge pa strelišče. In prav slednjega
nam manjka. Zato moramo zgraditi
strelišče.
Prostor za strelišče smo si izbrali ob
novi vasici Selce za Jožefovim hribom.
Dolgo časa smo že iskali primeren pro-
stor za strelišče, a končno smo se le
odločili za tega.
Marsikdo že vnaprej godrnja: »Pa
zakaj ravno tam!« itd.
Lahko povemo, da dolgo taki ne bo-
do godrnjali. Ko bodo videli lepo zgra-
jeno strelišče, lepe stavbe, disciplino in
red, bo marsikdo izmed teh, ki danes
godrnjajo, obstal ob strelišču in z ve-
seljem motril naše strelce in strelke,
ki bodo zadevali v središča tarč — v
»centre«. Marsikdo od teh se jim bo še
sam pridružil in našel med njimi svoje
najlepše razvedrilo.
V planu OF mesta Celja je med dru-
gim tudi izgradnja civilnega strelišča.
Država nam nudi za gradnjo visok kre-
dit, medtem ko moramo zemeljska dela
opraviti s prostovoljnim delom. In to
bodi naša naloga in obveza do plana
OF mesta Celja.
Zato pričakujemo od članov OF me-
sta Celja in drugih množičnih organi-
zacij da se te dni na sestankih obve-
žejo za prostovoljno delo na strelišču.
Posebno naj ne bo mladinca in mladin-
ke, ki bi ne prišel pomagat graditi stre-
lišče. Se posebno mladini je namenjeno
to strelišče, ker prav ona ga bo najbolj
vzljubila.	C. D.
Leto n. — Stev. 25.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3.
V Tednu tehnike so v Celju in okolici
dosegli vidne uspehe
v Celju in okolici je Teden tehnike
V23budil pri širokih množicah živahno
zanimanje — ne samo v toveirnah in
ustanovah ali klubih Ljudske tehnike,
temveč povsod tam, kjer se čuti živa
misel in potreba, kajti ustvarjanje veli-
častnih nalog našega Petletnega plana
zahteva nadaljnji razvoj tehnike in
uporabo pridobitve znanosti ter ogrom-
no število strokovnih in tehnično iz-
obraženih kadrov. Pri tem množičnem
udejstvovanju prav v industriji in kme-
tijstvu so zrasli novi racionalizator ji in
novatorji. Nujnost ustanovitve biroja
vseh racionalizator j ev in novatorjev
smo uvideli prav na zboru, kjer so si
že izvolili upravo in širši odbor. 2e sa-
mo število predlogov racionalizacij in
novatorstva v Tednu tehnike, katerih
je 24, nam daje jasen dokaz pravilnega
usmerjanja prav v pogledu izboljšav
tehničnih naprav, za popolno osamo-
svojitev in neodvisnost. Obveznosti do
29. novembra t. 1. so ogromne. Naši ko-
lektivi so med ostalim povzeli nasled-
nje obveznosti: izpolnitev proizvodnih
planov, 11 novih konstrukcij, dva no-
vatorska in izvedbo 23 racionalizator-
skih predlogov, katerih vrednost znaša
milijonske vsote.
12.720 pregledanih in 131 usposobljenih
strojev
Po vseh podjetjih, kjer koli uprav-
ljajo s strojnimi napravami, so se uved-
le posebne sekcije za vzdrževanje istih.
Tehničnim predavanjem o pravilnem
mazanju in čiščenju strojev so sledila tu-
di praktična dela v posameznih obratih.
Komisijskih pregledov strojev je bilo
12.720 z namenom dokončno pregledati
njih popolno kapaciteto. V tem času je
bilo popravljenih in stavljenih v po-
gon 131 že dalj časa neuporabnih stro-
jev, s čemer se je znatno povečala pro-
izvodnja in asortiment. Na proizvodnih
sestankih so racionalizator j i in nova-
torji po nekaterih podjetjih sprejeli važ-
ne sklepe kako bodo izboljšali obratne
naprave ter s tem tudi sprostili delov-
ne sile. Strojni krožki, katerih je osno-
vano 14, imajo namen seznaniti delav-
stvo s pravilnim ravnanjem, mazanjem
in popravljanjem strojev, tako da ne
bo delavca, ki ne bi popolnoma obvla-
dal stroja in njegovega delovanja. S
pravilno nego strojev nam bo omogoče-
no doseči še večje uspehe pri izpol-
njevanju naših planskih nalog za ka-
kovost posameznih artiklov pa bodo po-
sebno skrbele brigade odlične kvalitete,
ki jih še ustanavljajo. Prve take briga-
de so bile osnovane v Tovarni ema j Hra-
ne posode. Tekstilni tovarni Sentpavel
in »Volna« v Laškem.
Za razvijanje tehnične znanosti na
vasi pa so nam važni stroj no-poljedelski
krožki, kateri imajo prav tako namen
seznaniti kmete s pravilnim izkorišča-
njem strojev, ter razvijati mehanizacijo
kmetijstva. Tudi tu imamo sposoben ka-
der za tehnično izboljšavo poljedelskih
strojev, saj nam primer v Žovneku, ko
je delavec Okrajne ekonomije sam iz-
delal stroj za luščenje sončnic ter s tem
povečal storilnost dela za 800%, doka-
zuje, da imamo ljudi, ki se zanimajo za
vsestranski napredek, naša naloga bo
le, da jim omogočimo vse te ustvarjal-
ne zamisli izvesti.
340 predavanj, 28.307 prisotnih
V teku Tedna tehnike so se vršila
množična tehnična predavanja, kvali-
tetna strokovna predavanja in preda-
vanja v organizacijah Ljudske tehnike,
ki so zajela 28.307 slušateljev. Teme teh
predavanj so bile: Radioteinstveni ele-
menti, plinski generatorji, tehnika in
kmetijstvo, tehnika in gozdarstvo itd.,
katerih je bilo samo na vaseh 168 s
14.184 slušatelji. Posebno zanimanje je
bilo v šolah, kjer so se učenci na 29
predavanjih mnogo naučili in dobili
smernice za delo, ko bodo izstopili iz
šole ter se vključili v industrijo. V
tovarnah in ustanovah je bilo 105 prav
zanimivih predavanj o značaju kemije,
o težki idustriji, elektrifikaciji itd.
Razen tega je bilo še mnogo drugih
predavanj v raznih organizacijah, ka-
tera so se nanašala na splošni razvoj
tehnike in njen pomen.
Odkrita so nova nahajališča prirod-
nih bogastev
Komisija za odkrivanje novih naha-
lišč prirodnih bogastev je šla takoj na
delo, ter se vrnila s prav lepimi uspe-
hi. S pomočjo OLO-ja so člani te ko-
misije imeli 15 sestankov v okolici Ce-
lja, ki so bili sklicani v ta namen, da
so navzoči v diskusiji navedli mnoga
nahajališča. Tako so v Socki našli na-
hajališče železne rude in bele krede,
v Št. Rupertu nad Laškim pa rjavi pre-
mog ter železno rudo. Isto je v Go-
tovljah in v Bučah, kjer se zraven tega
nahaja še glina odlične kvalitete, ki bi
odgovarjala za lončarstvo. Tako so
bila v Tednu tehnike odkrita 4 naha-
jališča premoga, 2 nahajališča železne
rude, 5 nahajališč bele krede in gline in
eno nahajališče bakrene rude. Vsa ta
znana nahajališča so sedaj v opisu, ko-
misija pa še naprej raziskuje vire no-
vih bogastev naše bogate zemlje.
Osnovanih je bilo 17 klubov
Brez organizacije in planskega dela
ne more biti napredka in razvoja naše
tehnike. Možnost osnovanja organiza-
cij Ljudske tehnike pa je prav tam,
kjer se zbirajo delavci, kjer se učijo naši
vajenci, tam kjer naši kmetje razglab-
ljajo Icako bi na čim lažji način obde-
lovali zemljo. Predvsem so v industriji
važni strojni krožki, proizvodni krožki,
racionalizatorski in novatorski krožki
ter ostali, ki so po vrsti dela najbolj
potrebni in koristni. 11 klubov tehnike
v tovarnah in ustanovah, 4 klubi na
vasi in 2 kluba v šolah, vsi osnovani v
Tednu tehnike nam dajejo 14 strojnih
krožkov, 7 novatorskih in racionaliza-
torskih, 6 brodarskih, 6 poljedelskih,
4 fotoamaterski, 2 kemična, 2 radio-
amaterska ter po eden konstruktorski,
traktorski, letalsko-modelarski. elektro-
tehnični, pivovarski in avto-moto kro-
žek, so zajeli ^upno 680 novih članov
klubov tehnike.
22.680 obiskovalcev na 13 razstavah
Razstave, katere so bile prikeiz no-
vih artiklov, izdelanih potom raciona-
lizaciji in novatorstva, so pokazale spo-
sobnost naših delavcev, predvsem pa
dvig tehnike od osvoboditve do danes.
Mnogo tega smo morali pred kratkim
še uvažati iz inozemstva, kar nam je
prav v zadnjem letu prištedilo drago-
cene devize.
Nove konstrukcije — nov kader
V Trafo-postaji Laško so izdelali 110
kilovatno tripalno ločilno stikalo, ki
je prvi domači izdelek. Nadalje so v
Tovarni »Volna« Laško izdelali nakla-
dalni koš mikalnika, ki povoljno obra-
tuje. V TT-centru v Celju so se-
stavili in usposobili iz starih delov 50
7atičev za telefonsko centralo kakršni
so se dosedaj uvažali. Obnovili so tudi
10 akumulatorskih celic. V Cinkarni so
na črpalki žveplene kisline izdelali no-
ve bate in puše, katere so tudi prej
uvažali iz inozemstva. V Lesno indu-
strijskem podjetju so montirali nove
nakladalne rampe. Dovršili pa so tudi
4 parilnice, kakor tudi žago s strojarno.
V Tovarni nogavic na Polzeli so potom
racionalizacije izdelali nov stroj za spa-
janje papirja, blaga in lepenke. V
Avtoobnovi Celje so montirali agregat
•7a proizvajanje električne energije, da
bodo odslej imeli v podjetju svoj elek-
trični tok. To pa ni vse kar se je izde-
:alo v Tednu tehnike, temveč je še
mnogo kar označuje napredek tehnike
v naši državi. Razvoj delavnosti tehnike
je velikega pomena med ostalim tudi za
krepitev obrambne moči naše države.
Prav organizacije Ljudske tehnike pod-
Dirajo, odkrivajo in razvijajo v svojih
klubih in krožkih osebne sposobnosti,
posebej pa še delavsko mladino in
najvažnejšo nalogo — tehnično usposab-
ljanje kadrov.	U. J.
V Skofji vasi bodo 26. junija
oivorili zadružni dom
Zaslužni graditelji zadružnega doma
v Skofji vasi slavijo dne 26. t. m. sve-
čan dogodek. Imeli bodo otvoritev v
surovem stanju dograjenega zadružne-
ga doma.
Pri tej priliki se bodo tudi podelile
značke onim, ki so si jih zaslužili, gra-
dilišče pa prejme prehodno zastavico.
V pozni jeseni leta 1948 so zabetoni-
rali temelje in še pred zimo končali z
zidavo do venca. Dom bi bil dograjen
že v preteklem letu, da jih ni ovirala
nabava lesa potrebnega za ostrešje, ka-
terega so si pa čez zimo nabavili iz lo-
kalnih virov. Tudi ostali material za
gradnjo so si preskrbeli sami, le cement
in ostrešnike jim je pomagala nabaviti
okrajna uprava.
Kljub vsem težavam, ki so jih imeli
pri nabavi gradbenega materiala, niso
popustili ter so z vztrajno borbo in ne-
zlomljivo voljo premagali vse zaprrfce.
V okraju Celje-okolici je to že tretja
otvoritev v teku letošnjega leta, toda
v prihodnjih mesecih se jih pričakuje
še več, kajti tudi druga gradilišča no-
čejo zaostajati.
Agilni so tudi v Vrbnem in Šentjurju
pri Celju, kar je lep vzgled ostalim
gradiliščem, da se da 2 dobro voljo in
samoiniciativo ter pKjžrtvovalnostjo pre-
magati vse težave ter da so izgovori o
pomanjkanju tega ali onega, zlasti pa
delovne sile jalovi.
Kjer frontne organizacije v povezavi
s kmetijskimi zadrugami in upravami
gradilišč delajo načrtno, dosežejo lepe
in vidne rezultate, ki bodo ostali trajni
spomeniki na čas borbe za izgradnjo
socializma na vasi.
Pionirski dan v Mozirju je prav
dobro uspel
Pionirji okraja Šoštanj so se vso leto
pridno pripravljali na svoj največji
praznik »Pionirski dan«. Pripravili so
se in na njem pokazali kaj in kako so
delali v prošlem šolskem letu.
Pionirski dan se je v okraju Šo-
štanj izvedel le v centru Mozirje, mo-
gel se bi sicer še izvesti v centrih Šo-
štanj in Ljubno, kjer pa je bil zaradi
slabega vremena preložen.
Pionirski dan v centru Mozirje je
otvoril sekretar OPS-a tov. Glušič Jože
in že v uvodnih besedah nakazal delo
pionirske organizacije v počitnicah. Za-
tem so sledili še pozdravni govori za-
stopnikov množičnih organizacij AF2,
LMS in OF Prav lepo in veselo je bilo
v dvorani, kjer so sedeli in z veseljem
sledili kulturnemu programu, ki so ga
predvajali njihovi tovariši v splošno za-
dovoljstvo. Za zaključek svečanega
praznika »Pionirskega dne« jim je zopet
tov. Glušič govoril o delu pionirske or-
ganizacije med počitnicami in nazadnje
dejal: »Sedaj pa le na delo, da bodo
počitnice čim bolj vesele in zabavne,
da boste prav v počitnicah utrdili pio-
nirsko organizacijo in se tako priprav-
ljeni in okrepljeni lotili novih nalog,
ki jih pred vas postavlja domovina.«
s knjižnimi nagradami sledeči tovariši:
Selič Vilija, odred Skale; Tajnik Mir-
ko, odred Topolšica; Lekše Pepca, odred
Mozirje; Gantar Oto, odred Pesje; Jev-
šek Minka, odred Velenje; Es Mirko,
odred Mozirje, gimnazija; Suhodolnik
Marija, odred Mozirje in načelniki od-
redov: Nazarje, Gorica ob Dreti, Šmart-
no ob Dreti, Lepa njiva, Smihel, Re-
čica, Ljubno, Luče, Konjski vrh. Gornji
grad, Bočna, Zavodna ter Šmartno ob
Paki.	^
S tem dajemo priznanje tudi vsem
ostalim pionirjem, ki so izvrševali vse
naloge po poti, katero nam je začrtal
naš ljubljeni maršal Tito.
Okrajni komite LMS
Pionirski štab Šoštanj
Okrajni komite LMS
Sošianj izdaja
ODLOK štev. 3
o nagraditvi in pohvali najboljših
pionirskih odredov in pionirskih vodi-
teljev ter pionirjev, ki so najboljše iz-
polnjevali naloge postavljene od strani
mladinske organizacije in Partije.
Okrajni komite LMS, oziroma pionir-
ski štab daje največje priznanje odredu
Bele vode ter mu podeljuje Okrajno
prehodno zastavo in nogometno žogo.
Za uspešno delo pionirskih odredov
nagrajuje Okrajni pionirski štab Šo-
štanj sledeče odrede:
Odred »Jožeta Potrča« Velenje z bob-
nom in fanfaro, »Toneta Tomšiča« Cir-
kovce z nogometno žogo, »Matija Gulb-
ca« Šoštanj-gimnazij a z ibobnom in fan-
faro, Skorno z nogometno žogo, »Slavka
Slandra« s šahom in nogometno žogo,
»Ojstrica« Solčava z nogometno žogo in
šahom.
Pohvaljeni so najboljši odredi: Pleši-
vec, Šoštanj osnovna šola, Podvolovlek,
Šmartno ob Paki in Topolšica.
Za dobro vedenje in izvrševanje na-
log pionirske organizacije so nagrajeni
Pukl Filip, Maruša Anton in Verk Ferdo, ki imajo med prostovoljci v
Medlogu in I. četrti največ prostovoljnih delovnih ur
Zmagovalci v tekmovanju
med terenskimi odbori O F
v Celju
Člani Osvobodilne fronte v Medlogu,
Babnem in Ložnici so na plenumu MO
OF prejeli v znak priznanja prehodno
zastavico kot zmagovalci v tekmovanju,
ki ga je razpisal MOOF še pred III. kon-
gresom LFJ.
V	zvezi s to častjo se je treba spom-
niti tistih, ki so za ta uspeh največ do-
prinesli, da se ne bi več dogajalo, ka-
kor je neki pisec v tem listu omenil, da
terenski odbori prav tistim, ki največ
delajo, tako neradi izreko kakšno po-
hvalo in dopustijo, da izginejo v po-
vprečju celotnega kolektiva.
Kakor na večini gradbišč zadružnih
domov, so tudi v Medlogu formirali bri-
gade za delo pri zadružnem domu. Bri-
gadirji so si izbrali tov. Pukl Filipa za
komandanta, za njegova namestnika pa
tov. Širše Franca. Z dobro zasnovano
organizacijo dela so zajeli večino čla-
nov v 13 brigad, med katerimi so po-
sebna zidarska, tesarska in prevozni-
ška.
Brigade so takoj po prvi skupni bri-
gadni konferenci začele s smotrnim
delom, da bi dom čim prej dokončno
uredili. Kljub temu, da niso bili stro-
kovno usposobljeni, so brigadirji pre-
vzeli strokovna dela. Posamezne sku-
pine so se kmalu navadile dela pri
nabijanju stropnic ali štuka tiran ju,
druge pri postavljanju odrov, betoni-
ranju ali zidavi. Tako so zidarji lah-
ko opravljali le najbolj komplicirana
strokovna dela.
Uspehi takšne organizacije so bili ta-
koj vidni.
V	dveh mesecih obstoja so brigadirji
odkopali vse zunanje kletne zidove pri
vinski kleti in dvorani, jih glasirali in
vitumirali ter zopet zasuli. Medtem so
zidarske brigade v notranjosti doma po-
stavile nekaj zidov, betonskih stebrov
m betonskih preklad v kleteh in no-
tranjosti zidov, druge so nabile stropni-
ce v vseh spodnjih prostorih in ometa-
vale zidove, tako da bo v najkrajšem
^su gotova zadružna trgovina z za-
družno pisarno z ročnim magazinom
^agazinom Z3. stroje, kletjo za sočivje
^^ krompir ter skladiščem za žito. Tudi
^družna mesarija, gostilna, kuhinja in
^očilnica bodo kmalu lahko služile svo-
jeniu naunenu.
Za ta dela so vložili nekaj čez 5000
delovnih ur, od katerih odpade 3000
^a frontovce iz terena, ostalo pa na
prostovoljce iz drugih enot, ki so jim
pomagali.
Brez dvoma pripada levji delež pri-
znanja za vse uspehe komandantu bri-
gad Pukl Filipu, ki je opravil letos že
560 prostovoljnih ur. Širše Francu, ki
se je izkazal posebno pri organiziranju
brigad in njihovem vodstvu ter Kre-
menšek Alojzu, ki je kakor lani duša
vsega dela terenskega odbora fronte in
ima letos tudi že čez Ž50 prostovoljnih
ur.
Takoj za njimi zavzema najvidnejše
mesto zidar Vajsbaher Franc, ki je do-
sedaj opravil že 250 prostovoljnih ur
strokovnega dela in pri tem večkrat
presegel delovno normo čez 100%. Tudi
Tome Jernej, zidar in invalid ter upo-
kojenec Vidic Franc, ki kljub temu, da
ni zidar, odlično vzidava okna, imata
prvi 100, drugi po 200 prostovoljnih ur.
Pri delu pa imajo velike zasluge tudi
ostali prostovoljci, med njimi posebno
Ritonja Milan in tesar Leban Ivan iz
Lave ter gospodinje Dolinšek Zofija,
Kordin Julka, Regoršek Ida, Krobat
Albina, Kvas Mici in Regoršek Antonija
ter še mnogo drugih.
V I. četrti so dosedaj izpolnili
76 odstotkov obveznosti za pro-
stovoljno delo
Frontovci I. četrti so sprejeli obvez-
nost, da bodo napravili v letu 1949.
20.000 prostovoljnih delovnih ur. V
prvi polovici leta so dosegli že 76% ob-
veznosti, to se pravi, opravili so 15.252
prostovoljnih ur. Za ta uspeh gre za-
sluga predvsem komisiji za prostovolj-
no delo^ ki je znala zaktivizirati večje
število članov. Brigade so razdeljene po
ulicah, ravno tako so tudi grafikoni o
prostovoljnem delu postavljeni v vsaki
ulici z poimenskim razvidom udeležbe
na prostovoljnem delu. Uprava za pro-
stovoljno delo vodi o poteku dela točno
evidenco, iz katere je za vsakega po-
sameznika razvidno število opravljenih
ur.
^i imenovani upravi se zlasti odliku-
jejo sledeči tovariši in tovarišice: Tilka
Maček, Sket Ivan in Verk Ferdo. Od
članov OF imajo največ prostovoljnih
ur: repatriiranec tov. Maruša Anton
(400 ur), ki je poleg tega še zelo agilen
pri delu I. četrti in lahko služi za
vzgled vsem ostalim članom OF. Njemu
sledi tovarišica Minka Kramar, ki je že
prekoračila 150 ur ter tovarišica Tere-
zija Bogataj kot najstarejša članica OF
I. četrti s 300 prostovoljnimi urami pri
mlečni kuhinji. Tudi ona poleg tega še
vrši druge funkcije. Je pa še dosti dru-
gih članov v četrti, ki ne zaostajajo do-
sti za imenovanimi in tudi zaslužijo
vso pohvalo.
Tudi pri ideološki vzgoji I. četrt ne
zaostaja in ima najbolj obiskane štu-
dijske krožke, saj se jih udeležuje da-
nes že 8% vsega članstva.
Odbor OF I. četrti s tov. Rivo na čelu
si je uredil lep frontni kotiček, kjer
se članstvo dnevno sestaja in kjer se
vršijo tedenski bralni krožki.
Pevski zbor,Bodočnost'
je obiskal frontno briga-
do v Supotici
Pevci iz Stor so se radi odzvali va-
bilu iz Celja, naj v nedeljo 12. t. m.
obiščejo frontno brigado v Supotici pri
Podčetrtku. Tudi skrajno slabo vreme,
ki je nastopilo v nedeljo, jih ni moglo
zadržati. Ob 12. uri jih je kamion pri-
peljal do Supotice. Zaradi slabega vre-
mena pa niso šli prav do delovnega
centra, ampak so ostali niže in po ko-
silu takoj pričeli s sporedom. Peli so
narodne in partizanske pesmi, s kate-
rimi so po vsem videzu sodeč, zadovo-
ljili pričakovanje brigadirjev. Tovariš
Voga je spregovoril o povezanosti med
delavci v brigadah in delavci v indu-
striji.
Po rednem sporedu se je razvila za-
bava s plesom, ki je še prav posebno
zbližala pevce z brigadirji in dvignila
veselo razpoloženje. Tako je bilo z ob-
iskom v Supotici ustvarjeno obojestran-
sko zadovoljstvo, ki je utrdilo v nas
prepričanje, da je trdna povezanost de-
lovnih ljudi jamstvo za nadaljnje uspe-
he.	R. Z.
Prvi slovenski film
„NA SVOJI ZEMLJI"
med izseljenci v Ameriki
v mesecu maju letos so v Clevelandu
(ZDA) prikazovali prvi slovenski fihn
»Na svoji zemlji«. Ob tej priliki je neki
slovenski izseljenec, ki ima svojce v
Celju napisal takole v svojem pismu:
»Pred nekaj tedni so v kinematografu
v Abby predvajali film »Na svoji zem-
lji«. Nepopisen je bil naval naših Slo-
vencev, odnosno Kraševcev, v kinema-
tograf. Bilo jih je toliko, da je morala
polovica oditi domov. Predvajali so ga
dvakrat, in sicer od 7. do 9. in od 9.
do 11, ure. V soboto so ga ponovili, ko
ljudje ne delajo. Prejšnji teden, t. j.
25. maja so ga prikazovali v Sloven-
skem narodnem domu na St. Član Ave
v Clevelandu. Oddaljen sem od Slo-
venskega narodnega doma približno
13 km, a spadam pod mesto Cleveland.
Kinematograf Abby sprejme približno
1000 ljudi. Člani Slovenskega napred-
nega društva SANS so ga vzeli v na-
jem. Vstopnice so bile po pol dolarja
— torej je kinematograf napravil de-
nar, ker navadno ni prenapolnjen. Ljud-
je so bili zelo vzhičeni nad krasnim fil-
mom in so se čudili, da je mogoče tako
malemu narodu kot so Slovenci napra-
viti takšen film in to še prvi. Zelo sem
užival nad tem filmom — predvsem,
ker je to naš film in me je veselilo, da
je bila kritika tako dobra.«
Mladina I. Šaleško - savinj-
ske brigade piše mladini
okraja Sošianj
Dolžnost nam je, da vam kot del mla-
dine okraja Šoštanj napišemo par vrstic
o našem ibrigadnem življenju in delu
pri graditvi Novega Beograda. Z za-
vestjo smo šli, da tudi mi pomagamo
graditi socializem, da se bomo lahko
primerjali z vso mladino socialistične
Jugoslavije. Ze ob odhodu iz Šoštanja
smo obljubili, da hočemo iwstati udar-
na brigada, tako je sklenil tudi vsak
brigadir. Nekateri so že na potu tekmo-
vali med seboj kdo too boljši. Zavedamo
se, da nam je postavila Partija in tov.
Tito vsem nalogo, zato pa jo ibomo vest-
no izvršili ter ponovno dokazali še več-
je zaupanje v naše vodstvo.
Prepričani smo, da boste tudi vi mla-
dinci in mladinke, 'ki ste doma v front-
nih brigadah pokazali svojo visoko za-
vest.
Vam dragi mladinci in mladinke kli-
čemo: »na delo za čimprejšnjo izgradi-
tev socializma.« Tudi mi toomo izvršili
vse, kar bo pred nas postavila komuni-
stična Partija in delovno ljudstvo.
Brigadirji in brigadirke
I. šaleško-savinjske MDB
heroja »Gašperja«
Obiščite razstavo
učencev v gospodarstvu
iz Celja ki je v II. osnovni
šoli in bo odprta od 17. 6.
do 26. 6. dnevno
|od 8. do 18. ure
OBVESTILO
Poverjeništvo za prosveto pri MLO
Celje obvešča vse ljudskoprosvetne de-
lavce v Celju, da organizira Izvršni od-
bor Ljudske prosvete Slovenije v me-
secu juliju v Ljubljani enomesečni te-
čaj za
folklorne plese,
meseca julija v Mariboru štirinajst-
dnevni tečaj za lutkarstvo,
avgusta pa v Mariboru enomesečni
tečaj za pevovodje.
Prosimo, da se interesenti javijo do
20. t. m. odboru svojega KUD ali sin-
dikalni podružnici (kultumo-prosvetni
komisiji). Lahko pa se prijavijo direkt-
no na Poverjeništvo za prosveto pri
MLO.	Poverjeništvo za prosveto
stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Ster. 25.
Na ekonomijah in kmetijskih zadrugah
se vneto pripravljajo za tekmovanje
koscev in grabljic
v nedeljo dne 19. t. m. bo po vseh
kmetijsko obdelovalnih zadrugah in
večjih zadružnih ekonomijah tekmova-
nje koscev in grabljic, v katerih bodo
sodelovale vse množične organizacije,
prvenstveno pa mladina. Predpriprave
za ta tekmovanja, v katerih bomo po-
kazali, kako pomagamo razvijati socia-
listični sektor kmetijstva so že v teku.
Prav posebno vestno se pa pripravljajo
v zadružni ekonomiji Slivnica pri Ce-
lju in kmetijsko obdelovalni zadrugi
Planina.
Ob zaključku tekmovanja bo v vseh
kmetijsko obdelovalnih zadrugah in
ekonomijah kulturni program. Usta-
novljene so ocenjevalne komisije, ka-
tere bodo izmed najboljših predlagale
po 6 koscev in 9 grabljic za okrajno
tekmovanje v Ar j i vasi, ki bo dne
26. t. m.	B. M.
Nekaj o železniških postajah
Verjetno, da se sleherni, ki mora mno-
go potovati, prijetno počuti in lepo od-
I)očije, če pride na železniško postajo,
ki že z zunanjim izgledom nudi vtis
urejenosti in čistoče.
Ne bi govorili o velikih p>ostajah,
ozrimo se kar po najbližjih v okraju
Celje-okolica.
V Rimskih Toplicah so se takoj po
osvoboditvi mnogo prizadevali in tudi
dosegli, da imajo eno najboljših postaj
v našem okraju. Kar stopite v čakal-
nico, saj drugače itak ne morete kupiti
karte, pa se ozrite še malo okoli sebe.
Razen majhnih, skoraj neopaznih napak
je vzoren red in čistoča. Tudi zvmanja
ureditev bi lahko bila drugim šefom
postaje za zgled in dokaz, da se po-
staja lahko uredi, če se nekdo za to
zavzame in želi tudi s tem dati poudar-
ka važnosti našemu prometu.
Na Polzeli so se izredno dobro ob-
nesli. Po osvoboditvi je postaja bila v
ruševinah. Sedaj je sicer zadeva bolj
enostavna kot je drugod, ker imajo po-
polnoma novo poslopje, vendar je mo-
ralo tudi to delo biti zasluga ndcoga,
ki je vso stvar pravilno razumel in iz-
peljal.
Zelo, zelo se trudi vodstvo železniške
postaje v Storah, ki pa ima izredno te-
žak položaj, zaradi številnih potnikov,
ki so poleg vsega še strašno nediscipli-
nirani na čistočo prav nič ne pazijo.
Položaj pa se vidno zboljšuje predvsem
v zadnjem času — od prihoda novega
šefa postaje.
Po sedanjem izgledu pa se nikakor
ne moreta pohvaliti železniški postaji v
Petrovčah in Šentjurju in seveda kot
največji revček postaja v Laškem. Ta
zadnja je vzgled neiirejenosti, malo-
marnosti in nezainteresiranosti. Laško
je turistični kraj, mestni ljudski odbor
imajo in vendar taka strašna zaniker-
nost. Ali mora res vsak gost in slučajni
potnik že takoj pri prvem koraku dobiti
tako neprijeten vtis, ali res ne more
iti skozi oboja vrata ne da bi se pri tem
bal, da se bo nekaj na njega podrlo in
ali res mora ob deževnem vremenu
stati na peronu z odprtim dežnikom?
Marsikdo bo dejal, da so težave. Raz-
umljivo je, da so, le da zna nekdo iste
premagati, drugi se pa pri najmanjši
ustavi. Končni rezultat pa le pokaže
pravega in zmožnega človeka.
Jasno je, da so marsičemu krivi pot-
niki sami, ker se ne držijo železniških
predpisov. V tej smeri je bilo in bo
potrebno še mnogo, mnogo vzgoje in
opominov, vendar pa, če le ne bo za-
leglo, tudi ostrejši ukrepi ne bodo v
škodo, treba je pač ubrati pravilno pot.
Ko že govorimo o postajah nikakor
ne smemo pozabiti tudi celjske. Izgleda,
da je to edina ustanova in istočasno
podjetje, ki ima stalno lepo urejen, ča-
sovno in vsebinsko vedno poln in redno
obnavljan stenski časopis. Želeli bi le,
da ga zasteklijo, zaradi varnosti in pre-
mestijo na prostor^ ki bo bolj dostopen
tudi drugim, na ta način bo bolj kori-
sten in efekten. Ostale železniške po-
staje, ki že imajo deske, seveda prazne,
naj bi sledile primeru v Celju, tiste, ki
pa še sploh desk nimajo pa naj bi vsaj
storile prvi korak in iste nabavile. Pot-
niki se včasih dolgočasijo in bi dobri
stenski časopisi lahko odigrali važno
vlogo.
Proslava pionirske-
ga dne na Vranskem
v soboto so pionirji vranske šole, iz
St. Jurja ob Taboru in Lok proslavili
pionirski dan z lepo in skladno prire-
ditvijo v zadružnem domu na Vran-
skem
Prireditev je otvoril načelnik pionir-
skega odreda dijak petega razreda Raj-
ko Vrbovšek z lepim pozdravom pionir-
jem, na kar so mu .posamezni načelniki
raportirali. Sledile so razne igralske
in pevske točke, vse lepo in skladno iz-
vedene. Najbolj je ugajal prizorček »V
zavetišču«, katerega so izvedli pionirji
in pionirke ter pevski zbori vranske šo-
le pod vodstvom tov. M. Žepek in šole
iz St. Jurija ob Taboru pod vodstvom
tov. S. Jančigaja.
Prireditev je pozdravil v imenu KP,
Zveze borcev in OF tov. Seničar.
Za proslavo so se pionirji pripravili
tudi na fizkultmi nastop, pa jim je žal
dež pokvaril to veselje.	N. L.
UREDNIŠTVO Celjskega tednika
SE JE PRESELILO
v DOM O F, TITOV TRG 1
Vhod iz Razlagore ul. (bivša
pisarna MO Zveze borcer)
Telefonska šterilka ostane 7.
V Sentpavla so otvorili splošno in zobno
ambulanto ter posvetovalnico za matere
Ljudska oblast skrbi za zdravstvo de-
lovnega človeka in vsega prebivalstva.
V nedeljo dne 5. t. m. je bila v Sent-
pavlu izročena svojim namenom lepo
urejena stavba, v kateri je novo oprem-
ljena splošna in zobna ambulanta, bol-
niški oddelek in posvetovalnica za ma-
tere.
Slavnostna otvoritev se je pričela ob
9. Poverjenica za ljudsko zdravstvo okr.
Izvršilnega ljudskega odbora Celje in
okolica tov. Helena Borovšakova je po
pozdravnih in uvodnih besedah podčr-
tala stremljenje ljudske oblasti v do-
brobit ljudstva, pomen delovanja na
zdravstvenem polju — bitne razlike na
tem polju med predaprilsko in sedanjo
Titovo Jugoslavijo — ter ožigosala tudi
nedostojno klevetanje našega vodstva
v zvezi z Informbirojem, ki ga celotno
ljudstvo s prepričanjem odločno od-
klanja.
Na to so sledili ostali govorniki. Pred-
sednik sindikalne podružnice Tekstilne
tovarne v Sentpavlu tov. Reberšak Fe-
liks je očrtal vlogo sindikatov, zastop-
nik Ministrstva za delo tov. Hribar
France pa je prikazal stremljenje or-
ganov na polju delovnih odnosov in
zdravstva v zvezi z izvedbo petletnega
plana. Poverjenik za ljudsko zdravstvo
Ijuibljanske oblasti tov. Koračin Jože
je poudaril važnost zdravstvenih usta-
nov in potreb nadaljnje razširitve
zdravstvene mreže. Stavil je za vzgled
sodelovanja uprave Tekstilne tovarne s
sindikalno podružnico in vsem njenim
delovnim kolektivom kakor tudi okraja
Celje-okolico.
Šolski pevski zbor pod vodstvom uči-
telja tov. Pečnika je slavnostno zaklvičil
s tremi partizanskimi pesmimi nato pa
je sledil ogled ambulante.
Pri delu so se posebno izkazali mi-
zarji tovarne, tov. Švišek in uprava pod-
jetja, iki so vložili veliko truda in požrt-
vovalnosti.
Amboilanta je na lepem pristopnem
mestu, solidna in prostrana ter bo slu-
žila svojemu namenu.
VOLITVE GRUP LJUDSKIH INŠPEK-
TORJEV PO SINDIKALNIH PODRUŽ-
NICAH V ZG. SAVINJSKI DOLINI
V soboto 11. junija dopoldne je bil v Šo-
štanju sestanek sindikata, kjer je poročal
predsednik okrajne kontrolne komisije tov.
Hren. Prikazal je pomen in naloge ljudskih
inšpektorjev, bodisi v pogledu preskrbe, bo-
disi pri kontroli izpolnjevanja planskih nalog
itd. Na tem sestanku je bil navzoč tudi za-
stopnik Klrajevnega sindikalnega sveta. Pred-
sednik Okrajne kontrolne komisije je pouda-
ril, da mora Krajevni sindikalni svet Nazarje
takoj napraviti plan, koliko ljudskih inšpek-
torjev bo imela vsaka sindikalna podruž-
nica v območju Krajevnega sindikalnega
sveta.
v ponedeljek zvečer se je sestal Izvršni od-
bor Krajevnega sindikalnega sveta, kjer je
napravil plan, koliko ljudskih inšpektorjev
bo imela posamezna sindikalna podružnica.
Dal je tudi navodila, da mora vsaka sindi-
kalna podružnica izbrati in predlagati Kra-
jevnemu sindikalnemu svetu najboljše tova-
riše in tovarišice za ljudske inšpektorje.
FIZKULTURA
KAJAK SLALOM TEKME V CELJU
V Tednu tehnike je pomorsko brodarsko
društvo v Celju priredilo na Savinji kajak
slalom tekme, katerih se je udeležilo 12 tek-
movalcev. Prireditev te vrste je bila prva
v Celju, zato je med ljudstvom vladalo tem
večje zanimanje. Proga je bila precej težka
ter je zahtevala od tekmovalcev precej spret-
nosti in obvladanja po deroči vodi,
Tehnični rezultati so:
Člani (8 vratic):
1. Erjavc Viktor (Ljubljana) 4:10.5, 2. Se-
ver Janez (Ljubljana) 5:59.5, 3. Orel Gustl
(Celje) 8:12.9.
Mladinci (8 vratic):
1. četina Peter (Celje) 5:34.7, 2. Birsa Alojz
(Celje) 5:37.3, 3. Napred Srečko (Celje)
6:27.6.
Članice (7 vratic):
Bezlaj Vida (Ljubljana) 4:43.1.
Trije tekmovalci so bili zaradi izpustitve
vratic in padcev diskvalificirani.	M. J.
OKRAJNI TELOVADNI NASTOP
Vse prijave za letošnji okrajni telovadni
nastop so v teku. Telovadna društva se te-
meljito pripravljajo ter bodo prikazala v
prostih vajah, kakor tudi na orodju svoje
celoletno delo.
Iz Celja odidejo telovadci z vlakom t ne-
deljo ob 10.25, nakar bodo še dopoldne skuš-
nje vseh oddelkov.
Pred javnim nastopom bo defile, nato na-
stop po sledečem programu:
1.	Pozdrav zastavi
2.	Pionirji — proste vaje
3.	Pionirke — proste vaje
4.	Folklorne skupine
5.	Mladinci — proste vaje
6.	štafete, igre in raznoterosti — pionirji
8.	Lahkoatletske panoge
7.	Članice — proste vaje
9.	Mladinke — vaje s kiji
10.	Vaje na orodju
11.	Mladinke — proste vaje
12.	Mladinci predvojaške vzgoje — vaje s
puškami
13.	Narodna kola
Oglejte si prireditve Okrajnega zleta! Iz
vseh strani so železniške zveze.
KLADIV AR : MILICNIK (Ljubljana)
2:2 (1:2)
To nedeljo je bila publika ponovno zado-
voljna z igro na Glaziji, v kateri sta se po-
merila prvak ljubljanske skupine Miličnik
ter domači Kladivar. Gostom je kljub boljši
igri domačinov uspelo iztisniti nerešen re-
zultat, kar je za njih velik uspeh. Ljubljan-
čani so se predstavili v dobri luči, saj so s
prikazano igro prijetno presenetili gledalce
ter bili s tehnično dovršeno ter lepo igro
dober ter žilav nasprotnik Celjanom. Uspelo
jim je že v 22 min. zabiti iz ofsaid pozicije
vodilni gol, na kar je Kladivar minuto kas-
neje po Dolinšku izenačil. Domačini so
imeli več od igre, toda napad je bil precej
neefikasen ter zastreljal precej sigurnih po-
zicij. Ko je igra že valovila iz polja v polje
se je oster strel Vedlina odbil od prečke tik
pred črto vrat nazaj v polje. Kmalu za tem
je v 35 min. Miličnik iz kota prišel t vod-
stvo.
Po odmoru se igra ni mnogo izpremenila.
Kladivar je često napadal, ali brez uspeha.
Nekateri posamezniki so predolgo zavlače-
vali žogo ter zastreljali lepe šanse. Z lepim
strelom pod prečko, kjer se je žoga, ko je
že pasirala linijo gola odbila v polje, je
uspelo čohu izenačiti, toda sodnik tega ni
piskal. šele v 41 min, je uspelo Firmu pre-
varati vratarja ter izenačiti rezultat ter tako
rešiti čast boljšega moštva. Do konca se
potem rezultat ni več izpremenil.
V moštvu Kladivarja je bila najboljša stran
napada Firm—Dolinšek, ki sta dala izvan-
redno partijo. Poleg tega je bil odličen čoh,
ki je z lepimi ter koristnimi žogami zalagal
napad. Obramba je bila tokrat slabši del
moštva in se je precej lovila pred prodornimi
Ljubljančani. Ali vseeno je rešila prav lepe
in nevarne prodore Miličnika ter očuvala
svoja vrata. Sodil je Drvarič iz Celja z mno-
go napakami.	Božo Videnšek
KAJ JE Z IGRISCEM V PARKU?
Preteklo leto smo videli vsak dan živahno
razpoloženje na igrišču v mestnem parku
— igrali so sindikalni aktivi odbojko ter red-
no trenirali.
Mestni park so letos že v zgodnji spomladi
uredili, vendar Kladivar še ni uredil igri-
šča, ki je zapuščeno in obraščeno z zeljo,
tako, da kvari lepoto mestnemu parku. Igri-
šče. ki bi moralo služiti sindikalnim akti-
vom za vežbanje odbojke ter obenem za raz-
vedrilo, je zaklenjeno in čaka zime, ko ga
bodo zopet uporabljali naši hokejisti.
Medtem pa iščemo primernih prostorov za
gradnjo novih igrišč, katerih nam za tako
široko udejstvovanje prav v odbojki primanj-
kuje ter se v Celju s tem zavira razvoj od-
bojke.
Sindikalni aktivi so bili in so še danes pri-
pravljen urediti igrišče v prave namene pa
Kladivar ni sporazumen, češ da je to igri-
šče njegovo — pa čeprav nosi tudi Kladi-
var ime sindikalno športno društvo.
Ali bomo še dolgo gledali tak položaj?
IZ poverjeniStva
za nogomet za Celje
Nedelja 19. junija 1949:
V	štorah: Kovinar : Edinstvo ob IT. uri,
služb. Presinger Mirko,
Sreda 22. junija 1949:
V	Rog. Slatini: Bratstvo : Edinstvo rfj
15.30 uri, službujoči Dervarič Štefan.
Razlag Brežice prepušča vse tekme s 3:«.
Zato tekme z Razlagom odpadejo.
Službene objave disciplinskega odbora
Registrirajo se sledeče tekme: Kovinar :
Bratstvo 1:1, Bratstvo : Edinstvo 4:0, Brat-
stvo : Kovinar 8:3, Proti registraciji tekme
Edinstvo : Kovinar odigrane 9, 6. v Rog,
Slatini je Kovinar vložil protest, ki pa še ni
rešen.
Ponovno se opozarja, da v izogib suspenza
do 24, t, m. dostavi zaslišanje igralca Krajnc
Jožeta in Legvard Viktorja ter sekretarja Ve-
lenja.
Kaznuje se član Kladivarja Petecin Alojz
po čl. 25 disc, prav, FSJ z enomesečno za-
brano igranja, ker se je na tekmi Rudar:Kla-
divar odigrani 29. 5. 1949 v Velenju nešportno
obnašal napram sodniku.
Nadalje se kaznuje Kaker Franc, član
uprave Ljubno, ker je samovoljno popravil
datum v legitimaciji Bider Jožeta, čeprav je
bila registracija napačno izvrešna, z opomi-
nom.
Sah
KVALIFIKACIJSKI TURNIR SINDI-
KALNEGA ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA
CELJE
Prva skupina:
Rezultati desetega kola: Mežnarič—Grobel-
nik 1:0, Svetina—Jazbec 1:0, Hojnik—Ram-
šak 1:0, Vetrih—Zgoznik 1:0, Bobinac—Ja-
nežič 0:1, Kristan—Božnik odloženo, Kova-
čič—Rovan 1:0, Ašič—Novak remi.
Enajsto kolo: Novak—Mežnarič 0:1, Rovan
—Ašič 1:0, Božnik—Kovačič 0:1, Janežič—
Kristan 1:0, Zgoznik—Bobinac 1:0, Grobel-
nik— Svetina 0:1, Ramšak—Vetrih in Jazbec
—Hojnik odloženo.
Dvanajsto kolo: Hojnik—Grobelnik 0:1,
Vetrih—Jazbec 1:0, Bobinac—Ramšak 0:1,
Kristan—Zgoznik 1:0, Kovačič—Janežič 1:0,
Novak—Rovan rettni, Mežnarič—Svetina in
Ašič—Božnik odloženo.
Partija iz 6. kola: Mežnarič—Ramšak 1:0,
iz 7, kola Kovačič—Mežnarič 0:1, iz 9, kola
Ašič—Mežnarič remi in Zgoznik—Hojnik 0:1.
Stanje po 12, kolu: Mežnarič 9 in pol (2),
Svetina 9 (1), Kovačič 9, Novak 8 in pol,
Hojnik in Vetrih 8 (1) itd.
Druga skupina:
šesto kolo je dalo naslednji izid: Jurmano-
va—Roje 1:0, černič—Pirnat 1:0, Omerzel—
Koren 1:0, Rupnik—Svetina 1:0, Ahtik—Go-
lob 1:0, Tihec—Počkaj odložena, Plahutnik—
Pajman 1:0,
Sedmo kolo: Pajman—Jurmanova remi,
Počkaj—Plahutnik 0:1, Svetina—Ahtik 1:0,
Pirnat—Omerzel 0:1, Golob—Tihec, Koren—
Rupnik in Roje—černič odložene.
Osmo kolo: Omerzel—Roje 1:0, Plahutnik
—Golob 1:0, Pajman—Počkaj 1:0, Jurmano-
va—Cernič, Rupnik—Pirnat, Ahtik—Koren in
Svetina—Tihec odložene.
Partije iz 3, kola Pajman—Rupnik 0:1, iz
4, kola Ahtik—Pajman 1:0 in Tihec—Plahut-
nik 0:1.
Po osmem kolu še vedno vodi Jurmanova s
6 (1), sledijo Omerzel 6, Plahutnik 5 in pol,
Rupnik 5 (2), Ahtik in Svetina 4 in pol (1)
in tako dalje.
Mladinski brzoturnir SŠD Celje
za prvenstvo junija je bil odigran v torek
14, t. m. Zmagal je Ahtik 4 in pol, 2. Hojnik
3 in pol, 3. Roje 3 točke itd.
Proslava II. kongresa sindikatov
Slovenije
SŠD Edinstvo je 30. maja počastilo drugi
kongres sindikatov Slovenije s sindikalnim
brzoturnirjem na 12, deskah. Zastopani so
bili šahovski aktivi sind, podružnic prosvete,
steklarjev, zdravilišča, mešani in sindikat
nalivalnice. Proslavi je prisostvoval tudi
predstavnik OSS Poljčane, Na turnirju je
zmagal prof, Grašer (100%).
Članski sestanek in razdelitev nagrad
turnirja za prvenstvo Celja za 1948-49 pri-
redi SšD v soboto 18, junija ob 20. uri v pro-
storih šahovskega doma. Vabljeni vsi člani
m ostali ljubitelji šahovske igre.
SAH V TRBOVLJAH
Agilna šahovska sekcija SŠD Trbovlje je
udeležencev je zmagal Lokovšek Mirko 12
zaključila za prvenstvo Trbovelj, Izmed 16
točk (80%), 2, Rugelj Vili 11, 3. Pajk Ivan
10 m pol. 4. Zevnik 10, 5, in 6, Frece Robert
in Laurič Ivan 9 in pol točk itd.
Šahovski aktiv sind. podružnice
Elektrarne
je najbolj delaven v Trbovljah. Izvedel je
kvalifikacijski turnir z 18 udeleženci. Sedaj
je v teku turnir za prvenstvo aktiva s 14
igralci. Priredil je tudi brzoturnir s 16 ude-
leženci, v katerem je zmagal tov. Rugelj Vili,
sledijo Jordan, Jazbec itd, član aktiva tov.
Aušič je v simultanki proti 15 šahistom do-
segel 11 zmag, dve neodločeni in dve partiji
zgubil.
Šahovska sekcija Centralne rudarske
delavnice
je priredila nagradni turnir aktivov, v kate-
rem je zmagal aktiv Elektrarne. Premagal
je aktiv Cementarne s 7:1 in aktiv CRD s
6 in pol : 1 in pol.
ŠAHOVSKE PRIREDITVE
V ROG. SLATINI
Proslava rojstnega dne maršala Tita
Sindikalno šahovsko društvo »Edinstvo« je
v maju poleg prireditev, o katerih smo že po-
ročali, priredilo v čast Titovega rojstnega
dne dve prireditvi. Z »Bratstvom« iz Rogatca
je igralo »Titov turnir« na 8 deskah z re-
zutatom 6:2 za SŠD Edinstvo. Mladinci Edin-
stva pa so v tekmi s šahovskim aktivom Ki-
dričeve gimnazije v Šmarju podlegli z re-
zultatom 3:2.
Šahovska tekma za moštveno prvenstvo
Slovenije
med prvakom Mariborskega okrožja in šahov-
skim društvom »Razlag« iz Brežic (letošnji
prvak celjskega okrožja) bo v nedeljo 19, ju-
nija ob 9 ,uri dopoldne v šahovskem domu.
Vstop prost!
OBJ AV E
RI2 IN SLADKOR ZA BOLNE DO-
JENČKE IN BOLNO DECO DO S LET
STAROSTI
Riž
Po nalogu MTP je Mestni ljudski odbor,
poverjeništvo za trgovino in preskrbo dodelilo
riž za bolne dojenčke in bolno deco do treh
let starosti. Riž bo prodajala »Množična pre-
hrana« Celje, Zidanškova ulica, na nakazilo,
ki ga bo izdajala ambulanta za otroke Zdrav-
stvene službe zavarovancev (dr. Stegnar),
in sicer tako za zavarovance kakor tudi za
nezavarovance. Na nakazilo bo »Množična
prehrana« izdajala po pol kilograma riža na
dojenčka odnosno dete do treh let. Brez na-
kazila se riž bolnim dojenčkom in bolni deci
do treh let starosti ne bo izdajal.
Sladkor
Istotako bo »Množična prehrana« proda-
jala sladkor po višji komercialni ceni star-
šem bolnih in bolehnih dojenčkov in dece
do treh let na nakazilo ambulante za otroke
Zdravstvene službe zavarovancev, in sicer
tako za zavarovance kakor za nezavarovance.
Na nakazilo bo »Množična prehrana« izda-
jala po 1 kg sladkorja na dojenčka odnosno
dete. Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo
OBVESTILO
Obveščamo vse delodajalce, da je 20. t. m.
za vse učence v gospodarstvu dela prost pla-
čan dan.	Poverjeništvo za delo
OBVESTILO
v soboto 18, t, m, se odpre v Prešernovi
ulici (bivša slaščičarna »Rugo«) otroška re-
stavracija, v kateri se bo prodajalo vsem
otrokom do 14, leta sadje, sadni sokovi, ma-
linovec, mleko, mlečni izdelki, pecivo, send-
viči itd,
v prihodnjih dneh bo ustanovljena je dru-
ga takšna restavracija v Gaberju.
Otroci bodo v teh restavracijah lahko ku-
povali samo za sebe, medtem ko se odraslim,
ki bi bili v spremstvu otrok ne bo streglo.
Ravno tako ne bo dopustno odnašanje jedil
ia lokala.	Iz poverjeništva
za trgovino in preskrbo MLO Celje.
iitiiiiiiiitiiririNiiiiiiiiiiii^iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitJiiiiiiiiiriiiiiiiiiiin
Zdravniška dežurna služba:
19. junija 1949: Dr. čerin Josip, Cankarjeva
ulica 9, tel. 219. — Nedeljska zdravstvena
služba traja od sobote opoldne do ponedeljka
zjutraj do 8. ure.
Razstava II. osnovne šole v Celju je
odprta še v nedeljo 19. junija.
NAGRADO 1000 DIN
dobi pošten najditelj fotoaparata 6x9 z usnje-
no torbico, katerega sem izgubil 10. t. m. na
Mariborski cesti, Dečkovi, Tkalski, Kersni-
kovi ali Jenkovi ulici od 18. do 18.30 ure.
Prosim, da mi najditelj vrne aparat pri
vratarju Tovarne tehtnic, kjer dobi nagrado.
Prav tako pa dobi nagrado tudi kdor mi pri-
pomore izslediti nepoštenega najditelja.
Na poti iz Cinkarne v menzo na Mariborski
cesti sem izgubil listnico z vsemi doku-
menti. Poštenega najditelja prosim, naj
mi vrne dokumente proti nagradi. Zalokar
Ivan, delavec, Cinkarna.
Kupimo 1000 litrov dobrega jabolčnika. Po-
nudbe na upravo pod šifro »Dober«.
Turistično društvo za Slovenijo, podružnica
Celje, priredi v nedeljo 19. t. m, od 10, do
12, ure promenadni koncert v mestnem
parku.
Tovarna ca proizvodnjo kemičnih izdelkov
Celje, sporoča, da sprejema poslovne obiske
dnevno le od 10. do 12. ure. Vse brezpo-
membne obiske tudi med tem časom bomo
odklonili.
ZAHVALA
vsem, ki so spremili na tadnji
poti našega sina in brata
UrSRo Emila
Posebno se zahvaljujemo upravi
Crozdnega gospodarstva, vodstvom
partijskih in množičnih organiza-
cij ter brigadirjem Gubčeve in
Slandrove brigade, ki so spre-
mili dragega pokojnika, darovali
cvetje in nas tolažili t neizmerni
žalosti.
Celje, 16. junija 1948.
2;alujoča mati in brat ter ostali
sorodniki.
Tragične in nepričakovane
smrti v zelenih valovih Krke, nas
je nenadno zapustil član našega
aktiva, tovariš
ŠPAN BOŽO
dijak 7,a razr. I, gimn. v Celju
Priljubljenega in dobrega
tovariša bomo ohranili v najlep-
šem spominu. V imenu Ljudske
srednješolske mladine na I, gimn.
v Celju, izražamo staršem glo-
boko sožalje.
Celje, 11. junija 1949.
Komite
Ljadske srednješolske mladine
na I. gimnaziji v Celju
Kino Metropol
Od 14.V1, do 27.VI. angl, umet. film:
NICHOLAS NICKLEBY
Kino Dom
Od 16,VI. do 19. VI. sovjetski film:
Narodne pesmi in
Prvak sveta
Od 20, VI. do 23. VI. francoski film:
Kapetan Frakas
Kino Žalec
Od 15. VI. do 19. VI. :
ntmški film:
Kemija in ljubezen
22. VI. in 23. VI.
francoski umetniški film
Beti vaičeh
Predstave so ob sredah, četrtkih in
sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob
15., 17.30, in 20. uri
»Udarnik«
VELENJE
18. in 19. junija sovjetski film:
Nasredinove
prigode
22. in 23. junija sovjetski film:
KOTOVSKI
LOKALNE INDUSTRIJE IN
OBRTI LRS
V LJubljani od 25. VZ. do 3. VIL t. L
Znižana voznina.
Urejuje uredniiM odbor — Odgovorni urednik Lojze Jiirc — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiaka Mohorjera tiskarna