Naročnina mesečno ^^ ^ I^H^HHHI^^ ^ ^^^^^^^^ Ček račun: Ljub- •tvo 40 Din - ue- Шк ^ ЈШ jBt Uk flff Ж Д Швк M ШШ ^ВШ « ce- ШШК ШШ H Ш Вн^ МВк. Ш Ј^кн^ iiv loleino % D.n и ^ШШк M IШ Ш в^ШВкЈ Zagreb St v inozemstvo 120 Din ^ ^ШШ Ш ШШШ Ш уМШШ ^НВ » ^^^ШШ ШЖ^Г ЈШ^—^^Ј УШ ВШ ^ ^^ ^ Uprava: Kopitar jevi ul.b/Ul ^^^^^ jeva h, telefon 2992 ■ a - К-^^ЗГ^ z nedeljsko prilogo »nustrirani Slovenec« ^iï^îJUÏÏÏÏkSîK Proti poganskemu nacionalizmu Nemški škofje obsojajo politično posurovelost in propagando sovraštva nemških nacionalstov Neovrgljive priče Na praznik sv. Jožefa bomo po vseh katoliških cerkvah naše države molili za svoje preganjane brate v Italiji, kakor so nam veleli naši nadpastirji jugoslovanski škofje v znameniti okrožnici, ki smo jo priobčili 27. februarja. Naša molitev bo molitev krvnih bratov, ki jo narekujeta predvsem krščanska usmiljenost in ljubezen do svojega bližnjega v skladu s prvo in največjo krščansko zapovedjo »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. Tudi zgodovinski listini, ki jih danes priobčujemo v celoti, sta nam v poroštvo, da bo naša molitev v polnem skladu z duhom vesoljne Cerkve — saj drugače tudi biti ne more — in da je upravičena. O nepristra-nosti avtorjev priobčenih listin ne bo mogel dvomiti noben iskren zemljan, pa naj pripada ti ali oni veri, ti ali oni narodnosti. Listini sicer zadevata samo fašistična nasilja v Istri do državnozborskih volitev v 1. 1921., a nista izgubili kljub temu nič na aktualnosti. Po zavzetju vlade fašisti niso prenehali z nasilji, po sklenitvi konkordata tudi ne. Skrunitev cerkve sv. Ignacija v Gorici, »policijska svarila« slovenskim duhovnikom (do zdaj jih je že osem), konfinacija župnika Essicha iz Kort, ki je bil izpuščen le na odločen nastop Vatikana, in nedavna konfinacija župnika Rejca iz Sv. Križa, ter zatretje vsega nabožnega tiska, da omenimo le nekaj tipičnih nasilstev, so pač dejstva, ki govore, da je položaj Cerkve na Primorskem celo slabši kakor leta 1921, v kolikor danes ne izvršujejo nasilja nad Cerkvijo in njeno duhovščino samo »neodgovorni elementi« (fašistični četaši), ' - - - -r . ' • Boj se je le prenesel iz Istre, odkoder je bila slovanska duhovščina že pregnana, na Tržaško in predvsem na Goriško. Ce ni sedanji sv. oče v tako javni obliki protestiral proti preganjanju Cerkve na Primorskem, kakor je to storil papež Benedikt XV., s tem pa še zdaleč ni rečeno, kakor to trdi fašistični tisk, da je s sedanjim položajem Cerkve zadovoljen. Kakor je že neki nemški katoliški časnikar v svojem poročilu iz Rima omenil, se je sv. oče že večkrat potegnil za narodne manjšine v Italiji; ni pa hotel uporabiti krepkih sredstev, »da ne bi radi fašistične reakcije dosegel baš nasprotnega, to je še poslabšal položaja narodnih manjšin«. Za stališče sv. očeta, ki mu je poleg cerkve na Primorskem pri srcu tudi cerkev v vsej Italiji — fašistična reakcija bi veljala tudi tej — govori tudi konfinacija župnika I. Rejca, ki se splošno smatra za odgovor na okrožnico jugoslovanskih škofov. Tržaško-koprski škol Angel Bartolomasi, ki je bil med vojno in je danes zopet vojaški škof, je po strahovitih nasiljih, ki so jih uprizorili fašistični četaši s -, j ■ • • v Istri in ki so za časa državnozborskih volitev 1921 dosegla višek, je v škofijskem listu na uvodnem mestu objavil to-le porazno obsodbo: »Protestiram proti navalom, ki so se izvršili na cerkve, župnišča in župne urade. Protestiram proti razmetavanju knjig, matic, slik, pohištva in svetih predmetov. Protestiram proti grožnjam, izrečenim s strahovanjem in orožjem; proti besnemu mučenju, proti ranjenju in pretepanju župnikov in kaplanov, ki so bili s silo iztirani in prisiljeni, da bežijo. Zapustiti so morali več kakor deset župnij in kaplanij, ki so sedaj oropane sv. opravil in duhovne pomoči.« »Nikakor se ne morem strinjati in ne morem dovoliti, da si gruče državljanov, ne oziraje se na cerkveno in državno avktoriteto, teptajoč državne zakone, zakone pravičnosti in človečnosti, prilaščajo pravico do sumaričnega postopanja in to le radi praznega obrekovanja ljudi, ki so prevzeti strankarskih strasti. Taki čini niso le izrodki krivičnosti, temveč so pravcate krutosti in javne nadloge, posebno kadar se izvršujejo proti neoboroženim ljudem, oropanim vsake pomoči in samoobrambe.« »Odkrito priznavam, da bi si ne bil nikoli mogel niti zdaleč misliti, da pridejo nad me dnevi, ko bom moral vršiti to žalostno dolžnost.« Škof Bartolomasi se je tudi pritožil v posebni poslanici na sv. očeta Benedikta XV. zaradi nezaslišanih zločinov nad slovansko duhovščino in svetimi stvarmi. Na to poslanico je Benedikt XV. odgovoril z zgodovinskim pismom, ki bo vedno v velik ponos katoliški cerkvi, ker predstavlja neovrgljiv dokaz, kako brani katoliška Cerkev pravico narodnih manjšin do samobitnega verskega, kulturnega in narodnega življenja. Znamenito Benediktovo pismo se glasi: »Castitemu bratu Angelu Bartoloinasiju, trž. In koprskemu škofu, Benedikt XI. Castitemu bratu pozdrav in apostolski blagoslovi Z veliko žalostjo smo doznali od raznih strani, da mučijo in trpinčijo nekateri hujskači večino enih istrskih duhovnikov, ki skrbijo za vero hrvatskih in slovenskih vernikov. Znano nam je, da so postali ti duhovniki radi krutega preganjanja zlohotnežev žrtve krvavih surovosti in vsakovrstnega zasramovanja, čeprav jih ne morejo drugega zločina obdolževati, ko tega, da to iste narodnosti in istega jezika, kakor njihovi verniki, ki so jim bili od zakonite cerkvene oblasti v skrb izročeni, da te vernike ljubijo in ščitijo. Še bolj nam pa tare srce, da se te grozote, kakor ču-jemo, izvršujejo nekaznovano. To povzdiguje nesramnost omenjenih zločinskih ljudi, podpira njihovo nasilnost ter vliva še večji strah in še večjo pobitost v dušo neoboroženih žrtev. Trdno smo sicer uverjcnl, da vsi nepokvarjeni ljudje ta dejanja hudo obsojajo, tudi ne dvomimo, da se bodo po umiritvi političnih bojev vsi oni, ki so ta zla dejanja izvršili, svojih dejanj kesali in se jih sramovali. Vendar moramo v imenu svoje papeške oblasti odločno obžalovati, da se iz nezdravih političnih nagibov tako hudo in tako neizmerno krši pravica in človečnost. S tem se dela očitna škoda tudi ciljem, v katerih imenu se izvršuje nasilje. Oh, da bi ne bil tako nenaraven položaj sv. stolice! Razmere, v Berlin, 14. marca. Največjo pozornost po vsej Nemčiji je vzbudilo pastirsko pismo katoliških škofov 1 „renja o narodnih socialistih. Okrožnico so podpisali kôlnekii nadškof, kardinal Scliulte, in škofje nitinstraki, osna briški, tre vinski in limbuška. Uvodoma pravijo škofje, da jih že dolgo sj>ra-šujejo taiko duhovniki kakor poevelnjaki, posebno oni, ka se bojujejo v prvih vrstah javnega življenja, kakšno stališče naj zavzamejo napram narodnemu socializmu, kateremu sledi zlasti veliko mladine. Škofje pravijo nato, da so upali, da bodo voditelji narodnega sooializma e časom eami pojasnili svoj program, v kolikor se tiče svetovnega nazora, in da se bo morebiti izkazalo, da eo nekatere trditve njihovega Časopisja bile samo prehoden jx>jav razgretih političnih strasti. Toda zgodilo se je nasprotno: nacionalni socializem tako po svojih publikacijah kakor ;>o shodih čedailje bolj poostruje svoje protikrščarsko stališče in oxnanja neke vrste plemensko religijo, semintja površno prikazano v krščanskih formulah, ki zakrivajo čisto jjogansko bistvo narodnega socializma. Zalo smo — pravijo porenski škofje — bili zdaj primorani, da sledimo zgledu g. kardinala, vratislavskega nadškofa, in pa škofom Bavarije, tem bolj, ker odgovorni voditelji narodnega socializma po teh opominih niso niti najmanj preklicali svojih proti-krš&mskih izjav, ampak celo še bolj očitno kažejo svojega protikrščanskega duha. Po tem uvodu izvajajo porenski škofje, da na enak način kakor socializem in komunizem, ki je iz socializma izšel, obsojajo tudi narodni socializem. Pri tem sledijo poj>olnoma smernicam papeža Pija XI., ki je obsodil Action française, koje svetovni nazor je evidentno soroden zmotam nemških narodnih socialistov. Mi krščanski katoliki ne po- Rim, 11 mnrea. kk. Dnnes popoldne je zunanji minister Grandi končal zunanjepolitično debato v fašističnem parlamentu z velriko[>otez-nim govorom, v katerem jc razvijal splošna načela italijanske zunanje politike. Ta načela so: 1. razorožitev kot sredstvo problema varnosti, 2. gosjH»darska vzporeditev evropskih držav med seboj, da se rešijo naraščajoče krize, in 3. ožja solidarnosti med evropskimi državami. Nobena teh treh točk pa se ne da z gotovostjo doseči brez politike mednarodne enakosti vseh in mednarodne pravičnosti. Italija je zato kot prva i.amed zmagovitih držav ponudila premagancem rotko. Italijanska jxvlitika meri na sodelovanje z vsemi narodi in na odstranitev surove ločitve med zmagovalci in premaganci, tudi glede razorožitvene konference 1. 1932., na kaiero bodo prišle vse države jkkI enakimi pogoji težkega problemu razorožitve na suhem in v zrniku. — Glede razorožitvene konference je Grandi ugotovil |>ar pomembnih dejstev. Tako je navajal, da se izjava, zaka j sc frnncosko-itnlijanski j»o-morski dogovor v Rimu smatra za dragoceno prijiravo te konference, tiče samo vprašanja omejitve oboroževanja nn morju, dn pa tudi kaže pot, kako hi se lahko omejila oboroževanja vsake vrste. Načrti za razorožitev, ki jih je izdelala pripravljalna komisija, še nimajo nobenih številk. Najvažnejše je torej še trclxi storiti. Italija vidi v načrtu konvencije sredstvo, kako privesti razorožitev iz. ne|)lodnegn govoričenja na pot praktičnega uresničenja. Italija ni sprejela načrtn v vseh njegovih delih, posluževala [>a se ga bo. da prepreči, da se ne bo kdo izognil obveznosti razorožitve. — Dalje je zagotavljal Grandi, dn Italija nima nobenih predsodkov proti ideji evropske unije in da je pri- katerih živimo, so pač take, da zabranjttjejo, da bi prišel Naš glas do onih, ki bi morali braniti svobodo svete službe in ščititi nedotakljivost vseh naših sinov, ki so bili s silo oropanih svojih pastirjev. Vsekakor pa ne bomo opustili ničesar, da se napravi konec toliki sramoti. Cim bolj nedostaje človeške pomoči, tem iskreneje bomo rotili za podporo dobrotnega Gospoda, proseč Ga miru, ki to- sn&mo nobene plemenske religije, ampak samo razodetje Jezina Kristusa, razprostirajoče se po vsem svetu, ki jo prineslo vsem narodom isti *»-klad verskih resnic, iste zapovedi življenja in iste ustanove milosti. Treba je le, da vsak narod in vs&ko pleme zemlje r skupnem kraljestvu božjem dopriuaša k njega polnemu razvoju vee tiste dobre O8obine. ki so vsakemu narodu lastne. Zato pa katoličani mdi ne poznamo nobenega nacionalnega cerkvojiv0u organizma, ampak Cerkev in njen vrhovni jioglavar ter njeni pastirji so za ves svet in za vse narode. Katoliška cerkev ni nacionalna, ampak univerzalna cerkev. , Iz tega pa ne sledi, da bi katoli'ka vera preprečevala solidarnosti vseh, ki jw-ipadajo nemškemu narodu. Narobe, vera samo odobrava, da nemški narod razvija narodno in moralne vrednote, katere mu je božja previdnost podelila: to je globino Čuvstva, vztrajno voljo, čut zvestobe tn lojalnosti, ki naj ga uveljavlja napram drugim narodom. Spričo sedanjega žalostnega položaja tega naroda, spričo velikih krivic, ki jih trpi, je treba, da odločno poudarja svoje pravice v zboru narodov. Toda te plemenite težnje nemškega naroda ne bodo imele nobenega učinka, ampak liodo povzročile le še večje nevarnosti za nemški narod, ako ne bodo rodilo v resnici resnih, velikih in etično dobrih dejanj. Vera pa zahteva tudi, da se ima ljubezen do naroda in do domovine v prvi vrsti raztezati na lastne sonarndnjake, ki trpijo gospodarsko bedo in brezposelnost. Ta ljubezen zahteva od nas, da smo pripravljeni k vsaki žrtvi in bremenom, katere nam nalaga zakonita oblast v splošni blagor in v omiljenje gospodarske bedo našega naroda. Resnična narodna in domovinska ljubezen pa terja od nas tudi, da nad vsemi stanovskimi in rnzrcd- pravljena sodelovati pri uresničenju. Smatra pa, da iskreno in učinkovito sodelovanje med evropskimi državami ni mogoče brez politike enakopravnosti in mednarodne pravičnosti. Zato je Italija proti tendencam za ustvaritev sklenjenih sistemov v Evropi. Ti sistemi so najvažnejši vzrok motitve miru med narodi. Vsak no-voustvarjeni blok mora nujno povzročiti proti-blok. To ustvarjanje blokov in vojaške alianse so negativni element za ohranitev miru. Misija Italije je misija ravnotežja in sprave med narodi. — Glede f ra n оочко- it« li jan fikega pomorskega sporaz,nina je izjavil Grandi, da sta oba naroda doprinesla gotove žrtve, da se izogneta uničujočemu oboroževalnemu tekmovanju. Grandi je izrecno označil ta si»nuuni kot začasen modus vivendi, ki pa ustvarja atmosfero, da se rešijo drugi, za mir L v rope nič manj važni problemi. S tem sporazumom se je spravil s pola nesporazum, ki je molil rn.ziinerje med Italijo in sosednim prijateljskim narodom. — Zanimivo je še, dn se je Grandi v svojem govoru priznal zn locurnsko politiko. Pariz, 14. marca. kk. Obisk italijanskega bro-dovja v Alžiru je povzročil navdušene obojestranske prijateljske manifestacije. Italijanski konzul Bucci je na slavnostnem banketu guvernerja slavil neomajno prijateljstvo obeh latinskih sester, ki je potrjeno po zadnjem pomorskem sporazumu. Generalni guverner je nato odvrnil, da sta se potem, ko so bile odstranjene sence nesporazumov, oba naroda zavedla svoje skupne usode. — Briand pa je včeraj pred pristojnimi senatnimi komisijami v svojem poročilu o mornariškem kompromisu deman-tiral iz italijanskih virov prihajajočo vest, da namerava francosko brodovje obiskati vojno pristanišče v Spezii. liko časa hrepeni po njem svet. To smo Ti hoteli, častiti brat, pisati. Kajti nič ni bolj sladkega skupnemu očetu, kakor da je deležen bolečin svojih sinov in jim prinaša kolikor mogoče obilne tolažbe. Želim Tebi, častiti brat, vsem istrskim duhovnikom in istrskemu ljudstvu nebeških darov, zagotavljajoč Vas svoje očetovske dobrottiosfi in pošiljajoč Vam iz dna srca Apostolski blagoslov.« nimi razlikami, brei razlike vere in stranke, vel solidarni brez brezplodnih polemik iščemo vzrokov naše bede in skušamo iboljšati naš način življenja in nas gospodarski in drutabni red. Enako kategoriôno pa zahteva naTodna in domovinska ljubezen, da vsak spoštuje različno prepričanje drugega, in če vzdržujemo bodisi v časopisju bodisi na shodih svoje mnenje, da to storim« v dostojnih formah, katere nam nalaga naša krščanska kultura. Z veliko bridkostjo v srcu opazujemo, kako se sinovi istega naroda mod seboj sovražijo in kako si večkrat stojijo v različnih sovražnih skupinah nasproti pristaši iste vere in sinovi iste sv. Cerkve. Zato z največjo odločnostjo oi>ominjamo svoje vernike, da se kristjani tudi v borbi zoper krivico, laž in nasilje no smejo dati zavajati k taki obrambi, ki ni združljiva t moralnimi zapovedmi krščanstva. Ozračju sovraštva, ki grozi uničiti narode, moramo postaviti nasproti ozračje ljubezni. S tem ne razumemo strahopetne odjenljivosti, ki h krivici in nasilju molči, ampak ljubezen, ki usmerja pogumna dejanja in ne ruši, ampak gradi. Zato furosiimo Boga, da nagne srca narodov, da se bodo medsebojno v miru razumeli, kar edino bo tudi našemu narodu in naši domovini pomagalo k novemu dvigu in boljši bodočnosti. Berlin, 14. marca. AA. Odbor za ponlowink je predlagal plen umu, nnj potrdi zaporno povelje proti nacionalno-soeialističnemu poelnincu dr. G6b-belsu. Hkrati predlaga, naj parlament dovoli, da bo izvršena zaporna kazen nad nac.ionalno-sociali-stičnim poslancem dr. Miinchmeierjem. Odbor poziva naposled podpredsednika parlamenta von Kar-dorffa, na j razglasi v plénum u, da bo uvedel v bodoče ostrejšo kaznovalno prakso za žalitve parlamenta in da bo njegovo čast branil tudi s sodiščem. Proti dubrovnišhemu škofu Rim, 14. marca. »Giornale d' Italia« priobčuje navodila, ki jih je poslal diibrovniški škof župnikom glede javnih molitev za Slovane v Italiji v smislu okrožnice jugoslovanskih škofov. Navodila so posneta po »Narodni Svijestit. Nato pripominja list, da predstavljajo ta navodila nov dokaz, da je imela okrožnica jugoslovanskih škofov političen namen; kajti dubrovniški škof poživlja vernike naj molijo za »svobodo Reke*. S tom je dubrovniški škof stopil na povsem politično pozorišče in napoveduje boj Italiji, ko je Reka vendar italijanska. Velikodušno darilo sv. Očetu Milan, 14. marca. A A. V Livornu je preminul Nizozemec Pete. Bil je poslednji član svoje familije. Vse svoje premoženje, ki ga cenijo na 12 milijonov lir. je zapustil paipežu. Že za svojega življenja je jxwlpiral katoliške šole, cerkve i. t. d. Zagrebški kvartet na Dunaju Zagreb, 14. marca. ž. Pod pokroviteljstvom poslanika dr. Angelinoviča bo zagrebški kvartet imel 7. aprila v Koncertliausu prvi konceri. Na programu bodo komponisti komorne miizike. Dne G. aprila bo imel isti kvartet v dunajski radio-postaji koncert jugoslovanske komorne muzike. Dr. Marinkovič sv vrnil Budimpešta, 14. marca. ž. Preteklo noč je z OSE prispel sem jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki se vrača v Belgrad z Dunaja. Na kolodvoru je čakalo več madjarskih časnikarjev. Ker pa je dr. Marinkovič spal, ga časnikarji niso mogli videti. Obenem se je z njim v istem vlaku vozil romunski poslanik v Londonu Titulescu. Sprejel je sotrudnika -Pesti Napla«. Dejal je, da se je z dr. Marinkovičem slučajno sestal na Dunaju in da je to srečanje z dr. Marinkovičem interesanten slučaj. • Belgrad, 14. marca. ž. S snočnim brzovlakom se ie vrnil v Belgrad zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Na postaji so ga sprejeli ministrovi osebni prijatelji, pomočnik ministra Konstantin Fotič, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva Pavle Karolič, šef kabineta Boža Kovačevič, šel protokolov Novakovič Ilja. Slovenski obrtniki za skupno zbormeo Včeraj popoldne se je v prostorih zbornice TOI vršila seja širše uprave Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, ki so ji prisostvovali tudi načelniki nekaterih ljubljanskih zadrug. Obravnavali so vprašanje sistema zbornic. Po nagovoru predsednika Jos. Rebeka je imel daljši govor predsednik bel-grajske zbornice Milan Stojanovič, nakar se je razvila živahna debata, v katero so posegli Ivan Jel.ičin. zbornični predsednik, Lovro PiČman, Pristou, Malo-vič, Ravnikar, Ogrin. dr. Pretnar in gen. tajnik g. dr. Fran Windischer. Nato so prečilali izjave obrtnih zadrug iz bivše ljubljanske oblasti, ki so se z veliko večino izjavile za skupne zbornice. Razprava je bila zelo živahna in je trajala brez prestanka celih pet ur. Pripomniti je treba, da na konferenci ni bilo zastopano obrtništvo iz bivše mariborske oblasti, znano pa je, da so tamošnje obrtne zadruge za skupne zbornice. Sovjetsko „vino" Trst, 14. marca. ž. Oblasti so odkrile, da se nahaja v sodih, ki so iz Rusije prispeli deklarirani kot vino. komunistična literatura. Nove metodi'e iz Rsma Velik zunanjepolitični govor Gra^dija — „Misija Italije - misija Uprave med narodi" Po povratka moskovskih romarjev London, 14. marca. os. (Izv. »Slov.«) Angleški listi so posvetili največjo pozornost potovanju nemških industrijalcev v Moskvo in v industrijskih krogih je vladalo veliko zanimanje za »odpustke«, ki jih bodo nemški tovarnarji prinesli s svojega romanja v Moskvo. »Times«, ki so o ruskih razmerah izredno dobro informirane, registrirajo z veliko rezer/o opti mistične izjave Nemcev ob svojem povratku, češ, da ni težko dobiti naročila od sovjetov, ampak da je mnogo težje dobiti plačilo. Zadaj za naročili se skriva torej vprašanje kreditov, o katerih pa nemški industrijalci nočejo govoriti. Isti list ve poročati iz zanesljivega vira, da se potovanja niso udeležili bančniki, akoravno so sovjeti to zahtevali. Bančni zavodi bi bili seveda pripravljeni dati nekoliko denarja oziroma odpreti Rusom kredite, toda oni zahtevajo državno garancijo v višini 75 odstotkov. Ker se imajo naročila gibati v višini okrog 300 milijonov inark, bi morala država prevzeti odgovornost za 225 milijonov mark. »Times« se vprašujejo, če bo nemška država toliko neprevidna, da bo na ta način posojala sovjelom denar, na drugi strani pa še vedno imela roko iztegnjeno proti zapadu s prošnjo, naj ji zapadne države pridejo na pomoč, Frankfurt, 14. marca. os. V finančnih krogih se oglaša vedno bolj močna opozicija proti avanturam v sovjetski Rusiji. Pogoji, pod katerimi bi se morala izvršiti bajeslovna sovjetska naročila v Nemčiji, sploh ne odgovarjajo trgovskim navadam. Na drugi strani pa postaja val ogorčenja proti rusofil-ski orientaciji nemške gospodarske politike vedno večji osobito v krogih centruma, da ni verjetno, da bi moskovsko romanje moglo prinesti kaj drugega kakor pa prijetne spomine. Pjatiletha Poplave povzročajo paniko Voda narasla za 7 m — Številne va»i poplavljene Parmentler, znani francoski gospodarstvenik, ki je eden glavnih sodelavcev na Dawesovem iu Voungovem nučrtu, se je vrnil iz Rusije in povedal, v »Matinu« (20. febr.): Pjatiletka bo uspela! Boljševiki so v prvih dveh letih izvedli 75 do 80% del, ki so bili za to dobo v načrtu, Še mnogo večji bo napredek v tekočem gospodarskem letu. V obrat stopi 500 novih industrijskih obratov. Vrše se ogromne investicije, 1.1. d.' V evropskem časopisju je zaSu-melo. Kakor so preje nekateri gospodarsko delo sovjetov čisto bagatelizirali, tako sedaj naenkrat odkrivajo neizmerne številke, seštevajo in odštevajo, v vsem pretiravajo, pri tem pa kličejo: Evropa, otmi se, če se moreš! Boljševiki, ki dobro pozunjo svoje razmere, morajo imett nad tolikšno časopisno paniko posebno veselje. Ni dvoma, da ima Rusija možnosti za naravnost ogromen gospodarski napredek. Prav tako je gotovo, da bodo boljševiki napeli vse sile, da se izvijejo iz železnega gospodarskega obroča tako zva-nih kapitalističnih držav in da na domačem ozemlju vstvarljo proizvodnjo, ki ne bo zadostovala le ruskemu trgu ampak ki bo uspešno konkurirala tudi na inozemskih trgih. Toda z ustvaritvijo veleindustrije gospodarski problem komunističnega gospodarstva le daleko ni rešen. Oni, ki napovedujejo, da bo sovjetska industrija tudi v bodoče hitro napredovala, utegnejo imeti prav Vprašanje pa je, ali je hiter industrijski razvoj tudi že zadosten dokaz za pravilnost obstoječega gospodarskega sistema. Vladajoča komunistična stranka ga vsekakor forsira, to pa ne toliko iz gospodarskih, kakor političnih razlogov, ki so zanjo vedno bih najbolj merodajni. Komunistična stranka rabi zaslombe ined narodom. Dobro se zaveda, da med kmeti nikdar ne bo dobila zanesljive opore. Zato se trudi, da vstvari mase delavskega proletarijata in sicer za vsako ceno. lz gospodarskega stališča pa napredovanje nacionalizirane industrije ni mogoče smatrati kot nekaj, kar ima namen in cilj v samem sebi, temveč je treba vzeti industrijo kot sestavni del celokupnega gospodarstva. Vprašati je treba, kako visoke so žrtve, ki jih dežela prinaša za zgradnjo industrije in drugič, ali ta industrija nudi prebivalstvu dobro in ceneno blago. V prvih dveh letih je vlada Investirala v nova industrijska podjetja preko 6 miljard rubljev. Za tekoče gospodarsko leto pa je predvidena ogromna vsota 7 in pol miljarde rubljev. Ti velikanski izdatki gredo v prvi vrsti na račun poljedelstva. Celo prijatelji komunizma priznavajo, da se rusko poljedelstvo, čeprav ni bilo radi vojnega komunizma tako docela uničeno kakor industrija, mnogo bolj počasi in mnogo slabotneje dviga kakor industrija, ter že od leta 1927. ne kaže nobenega pravega napredka, to je od dobe, ko se pričenja prvi razmah veleindustrije. Kljub temu, da se boljševiki krčevito trudijo spremeniti Rusijo v industrijsko državo, bo vendar še ostalo poljedelstvo za dogleden čas glavna osnova narodnega gospodarstva. Dežela pa mora radi sovjetske gospodarske politike nositi Se drugo žrtev. Vlada je hotela vele-industrijo zaščititi pred vsako konkurenco. Zato upravnim potom ovira razvoj vsake industrije, ki bi delala s privatnim kapitalom, celo malo obrt in domačo industrijo. Od leta 1927. dalje se smotreno uničuje zasebno gospodarstvo, bodisi v industriji, bodisi v trgovini. Prepovedan je tudi uvoz kakršnihkoli izgotovljenih predmetov. Toraj tudi na tem polju mora ruski konsument doprinašati velike trtve. Morda je pa vsaj gospodarska vrednost državnih izdelkov zadovoljiva? Vsi poznavalci in obiskovalci Rusije iz zadnjega časa so edini (prim. Maurice Bobb, M. A. Russian eeonomic Vevelopment. '.ondon, str. 305, 389 i. dr.), da so produkcijski stro- ški nacionalizirane Industrije prilično jako visoki In da kakovost izdelanega blaga daleč zaostaja za ono is evropskih držav. Razumljivo je to radi naglice, s katero so dela ln radi nekvalificirauega delavstva, s katerim mora povečini obratovati sovjetska industrija. Takih izdelkov ne bi mogli sovjeti zaščititi z nobeno carino —, v promet gredo samo za neprodirljivim zidom državnega monopola. Pa tudi na domačem trgu ne bi mogla konkurirati kljub visoki tehniki s privatno malo industrijo niti ne z domačo obrtjo. V tem je tudi eden vzrokov, da jo sovjeti tako dra-konično zatirajo. Dalje tudi ni mogoče prikrivati, da so sovjeti za vzdrževanje svojega socialističuega gospodarstva vstvarili velikanski birokratični aparat, ki pomenja ogromen in čisto brezkorlsten potrošek ljudskega premoženja. Sovjeti se teoretično sicer bore proti birokratizniu, boj pa ima jako malo pomena, ker birokratizem pač bistveno spada k sistemu socialističnega gospodarstva, kjer nihče ne nosi gospodarske odgovornosti za produkcijo in jo vsak zavrača na brezosebno državo. Čim strumuejše se izvaja gospodarski načrt tem bolj raste birokraličen aparat in tem težje pada v breme ljudstvu. Lahko bi tudi rekli, da naglega nnpredka težke Industrije nikakor ni pripisovati toliko na rovaš pjatiletke, kakor okolnosti, dn ima komunistična država neomejeno moč nnd svojimi podaniki. Z brutalnostjo in nasilstvom, ki je znano, je spodvezala vse gospodarske sile naroda in jih usmerila le k enemu cilju, a ljudslvo samo pa živi v revščini in pomanjkanju. Poznamo eno najnovejših del dobrega poznavalca sovjetov (A. Feiler, Das Experiment des Bol-schewisinus, Frankfurt), ki je rezultat polletnega avtorjevega bivanja v Rusiji v poletju 1929. Feiler sam je pristaš sovjetov, je zagovornik boljševiške revolucije, a vendar piše: »Nauk uči: socializem je bogastvo. Toda sedanje življenje ruskega človeka je revščina, je pomanjkanje in j>o nekaterih pokrajinah naravnost lakota« (str. 16). »Povsod pritrgova-nje, povsod se je treba dolge ure nastavljati pred trgovinami, da dobite najpotrebnejše. Celo v Moskvi je prav istoc (str. 23). Vidite osiromašene trgovce, ki se prepirajo s policijo. In potem strahotna slika revolucionarne Rusije: trope tavajoči!), zapuščenih otrok, ki zgledajo prav kakor mlade živali. Stanovanjske razmere so ostudne! In obljubljeno bogastvo — pravijo, da tisto šele pride. Kmetje se čutijo zatirane« (str. 163). Sili se jih v kolektivno gospodarstvo, čemur pa se upirajo, ker potem niso drugega kakor obubožani proletarci. »Nobene svobode ni. Ni svobode združevanja ne svobode mišljenja. Se celo pa ni svobodna pisana ali tiskana beseda« (str. 212). »Ljudje se čutijo pod trajnim nadzorstvom. Denuncijantstvo se je razpaslo do take mere, da nihče nikomur več ne zaupa, da si niti komunisti med seboj več ne zaupajo. Nad celo deželo teži ozračje strahu in preplašenosti, katerega trajno ni moči zdržati« (str. 215). »Niveau mišljenja strašno pada, ker mu primanjkuje vsakega duševnega tre nja. Ker ni več svobode mišljenja, poide tudi pogum, da bi sploh kdo še mislil... Ni težko naleteti na Rusa, tudi na komunista, ki ne bi z grozo motril praznote, ki mu zija iz uniformiranih časopisov in literature, kakršna po mnogih cenzurah more na dan in je edina pripuščena kot duševna hrana javnosti« (str. 268). Takšne so toraj razmere v Rovjetski Rusiji. Slikajo jih očividci ki so sicer naklonjeni bol.še-vikom. Ruskim boljševikom morda uspe, da spremene obličje Rusije in jo pretvorijo v industrijsko državo. Tudi to je mogoče, da izvedejo pjaliletko in ustvarijo iz Rusije prvo gospodarsko silo na svetu. A vse to še ne bo zatrlo v ruskem narodu klica po svobodi, brez kulere ni življenja. Brod na Savi, 14. marca. ž. Davi so ee razftlrile vesli, da je Sava izstopila iu preplavila frančiškanski samostan in semenišče. Med prebivalstvom je zavladal strah. Kmalu pa se je ugotovilo, du stanje ui tako strašno. Sava je noooj narastla, vendar še ni prestopila bregov. Voda je skozi zemljo prodrla v kleti. V okolici je «tanje manj težko. Suva je hitro naraščala. Dopoldne je dosegla 732 cm nad normale. Prav tnko so na rast le tudi bosanske reke Una, Vrbas in Utrina. Vode, ki obkrožajo Bosanski brod, stalno naraščajo. Dane« so ie dosegle par hiš. Enako naraščajo vode na LrManskeni, 1'oloj-skem in Blčkem jk»!ju. Najtežji pa je položaj na Jelanekem ]x>lju, kjer so uničeni vel jxisevki. Talce pop'ave niti leta 1924 ni bilo. Poplavljene so številne vasi. Živino so prepeljali na višje ležeče kraje. Nekateri kraji so od pristojnih oblasti zahtevali pomoč. Včeraj je sijalo solnce, ki je talilo sneg. Danes pa je položaj poslabšal dež, ki je jiričol padati. Sremska Mitrovira, 14. marca. ž. Sava ni "o-plavila samo Rače, marveč tudi druge vasi , vedno narašča, ker se sneg tuli. Tudi priti i. . naraščajo. Občina Rača je zaj>rosila za nujno pomoč. Okrajni glavar je |>oj>oldne prišel na lice mesta. Nivo Save je bil včeraj 680 nn nad normale. Prebivalstvo je v velikem straha in se seli v podstrešja. Voda preti, da poruši hiše. Zato so nekatera rasi izpraznili. V Rači so pripravili 50 vagonov za prebivalce, če bi pobegnili, ker je Sava danes narastla za novih 13 cm. Po Savi plavajo veliki blodi, kii jih skušajo izvleči, da bi na ta način obvarovali jmuitonski most. Pri Samcu je voda 628 cm nad normale in se še dviga. Nova Gradiška, 14. marca. 1 Poplava zavrem« vedno večji razmah. Vsa nižina od Stare Gradiške do Kobaša izgleda kakor jezero. Poplava je uničila vse posetve in zasegla velike gozdne komplekse. Pri Stari Gradiški je voda 750 em nad norinalo. Vasi še niso pod vodo, ker nasip trdno dril. Nižje od Gradiške pa ie je voda razlila 10 km daleč p« poljih. Kosinj, 14. marca. L Reka Lika je nenadoma narastla iu se railila okrog vsega mesta. Kraj šteje 10.000 prebivalcev. Sedaj je popolnoma odrezan od v *4. Vsi mostovi so namreč pod vodo, mnogi is-' a njih pa porušeni. Vod« je vdrla v mnoge hiš«- Molimof da hi bili vedno zmo vnej Madjarsko je razočarala italijanska nezvestoba Budimpešta, marca 1931. Novica o sklepu ]>omorski>g asporazuma je «darila kot bomba v madjarsko javnost. Madjarska nima ne morja ne brodovja. [>ač j>a je x največjo pozornostjo zasleelovala ra-zvoj pogajanj med Francijo in Italijo, ker je instinktivno slutila, da bo eventuelni sporazum vplival tudi na italijansko zunanjo politiko v smeri proti Podonavju in na Balkanu. Madjarsko javno mnenje se je {»od pritiskom vladne politike tnko zaverovalo v italijansko prijateljstvo, la je mislilo s pomočjo Italije rešiti vse težave, ki Madjarsko oblegajo. Celo znanstveniki so se ■pravili z veliko vnemo na dokazovanje, da so stiki z nemškim kulturnim območjem prišli šele potem, ko je italijanska kultura osvežila r ledja rsko dušo in ji odprla vrata na zupad. V tem smislu se je že dalje časa trudil oficijelni organ madjarskegn zunanjepolitičnega društva »Magyar Kiilpolitikn«. ki je dobesedno zapisal »da so Madjarsko kulturo pomagali ustvarjati Italijani in ne Nemci in da zgodovina 1000 let, posebno pa zadnjih deset let vpije proti kakšnemu mndjaro-nemškemu prijateljstvu«. Splct-k*.rije grofa Bcthlena z Italijo so torej ustvarile res neko globoko segajoče čustveno razpoloženje za Italijo, kateri na ljubo bi Madjari z lahkim srcem žrtvovali Nemce. Betgralshe vesti Belgrad, 14. marca. kk. Trgovinski pogodbi z Jugoslavijo in Madjarsko potečeta 30. junija 19JI, ker se bosta odpovedali 1. aprila, kakor je to že dolgo določeno. Trgovinska pogodba z Romunijo, ki je potekla že meseca februarja, se je s posebno izmenjavo not podaljšala do istega termina. Kakor znano, namerava Avstrija z vsemi tremi državami skleniti nove trgovinske pogodbe. Belgrad, 14. marca. ž. 1. aprila se otvori zračni promet na vseh jugoslovanskih linijah. Pričakovati je, da se otvori Tudi promet med Sušakom in Kotorom. Belgrad, 14. marca. i. Naš Izvoz cementa v Turčijo pada, ker je Turčija zgradila tri nove tovarne za cement, tako da jih ima v celoti pet. Belgrad, 14. marca. AA, Sejem je včeraj Zato je umljivo, da je rimski sporazum vplival zelo hladilno na stalo samo še sentimentalna romantika«. List sicer priznava »vel'ke sposobnosti italijanske diplomacije, to ln ravnolako je tudi res kar jc svoje dni zapisal Gniccardinl na račun italijanskih zunanje-politiônih načel, ko je uči! svoje rojake, naj Bo,'a prosijo, da bi se nahajali vedno v družbi ni>« ueisih.« Pobitost je postala tako sjdošna, elo se je krščansko-socialni »Nem zet i lljseg« na namig iz predsedništva vlade čuti! pokli'-j nega, da vpliva poti irjevnlno. Izšlo je več či.irkov s podpisom prelata Bela Turi, ki doknzuj«, da je bodočnost Madjarske odvisna le od Nemčija- in da je'tudi vledna politika vedno delovala v tej smeri. Ni pa ostalo neopaženo, e!a je grof Bethlen postal neverjetno molčeč, odkar se je podpisal rimski sporazum. ▼ tretjem črtanju sprejel načrt po'j Vo jugoslovanske konzularne konvencije. Med debato o tej ratifikaciji v sejmu so bili navzoči tudi člani jugoslovanskega poslaništva. Belgrad, 14. marca. AA. Pred nekaj časa je prispelo na belgrajsko železniško postajo '.00J litrov vina. N'a podlagi anonimnega obvestila so izvršili kontrolni organi uprave mesta Belgrada preiskavo, ki je komisijsko dognala, da je bilo vino potvorjeno t sredstvi, nevarnimi za človeško življenje. Zalo je bilo vino zaplen eno, proti poii-ljalcem pa uvedena kazenska preiskava. Belgrad, 14. marca. AA. Y interesu narodnega zdravja je upravnik mesta Bclgruda izdal pravilnik o pekih. Dnnajska vremenska napoved. Mirno. Precej solnčno vreme. P«dnevi boJj toplo. Spremembe v diplomatični službi Belgrad, 14. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog zastopnika ministra za zunanje zadeve v soglasju s predsednikom ministrskega sveta premeščeni: O. Boško Hristič, izredni poslanik in pooblaščeni minister v 1-2 pri kraljevem poslaništvu v Haagu za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri kr. poslaništvu v Atenah. G. dr. Milan Stražnickjr, izredni poslanik in pooblaščeni minister v 2-1 pri kr. poslaništvu v Buenos Airesu, za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v isti skupini in kategoriji pri kr. poslaništvu v Haagu. Belgrad, 14. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog zastopnika ministra zunanjih zadev in s soglasjem predsednika ministrskega sveta je postavljen gosp. dr. Ivan Shvegel, minister brez listnice na razpoloženju, za izrednega kraljevega poslanika in pooblaščenega ministra v I/l pri kr. poslaništvu v Buenos Airesu. Na razpoloženje je postavljen Jovan B u i -kovič, poslanik in pooblaščeni minister v I/l pri kr. poslaništvu v Atenah. Premeščeni so: Milan Jovanovič, svetnik v 1/3 pri kr. poslaništvu v Atenah, za svetnika iste skupine in kategorije v Carigradu: dr. Lazar B a j i i , svetnik v 1/4 kr. poslaništva v Budimpešti, za svetnika iste skupine in kategorij« pri kr. poslaništvu v Pragi; Vladimir V u k m i -r o v i t, tajnik v 1/5 kr. poslaništva v Sofiji, za kr. konzula v isti skupini in kategoriji pri kr. generalnem konzulatu v Liègeu; Miloje S m i 1 j a -nič, tajnik v 1/5 kr. poslaništva v Tirani, za tajnika iste skupine in kategorije pri kr. poslaništvu v Sofiji; Stojan Živadinović, vicekonzul v 1/6 pri kr. generalnem konzulatu v Genovi, za vicekonzula kr. konzulata v DOsseldorfu; Slavko K o j i ć . tajnik v 1/6 kr. poslaništva v Carigradu, za tajnika iste skupine in kategorije pri kr. poslaništvu v Sofiji; Milan B u 1 i i , tajnik v 1/6 v ministrstvu zunanjih zadev, za tajnika iste skupine in kategorije pri kr. poslaništvu v Tirani; Josip M a s a n, tajnik v 1/6 pri kr. poslaništvu v Tirani, za tajnika iste skupine in kategorije v ministrstvo zunanjih zadev; dr. Teobald Vodušek, vicekonzul v 1/7 pri kr. generalnem konzulatu v Dôsseldorfu, za tajnika iste skupine in kategorije k ministrstvu zunanjih zadev; dr. Kornelij D a -n i n g e r , tajnik v 1/7 pri kr. poslaništvu v Sofiji, za tajnika iste skupine in kategorije pri kr. poslaništvu v Budimpešti; Dimitrije Toškovič, pisar v 1/8 pri ministrstvu zunanjih zadev, za pisarja iste skupine in kategorije pri kr. poslaništvu v Tirani in Sima S t a j i ć, pisar v 1/8 pri kr. poslaništvu v Budimpešti, za pisarja iste skupine in kategorije k ministrstvu zunanjih zadev. Povišani so: Rafko Petrovič, pisar v 1/8 pri ministrstvu zunanjih zadev, za tajnika v 1/7 istega ministrstva; Branimir Popovič, pisar v 1/8 ministrstva junanjih zadav, za tajnika v 1/7 istega ministrstva; dr. Stevan Čirkovič, pisar v 1/8 zunanjega ministrstva, za tajnika v 1/7 istega ministrstva: dr. Slavko S t o j k o v i ć , pisar v 1/8 kr. poslaništva v Haagu, za tajnika v 1,7 pri istem kr. poslaništvu. Osebne vesti Belostala že itak potrebna zaradi demisije prosvetnega ministra Trevelyana, jx>štne.ga ministra Leesn-Smitha in zaradi smrti podtajnika za Indijo lorda Ruseclna. Davi so bili imenovani: Harry Sneli, poslanec spodnje zbornice za državnega podtajnika za Indijo; Parkinson za parlamenturnepra tajnika ministrstva za ruele, na njegovo uiesrto v zakladnem ministrstvu je bil imenovan Char-leton. Druga imenovanja bodo v kratkem objavljena. Oderuško romunsko posofito Paris, 14. marca. »Ejrcelsior« poroča iz Bukarešte: Ker finančni minister romunski Popovici ni imel pismenega pooblastila, ki se je zahtevalo od vlade, ga je vlada pooblastila, da podpiše pogodbo o posojilu samo ad referendum. Posojilo znaša .*>.'? miljonov dolarjev za 40 let. Od .r)3 miljonov ostane 10 miljonov v inozemstvu radi plniila avanse, ki ga je dala družba, ki se ji je v eksplonlacijo izrofil romunski telefon. Družba bo dala posojilo romunski vladi ob priliki prevzema romunskega telefona. 12 miljonov dolarjev dobi skupina Krilger po pogtdbi za zgraditev in eksploalacijo novih cest, katero ju nedavno sklenila z romunsko vlado. 3 in pol miljonn dolarjev se bo porabilo sa konverzijo nekaterih sta. rih dolgov tujih liferantov romunske vlade. Del posojila se bo porabil za plačilo dolgov, ki so znani pod imenom >Questions connexes«. Stvarno bo torej Romunija dobila 27 miljonov dolarjev. Polovico te vsote se bo porabilo za agrarno hipotekami kre-Jit, drugo polovico pa za razne nujne potrebe. Vse lo se bo podpisalo v roku 1 do 3 mesecev. Enotna kmet. stranka na Poljskem Varšava, 14. marca. kk. Vse tri poljske kmečke stranke Piast, Wyszwolinie in kmečka zveza se bodo jutri združile v skupno stranko pod imenom ljudska stranka, ki iina glavni cilj: boj za demokracijo in za nadaljevanje zakonodaje agrarne reforme, ki se je v sedanjem vlad-nem kurzu prekinila. Jugoslovanska r. ared ~a umetnost v Nemčiji Berlin, 14. mnrea. AA. Zaradi velikega uspeha razstave jugoslovanskih narodnih motivov v Gel-senkirehnu so prireditelji razstavo prenesli v druge glavno mesto Westfalije, v Recklinghausen. Razstavo je otvoril predsednik westfalskega pokrajinskega zbora Ha mm, s svečanim nagovorom pa ugledni član centruma Leiter. Predavanje o potovanju po Jugoslaviji in značaju naše narodne umetnosti je imel znani publicist Brettholz. Otvoritve p« je udeležil tudi naš generalni konzul v DOsseldorfu Brana Marković. V stranski dvorani mestne j>osvelovaln.ice je nato priredil Hamm čajanko t zakueko, ki je trajala dolgo v noč. Izrečene so bil« mnogoštevilne zdravice. Zanimiv konzul Ilelsingfors, 14. marca. kk. Danski konzul v Helsingforsu Jensen je izvršil sainoumor, ker je v odsotnosti svojega poslanika s ponarejanjem njegovega podpisa prodal vse mobilije |x>-slaništva in poslaiiikovega privatnega stanovanja za 200.000 finskih mark. 3000 m globok rov Angeles, 14. marca. AA. NajglobokejSI rov svetu za črpanje petroleja bo zgradila družba Shell OU Co., ki objavlja, da je 30 milj severno od Ba« kerefielda v Kaliforniji jxietavila rov do globine 1*700 čevljev. Rov bo zgrajen do globino 10.000 čevljev. Najglobokejši rov konkurenčne tvrdke Standard Oil ie globok 0020 čevlje« Zatiran verski tisk Iz življenja naših rojakov na Primorskem Portojna, 14. maroa. Pastirski tlet Jugoslovanskih katoliških gkofov Je grozno uklal italijansko javnost. Listi so trdili, da jc lažnjiv in da vera v Julijski krajini ni preganjana. »11 Picookx z dne 4. marca je po nerodnosti koj za protestnim člankom objavil poročilo o dejanskem preganjanju v Istri. Zupni upravitelj Leopold J ure a iz Trviža in organist Karel Mar-tinčič iz Berma sta bila od pazinekega pretorja (1. eodnijske instance) obsojena vsak na 100 lir globe, ker sta širila med verno ljudstvo hrvatski mesečnik »Glamiik Srca lstisovog«, ki ga izdajajo Jezuitje v Zagrebu, in »Crkvenu pesmariou«, ki prinaša besedilo izključno Ferekih pesmi. Pretor je motiviral sodbo z razlogom, da sta grešnika »brez dovoljenja polioijske oblasti širila tiskovine iz inozemstva«. Obsojena sta bila tudi zaradi knjig istrske Mohorjeve družbe, ki se tiskajo v Gorici in se jih sodnik vendar ni upal vplesti v motivacijo. Tudi župnik G o j t a n iz Kaščerge je bil ovaden sodniji radi širjenja verskih in profanih knjig, ki jih je izdala Mohorjeva družba za Istro. Gre za iz češčlne preveden Baarov roman »Za ктаткик in nedolžno knjižico za otroke »Ciba-biba«. V Gorici je oblast zaplenila snopič »Verbum Dei«, ki prinaša pridige za uporabo duhovnikov in na platnicah kako objavo liturgične ali podobne informativne vsebine. Zaplenjeni snopič je prinesel posvetilo goriškemu nadškofu za 25 letaiico vladikovanja. Najbrž je to dalo glavni povod za sekveeter. Zaplenili so pa tudi grobni zveščič »Pravljioe«, ki se tiskajo za otroke in »Bukvice strica Janeza«, ki skušajo na otroke tudi versko-vzgojno vplivati Mohorjevo družbo po vsej deželi preganjajo, kakor na Goriškem in Tržaškem tako tudi po Istri. Plenijo koledaT »Danico«, zahtevajo imenik članov itd. Namen je zanesti med ljudi strah in negotovost, da se ne bi več vpisovali zanaprej. S tem ee še ešdini versko-vzgojni tisk zatira. Zaplemba koledarja Goriške Mohorjeve družbe je eegla tudi v tržaško pokrajino. Duhovniki morajo na prižnici oznaniti, naj ljudje koledar nazaj prinesejo. Zahteva se tudi, naj se vsakdo podpiše na izročeni koledar, češ, da bodo vedeli, komu »vračatii«. Kot rezJog zaplemb« je neld brigadir navedel »sliko nekega škofa«. Goriški nadškof se je 28. februarja vrnil iz sanatorija, kjer je bil operiran, v svojo rezidenco. Sicer je še šibak, vendar opravlja svoje posle in je upati da se ntu kmalu vrne prejšnja moč. Pridno se vrše priprave za slovesno praznovanje 25 letnice njegovega škofovanjn. Slovesnost se bo vršila 26. marca. Baje s>o jKrvabljenl vsi škofje goriške metropolije. Smrtna kosa. V Dornbergu na Goriškem je v Četrtek umri dolgoletni cerkovnik in posestnik Franc Berce. Zavratna bolezen ga je pobrala v teku nekaj dni. Zapušča vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Na j počiva v miru I Aretacije mladine. Okoli Trsta (Prosek, Kon-tovel, Barkovlje, Greta, Dolina itd. so nagnali vkup kakih 200 mladih fantov. Veliko skupino aretiranih so odgnali v Rim, da jih postavijo i»red izjemno sodišče. Zanimivo je, d a so na Greti aretirali skoro vse fantiče, ki so zahajali v fašistov-sko prosvetno društvo »Dopolavoroc. Našli so pri enem komunistične knjige. Vzgojno delo fašizma je s tem jasno oevetljeno ... Najstarejši Skalčan 90 letnik Škale, 14. marca. »Biserne« Skale imajo svoj priimek pač od biserov, kakršen je n. p.r Oremožev oče, imoviti in povsod priljubljeni Jože Kovač v Pleterjih. Minulo sredo je postal devetdesetilet-nik. — Pa je še čil in čvrst, saj si je vse živ-tjenje utrjeval zdravje s trdim kovaškim in t poljskim delom. — Rodilo se nvu je 13 otrok. Devet jih je še živih in eo vsi lepo oskrbljeni. Eden je dal življenje za domovino, eden pa nosi za spomin na svetovno vojno vedno seboj rusko kroglo in sicer v — srcu! Že večkrat je hotel izročiti lepo urejeno posestvo mlajšim rokain, pa še vedno se je dal pregovoriti, da je za vse najboljše, če še on gospodari. Storil bo pa to sedaj, ker ga je pred kratkim zadel hud udarec. Deset let mlajša žena Barbara mu je umrla ravno pred šestimi tedni točno štirinajst dni pred biserno poroko. Neznatna skodlica se ji jc zapičila v prst in povzročila zastrupljenje, da je morala še korenjaka mamica v prerani grob. Bila je tihega značaja, pa izvrstna gospodinja. O njej se je reklo, da pozna samo dve poti: v cerkev in na delo. Tudi Oremožev očka je takeg« mimega enačaja in potrpežljiv, da njegov dober sosed večkrat reče, da če bi imel desetinko njegove potrpežljivosti, bi bil prav srečen. Ta lastnost m.u je dobro koristila, ko je kot župan 27 let (razen enkrat) veva prepirljivca pa ga nista poslušala, čeprav ju je prosil v Jezusovem imenu. In to njega se zda j peče I Poleg monsignoria Rotnerja je Kovač edini ie živeči ustanovitelj škalske hranilnice in še edij njen odbornik. Da je mesečno pri zakramentih in še sedaj ne opusti cerkovanja se razume. Koliko je storil za cerkev, uboge naj bo saipisano stuno v nebeških knjigah. Značilno zanj je kar je dejal, ko so se sorodniki posvetovali o pogrebu njegove žene: »Kaj boste toliko za truplo skrbeli, da bo le duša na dobrem.« — Ko mu je nekdo rekel, kje na novein pokopališču (zanj je Kovač največ žrtvoval) hoče počivati, se je takole odrezal : >Da mojega trupla ne boste v hosto pokopali vem. Na pokopališču som pa zadovoljen z vsakim prostorom !« Častnemu škalskemn občanu, ki je videl šest škalskih dekanov i.n 56 kaplanom, kličemo: Na svidenje spet čez deset let — v »Slovencu«! Rdečkasto-rumen sneg Belgrad, 14. marca. Te dni v Belgradu m т Srbiji sneži. Ko so Včeraj zju^aj Belgrajčani vstali, vo videli, da Bel- Srad kljub snegu ni bel, ampak rjav, kakor bi ga il kdo s kavo polil. Sneg po ulicah, v parkih in na strehah je bil temne, umazane, nekako take barve kakor kava. Najprvo so mislili, da je sneg zaradi tega tak, ker je Belgrad že tako veliko, mesto, da se lahko ponaša s svojimi dimniki, dimom in barvanim snegom. Toda meteorološki observatorij je izdal sledeče pojasnilo: Umazan dež in blaten sneg nista posledica mestnega dima. Za sedaj ni mogoče zanesljivo povedati, od kod ta pojav. Najverjetneje pa je, da Ie veter nekje v toplih južnih ali jugovzhodnih irajih dvignil visoko v zrak prah ln ga zanesel nad Belgrad. Dež in sneg, zmešana s tem prahom, •ta padala in pokrila belgrajsko okolico in vse mesto. Iz Kraljeva poročajo, da |e včeraj popoldne nad Kraljevim nekaj časa visel meglen oblak, iz katerega je padel droban rumen prah. Ljudje, ki eo v tem času hodili po ulici ter so bili oblečeni v črne suknje ali so imeli na sebi črne klobuke, so opazili na oblačilu tak rumen prah. Meteorološka postaja v Kraljevem izjavlja, da ta pojav izvira od močnih vetrov, ki so divjali verjetno v Afriki, tam dvignili puščavski pesek visoko v zrak ln ga posejali po Evropi. Tovarne ustavljajo delo Tovarna vžigalic v Rušah bo opuščena — Nove redukcije t itiji Ruše, 13. marca. Pretekle dni se je v Rušah mudil ravnatelj Švedskih tovarn za vžigalice, g. Mirko Gorišek; gre za tovarno za vžigalice v Rušah, ki jo hoče družba opustiti in združiti s tovarno v Osjeku. Tovarna ima polna skladišča, blago gre prepočasi v promet. Združitev namerava družba izvršiti že meseca marca. Tovarna za vžigalice je imela približno 50 delavcev zaposlenih, večinoma so to bile ženske. Mnoge bodo zdaj ob kruh, ker v Osjeku ne bodo vsi dobili dela; drugim pa ne bo mogoče radi družine se tja preseliti. Kaj bodo namestili v prostorih tovarne v Rušah, ki je last Švedske družbe, se še ne ve. Tako bosta dve tovarni na potu v Smolnik počivali; opuščena Vošnjakova tovarna, ki že močno razpada in tovarna za vžigalice. Strašna nesreča pri smučanju Sv. Jurij ob j. žel., 12. marca. Pretekli leden se je v vasi Vrbno, v bližini trga Sv. Jurij ob j. žel. pripetila strašna nesreča pri smučanju. Ponesrečil se je 17 letni mladenič N. Stojan, ki se zdaj bori s smrtjo v celjski bolnišnici. Podlaga za smučanje je bila dobra. Nad trdo sneženo skorjo je padlo še nekaj centimetrov suhega snega. Tako je zvabila ta ugodnost tudi tega mladeniča ven v naravo, da bi užival ob zimskem športu svoje veselje. Pri rokah ravno ni imel za smučanje primernih palic. To zadrego je hitro odstranil s tem, da je vzel kar fižolovko, s katero si je med smučanjem uravnaval ravnotežje. Fižolovka, ostra na gornji strani, pa je bila usodepolna zani. Po strmem bregu je šlo bliskovito in še po sreči, vendar ko se je pripeljal v ravnino, je slučajno naletel na majhen kup zemlje, ki je bil pokrit s snegom. Smuči so se mu zaradi naglega poleta zarile v zemljo. Fižolovko, svojo palico, pa je mesto od sebe, nastavil pred sebe. padel z vso silo na ostro fižolovko, ki je bila nastavljena na vrat in ga je predrla tako, da je obtičala vsapniku. Sam si nesrečnež ni mogel pomagati. K sreči je še bil tam navzoč njegov brat, ki mu je izdrl palico iz vratu. Na mesto nesreče je bil poklican zdravnik, na kar je bil ponesrečenec pripeljan v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je smrtnonevarno. Tudi tovarna zn dušik še ne obratuje v polnem obsegu — vse stoji in počiva in delavstvo gleda s strahom v prihod njost. Litija, 14. marca. Kakor smo ie poročali o nameravani redukciji predilniškega delavstva, je bilo prejšnjo soboto z rokom 14 dni pri litijski predilnici zopet redu-ciranih 80 delavcev in delavk, od teh je bilo upokojenih z miloščino od 300 Din 11 dolgoletnih uslužbencev predilnice. Ravnateljstvo je te re-ducirance odpustilo v soglasju z zaupniki. Ta teden se je na Dunaju pri centrali mudil ravnatelj g. Luis Preiss, da bi dosegel kako izboljšanje obrata. pa so menda izgledi za bodočnost prav slabi, tako da je poleg 2dnevnega praznovanja v tednu pričakovati še novih redukcij. kričati ln bežati. Lovci so ga videli, kam gre. Na kričanje so zver obkolili in pričele so deževati krogle nanj kakor da bi bila vojska. Matija Jakšič je 2krat ustrelil nanj in ga zadek pa je samo z glavo stresel, pa je šel počasi dalje. Potem je sprožil še tretjič in se je zvrnila mrcina. Valjal se je čez skale in obležal mrtev. Slika nam kaže veliko mrcino ter vrle lovce in gonjače. Sploh je te živali letošnjo zimo silno veliko. Vsaki dan jih Srečni lovci Fara pri Kočevju, marca Pretekli četrtek t. j. 5. t. m. so ustrelili naši lovci: Matija Jakšič, Toma Jakšič, Vlad. Južnič in Matija Juretič velikega divjega merjasca. Tehtal je 140 kg. in dolg je bil 1.70 m. Bila je to zelo velika stara mrcina. Zobje so bili dolgi skoro 10 cm. Zanimiv je bil zlasti lov, da je zver lovec Matija Juretič opazil na takozvanem »Planinskem plazu«. Streljal je nanj 3 krat, zadel ga je sicer, a on se ni zmenil za to, ter jo krenil skozi »staro apnenco« na »Pleče«, tam sla se srečala z gonjačem Joškom Briški iz Tišenpolja, ta ga je udaril z gorjačo po glavi, zver se je z glavo nazaj obrnila proti njemu da ga bo, on je začel Po hrîpi treba okrepiti telo čegar moč je izčrpana. Koncentrirana naravna krepilna hrana kot dopolnilo vsakdanje hrane, je okusna in lahka jed, ki krepi telo, pa ne pre-obtežuje želodca. Dobiva se v vseh lekarnah, dreçertjah in boljših špecerijskih trgovinah: mala škatlja Din 16'—. srednja škatlja Din 32'—, velika skatlja Din 5t>'—. ekonomični tavoj Din 100 i sledijo in gredo za njimi, a težko jim je priti do živega. Dvakrat so že napravili večji lov na nje. Prišli so gospodje celo iz Ljubljane in Kočevja, a le par jih je vsakokrat padlo, to je malo, kolikor jih je, in so bili tudi nekateri res tudi izborni lovci. To se vidi, kako je ta žival previdna in jo je res težko dobiti. Po noči pridejo čisto blizu hiš in rijejo, zlasti po kakih njivah, kjer je bilo korenje. 2e preteklo jesen so napravili po vaseh, ki so blizu gozda, veliko škodo na koruzi, ko jih lansko leto niti opazili niso, a kaj bo sedaj, ko jih je tolika množina, in se jih bo še naplodilo. Ljudje s strahom pričakujejo, kaj bo v jeseni. Ljudstvo je siromašno, in se trese nad zrnom, ki ga pridela, pa pride ta nesreča in eno noč pokonča celo njivo. Dobro bi bilo, da bi oblasti zapovedale še kaj večjih pogonov, dokler Je čas. Anketa o brezposelnosti rudarjev Od merodajne strani se nam poroča i ozirom na vesti, priobčene v ljubljanskih duevuikih o anketi, ki se naj bi vršila dne 21. t. m. v ministrstva za gozdove in rude o brezposelnosti rudarjev, da bo ta anketa razpravljala samo za okoliš Srbije. Enake ankete so se žo ali se bodo še vršile po odredbi ministrstva pri rudarskih glavarstvih v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu. V Ljubljani se je vršila tozadevna anketa pri rudarskem glavarstvu v dneh 5. in 10. t. m. v navzočnosti delodajalcev, delojemalcev in zastopnikov rudarske zadruge in glavne bratovske skladnice. Naloga teh pokrajinskih anket je zbrati potrebni materijal za glavno anketo, ki se bo vršila za vso kraljevino dne 27. t. m. v ministrstvu za gozdove in rude. Na anketah se razpravlja o popolni brezposelnosti rudarjev vsled redukcij in delni brezposelnosti vsled praznovanj na rudnikih o obsegu brezposelnosti v okolišu posameznih rudarskih glavarstev, oziroma v vsej kraljevini o njenih vzrolravil le vsestransko preizkušeni šofer. Na potu iz Škofje I/>ke so potniki, videč, da voda narašča in ker avtomobila ni bilo mogoče več obrniti, izstopili vsi v strahu, kaj bo z avtomobilom in šoferjem, ki je edini ostal na cesti, ki jo je nenadoma zalila voda tako visoko, i da je vdrla v avto. Hladnokrvni šofer pa se je po-1 čaei, korak za korakom, pomikal z avtom po cestii naprej, dokler se ni pričela dvigati, šofer je iz-Javil, da je tvegal nevarni izhod iz vode le zato. ker je poznal konstrukcijo avtobusa, ker voda m mogla zaliti motorja, četudi je voz mestoma kai plaval in bi ga gotovo prevrnilo, če bi voda narastla le še za 8—10 cm. Ljubljana Sv. misijon se je pričet 9iai pravile9 .V« vem, kako bi povedal in dejal, da bi s* kam ne spotaknil. Gospoda — ne gosposka, da tubo nerodne zamenjave — so dandanes slraino ob-iutljivi. I'n je vendarle treba povedali, kakor gre, "kljub zameri. Sedaj je postni čas, ko cerkvena zapoved vsakemu resničnemu katoliškemu kristjanu nalaga tisto določne dolinosli. Kdor cerkvene zapovedi hote in vede ter javno prekrši, ne more biti dober katoličan. Kdor pa javno pozivlje k javni kriitvi cerkvenih zapovedi, ta se ne smatra več za katoličana, ker se javno roga kaloliikim postavam. Zadnjič enkrat — bilo je te o postu — »mo brali, dn neko druitvo prireja javen ples — o postu. Sedaj beremo, da neko drugo druitvo v Mostah prirejo zopet javen ples. Zopet o postu in sredi misijona! Ali se gospoda, ki to prireja, zaveda, kako kruto inli s Iem katoliški čut in katoliiko miiljenje ogromne večine prebivalstva? 1'rosili bi naio gosposko, da gospodo opozori na to, da imajo katoličani sedaj svoj post in v Ljubljani sveti misijon in da je prirejanje javnih plesov ob takem za katoličane svetem času žaljenje katoličanov! Toda to ie ni vse! Jugoslovanski ilcojje so po tngrebikem nadikofu dr. Bauerju izdali pastirski tisi, v katerem pozivljejo vse katoliške Jugoslovane, naj na praznik sv. Jotefa v vseh cerkvah javno molijo z* Slovence in Hrvate v Italiji. Nn dan sv.Jo-iefa se bomo katoliiki Jugoslovani zbrali v cerkvah, da posvetimo vse svoje ielje bratom na Primorskem. Zato mora vsakogar boleti srce, da se eelo nn predvečer takega dne — povrhu ie o postu in ob misijonu — prireja javen ples. In ie hujie je, da tak javni ples do 3 zjutraj namerava priredili iruitvo »Soča«, primorsko druitvo »Soča*I Ali Vam je ples res več kakor pa post, misi-lon, primorski Slovenci in cerkvene zapovedi? Kaj pravite, ljudje boiji? Kam plovete, go-ipoda? — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez. večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri poletransko ohromelih bolnikih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah rn tpecerijskih trgovinah. Ohradena Kranjčana Kranj, 14. marca. Preteklo soboto, dne 7. marca, »ta se na svojem trgovskem potovanju po Štajerskem in Dolenjskem ustavila v Zidanem mostu g. Joža Biten c, solastnik in družabnik »Jadransko Posavske čevljarne v Kranju«, ki je potoval za imenovano firmo, in g. Lado Gol t es, trgovec, ki je istotako potoval v svojem interesu. Vozila sta se z osebnim avtomobilom, last g Goltesa, in ee v Zidanem mostu nastanila v hotelu Ju-▼ančič. Ker nedelja ni deloven dan, sta se sama "X vlakom odpeljala v Kranj, avtomobil, ki je bil poln kovček, last obeh potnikov, v katerih eo bile razne zbirke galanterijskega blaga in čevljev v vrednosti nad 25.000 Din, sta pn pustila v garaži hotela. Garažo je zaklenil ne.k mesarski /»omočnik. Avtomobil je bil tudi zaklenjen, le kovčki so bili odprti. V noči na nedeljo, ali pa na ponedeljek — to se ne da dognati, so tatovi vlomili v garažo in nato v zaprti avtomobil. Kovčkov pa niso znali odpreti, zato so ključavnice kar potrgali. Iz kovčkov obeh potnikov so pobrali razne vzorce čevljev in galanterijskega blaga v približni vrednosti 2000 Din. Pri tem pa niso bog-ve koliko izbirali ampak so pobrali le slabše odnosno manj vredno blago, vse lepo zložili nazaj in zaprli. S svečo so pa biLi акарада vsi Wvčki, blago in avtomobil. Smola tatov pa je v teim, da je od vsakega bil le po en čevelj, za eno nogo in so čevlji brez druge polovice para nerabni. Ko sta se gg. Bitenc in Golte« v pondeljck vrnila v Zidani mont, sta tatvino opazila. Ker orožnikov ni bilo doma, sta zadevo prijavila nekemu žeWnV! mu detektivu, vendar pa doslej še ni bilo nobene vesti o kakem sledu za vlomilci. Dandanes je rea treba povsod biti skrajno previden. i ——i^——■ш^тт—i^^MMM— Čudež sv. Krištofa Tur Sta legenda Oj, stojaj, stoja j BežigTad, oj turško mesto Bežigrad ! Po grad' ôobodra se vali, da b' gnala mlinske kamne tri. (Turška narodna.) Tik pred polnočjo je vstal prvomestnik zbora, Konail-paša, potegnil po sivi bradi in spregovord: »Težki so časi. Skrbi nas more. Ne zmoremo vsega sami. Vprašati narod za svet, ne gre. Nespodobno bi bilo. In še nevarno po vrhu. Kakor podtalno mrmranje slišim v nočeh brez spanja. Ali bi šli, starešine ineeta, z menoj, da si ob tej tihi uri ogledamo, kako in kaj je v nezadovoljnem predmestju?« »S teboj, paša-efendi, na konec svetal« so se mu vsi priklonili in šli. Čimbolj so se oddaljevali od sera ila, tem 1н»1ј je delalo: »Čmok, čmok, čmok!« Večkrat je zavzdihnil kdo, kdo eelo zaklel, pn je paša-efendi dvignil suhi kazalec: »Pssst! Da nas ne sliši narod!« Pribredli, pričmokali, prigmzili so skozi čobodro, brluzgo in blato prav v srce predmestja, kjer prebiva narod (v tajnih sejah so mu rekli sodrga nezadovoljna). Tam jih je zajela huda zadrega. Po sredi je šla cesta z globokimi kolotečinami, ob levi in oh desni sta vrela potoka. In spet ob levi in desni so stali kupi gramoza. Kako bi čez? Drzen, mlad starešina se požene med dvema kupom« in prevzeten odgovori: »Takole!« Z dolgimi nogami je preskočil mlakužo pa se pogreznil v kup blata m zajavskal: »Stojte! To ni voda, to ni cesta, to je bogvekaj.« Paša-efendi se je popraskal za ušesi: »Za sveto Kabo, kako bi rešili to razmočeno vprašanje? Svetujte, zakaj ste mi »vetovavci!« Starešinstvo se je prav tako popraskalo za Ljubljama, 14. marca. Noooj, na predvečer Gospodovega dne, so ob tričetrt na osem zazvonili vsi zvonovi ljubljanskih cerkva, da opozore vse, da se je začel misijon. Marsikdo se v predpust u veseli in veseljači samo zato, ker pride potem poet. V postu pa tako rad pozabi, da mu je ta čas prinesel važnejšo dolžnost: polaganje računa o svojem življenju. Zato bo prav gotovo marsikdo opozorjen z zvonenjem, ki bo od-letavalo od ljubljanskih hiš, da še ni položil svojega vsakoletnega obračuna pred Najvišjim. Za J Ljubtiana in leto t848 Muzejski ravnatelj dr. J. Mal jc pod tem naslovom na XX. prosvetnem večeru PZ v Und-onu v petek zvečer prav zanimivo predaval o burnem letu 1848. V uvodu je |>oku.zal tedanje mirno življenje, ki ga označuje Biedermaier-stil, nato |xi je v nekaj mnrkantnih potezah orisal tedanji gospodarski položaj delavskega in kmečkega stanu. Za kmečki stan je posebno zanimiv protokol, ki so ga na Dunaju sestavili s slov. kinelom Dovganoin. Predavatelj je pokazal faks i mile tega protokolu. Za položaj delavcev pa je citiral revolucijomarno Heine-jevo pesem i'kalci (die Weber) Otl tega uvoda je prešel na dotike v Ljubljani, ki jih je podal v časovnem redu. Podrobneje se je bavil s tedanjim županom (neiz voljenim temveč od absolutistične dunajske vlade postavljenim) Fišerjem, ki je moral pred javno inržnjo iz Ljubljane bežati, in z narodno stražo. Preda-vatelj je podal tudi mnopo doslej neznanih podobnosti iz policijskega in gtibrrnijnlnega arhiva. Tedanji policijski ravnatelj LJhrer je n. pr. poročal, de nekateri sanjajo o |>osebni državi, ki bo «Iwegiila Slovenijo, Dalmacijo. Hrvatsko in .Slavonijo in bi olačevala cesarju samo letni davek. Končno je predavatelj posegel še nekoliko v 1849. leto. ko je Dunaj s pomočjo Rusije zatrl revolucijonarne pokrete. Kot zaključek je citiral izrek: »In zxipet so pleimci zmagali«. Predavanje so lepo spopolnjevtile mnogoštevilne originalne slike. Prav želeti bi bilo, do bi to izredno zanimivo predavanje g. predavatelj podal tudi v raznih ljubljanskih Prosveta h. — Prihodnji prosvetni večer, ki bi naj bil 20. marca, radi misijona od'pnde. Pač pa bo prihodnji in obenem «uhlji prosvetni večer v petek, dne 28. marca. Predaval Ko g. dr Roman Toiukuec o temi: Človeški obraz Ln njegov izraz. * © Za »Pom slepih« eo darovali nilfl poštni uslužbenci .? Ptuju namesto venca na grob pokojne gospe GlsvMk zueeok 100 Din, za kar se društvo lepo zali valjuje. /J W nšesi. nekdo je zaknšljal, paša se je razveselil: »Torej, govori, efendi!« Knšljač pa: »Nič, nič, prehlajen sem, na tej poti, nocoj sem se prehladi!.« In spet so molčali in si v zadregi popravljali (urbane. Dolgopetež, ki je planil čez in se pogreznil v gomilo blata, se je skobacal na kup gniniont, da je ropotulo in kaiilo sveto premišljevanje. »1'sssst!« je opomnil spet paša. Tedaj je posvetil skozi oblačno razpoko mesec in takrat je naglo spregovoril Imam-efemli: »Luč z nel>a! Allah je velik!« »Govori, ako te je obsenčila modrost.« »Paša-efendi, glej tamle je mošeja gjavrov. In v mošeji velikan. Po turško bi mu rekli Brdavs, giavri mu pravijo Krištof. Ta je doma od tam, kakor ti, paša-efendi, iz Licije in je v Siriji prenašal ljndi če« vodo. Kaj ko bi njega ...« »Meša se ti!« je osorno ustavil govorca prvomestnik. »Mi in gjavri? Kaj vendar misliš?« »Pravilno mislim, gospodarsko, paša-efendi. Vsi moramo biti eno, ko pre za odlični blagor: tako veleva korist domovine...« »In nnša, naša!« so za momljali vsi. »Bodi! Tudi to ponižanje zadenem na svoja stara pleča. Kdo pojde prosit Brdavsa?« »Efendi Imam je sprožil, on nnj gre!« In je res šel. Stopil je v cerkvico, kjer je v velikem oltarju stal orjaški sv. Krištof. »Efendi, Turek sem, vendar človek.« je ■»■ čel turški svečenik. »Glej potoki d oro po potih, čiobodra sega nad členke, pa otročiči brodejo po njej: stare ženice vzdihujejo, šolarji imajo na nogah s trto privezane čolne, da se pripeljejo do iz»braževnn jn — usmili se ljudi! Nekdaj si jih prenašal čez vodo, pomagaj našemu mestu kz zadrege.« KriAtof je pogledal Jozuîokn. ki ga je nosil na rami. Jeauôôeik se mu je ljubo nasmehnil Nastopni teden bo marsikoga zvabil, da bo po dolgem času zo[>et obiskal cerkev in se spomnil na leta, ko ga je še mati učila sklepati ročice in delati prvi križ. Spomin na tiste čase mu bo rodil v srcu grenak občutek, da je bilo vendar takrat, v časih trdne vere in sarupauja v Najvišjega, lepše, kakor je danes. Že noooj so prvi prihiteli v cerkve, pristopili k spovednicani, ob katerih bodo dobili tolažbo za vse grenkobe življenja in novega poguma za trnje-vo pot kreposti. Vsem tem bo že danes pel misijonski zvon pesem zmage dobrega nad zlim. Drzna vlomilska to'pa Ljubljana, 14. marca. Včeraj smo poročali o aretaciji zloglasnega tatu Ivana Pavliča iu treh njegovih tovarišev ter o preiskavi, ki je bila uvedena proti njim. Poleg vloma v tovarno Sire na Gašteju pri Kranju in v tovarno Josipa Povha v Novem mestu so tj tatovi izvršili prav drzne vlome v Ljubljani. Tako so meseca novembra lanskoga leta iu meseca januarja tega leta vlomili v klet tvrdke »Jugospecial« v Tavčarjevi ulici in odnesli več slik, strojev za rezanje lesa in drugih predmetov. Meseca decembra so vlomili v neki paviljon na veseličnem prostoru ljuljanskega velesejma in odnesli okoli 120 steklenic, kozarcev in druge steklenine. Dalje so vlomili v izložbeno okno trgovca Novaka na Kongresnem trgu in v neko klet v Škofji ulici. Pri obeh vlomih so odnesli znaten plen. Najbolj drzno tatvino pa je ta Pavličeva tolpa izvršila dne 8. januarja okoli 0 zvečer v Lingarjevi ulici. Tam so odnesti celo izložbeno okno, izložbeno omarico, ki je visela pred trgovino Lenassi & Gerkman. To tolpo je vodil Iv. Pavlič, ki je pokradeno blago razpečeval po ljubljanski okolici. Blago je prodajal po zelo nizkih cenah, izkupiček pa je delil s svojimi tremi tovariši. Oblasti pa sumijo to tolpo še več drugih vlomov in tatvin, ki do sedaj še niso bile pojasnjene. Policija je izvršila v neki hiši v Mali vasi pri Je-žici hišno preiskavo. Tam so zaplenili dve košari in ročni dvokolesni voziček, podoben onim, kakor jih uporabljajo ' perice. Pavlič je te predmete pripeljal z vozičkom dne 8. februarja v Malo vas in jih tam izročil v shrambo. Med ukradenimi predmeti je nad 100 kosov razne obleke, perila, posode, jedilnega pribora, podob, knjig, dalje raznih jedil in drugih podobnih stvari. Kdor misli, da so mu bile te in take stvari pokradene, naj se javi na policiji, kjer si jih more ogledati © Krščanske ionsko društvo opozarja cenjeno občinstvo na svojo šesto materinsko proslavo, ki ee bo vršila 25. marca ob 8 zvečer v opernem gledališču. Vstopnice bodo v predprodaji od četrtka dalje v unionski trafiki. 0 Ovratnike bigienično pere. ivetlo lika, kemično čisti obleke- Šimenc. Kolodvorska 8. in mu z drobno ročico pomlgn.il. Svetnik je razumel, stopil z oltarja in postavil božje dote na oltar. Pogladil ga je z okorno roko po ko-drcih in položil poleg njega zemeljsko oblo za žogo, uaj se poigra, da mu ne bo dolgčas. Nato si je zavihtel hlače in stopil med starešine: »Kaj je vaša želja, možje gospodarji in vladarji mesta?« »Krištof-efendi...« »Sveti Krištof,« ga je popravil Imam-efendi. »Krištof, sveti efendi, tako in tako jet Poglej! Vode, brluzga, čobodra, blato, gramoz. Saj ljudje res ne morejo.« Krištof je pogledal gor in pogledal dol po cesti: »Škoda, delavcev nimate. To bi se sicer hitro uredilo.« »O prosim, prosim, pri nas je delavcev preveč, vse preveč. Gospod sveti KriStof, danes ie čisto drugače kot nekdaj, ko si še ti tovoril ljudi čez reko.« »Takoo? Že verni Takega orodje nimate, da bi mogld delavci to očistiti. Časih smo to /. nekakšnimi lopatami...« »Že, že. Danes ta dan bi bilo potreba drugačnega orodja. Takšnega, ki kar samo opravi. Cul sem nekaj o Evropi, da je že iznašla tako lopato, ki sneg in brozgo кат jé in požira.« »Izvrstno pnša-efendi!« so pritrjevali starešine. In oglasil se je minister za zunanje zadeve, Reis-efendi: »Izvrstno! Izvolim«) komisijo, ki pojde pogledat tako lopato v Evropo!« »Izvolimo! Izvolimo!« je završalo v zboru. »Da, izvolili Itomo,« jo pritrdil sam paša. Nato je nadaljeval: »Krištof, sveti efendi, zali val jen zn to misel, ki je zelo koristna. Delavcem ne Ivo treba delati in moje tovariše popelje Reîs-efendi v Evropo, da si oglodajo tisto lopato. Toda čez te mlake in potoke in čez to blato po bi vendarle prenaSal ljudi, ko je to tvoja posebna obrt. Ali ne?« Kai bo danes V vseh ž ii p n i h rerkrah so misijonski govori: dopoldne ob navadni uri, popoldne ob 4, ivečer ob 8. Drama: Ob 3 popoldne: »Prinoezka in pastir-iek«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8 zvečer: »Gospoda Glembajevi«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: iCar in tesar«. Ljudska predelava po zmzamh cenah. Izven. — Ob 8 zvečer: »Švanda dudak«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ljudski kino Olinre. Ob 4. 6 in 8 velefilm »Grbec od Not red a me« v vlogi Lon Clianev, kralj maske. Nočno službo imata lekarni: Mr. Ranior, Miklošičeva c. 20 in mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 Kaj !>o jutri? Drama: Zaprta. Opera: Gostuje japonsko gledališče. Izven. Nočno službo imajo lekarne; mr. Bohinec d. Rimska oesta 24; mr. Stanko Kmet, Dunajska 41, in nvr. Leusrtek, Reeljeva 1. 0 Koncert Mariborčanov v Ljubljani. V sredo 18. marca pridejo in bodo izvajali zvečer ob 20 p. II. Sattnerjev oratorij »Vnebovzetje« v Unionski dvorani. Solistične partije pojo gospa Pavla Lov-šetova, ki je priznano najboljša slovenska koncertna pevka. Soprnnsko partijo v tem oratoriju je izvajala že leta 1912 v prvi izvedbi pod vodstvom ravnatelja Hubada. Tenorski part ženina poje g. Avgust Živko iz Maribora, ki je izšel it Hubadove šole in sodeluje danes stalno skoraj na vseh mariborskih večjih koncertih. Kot baritoniet sodeluje Fran Neralić, bivši član mariborske opere. Zborovski part izvaja zbor društva »Maribor«, ki šteje 90 Članov, orkestrski pari pa igra pomnožena vojna muzika mariborska. Dirigent je g. Janez Gašpa-rič, regens chori mariborske stolnice. Mariborčani so oratorij »Vnebovzetje« izvajali z najlepšim uspehom minulo sredo v Mariboru. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 0 Pevcem »Ljubljane«. Radi prezidave »Ljudskega doma« prihodnji teden vaje odpadejo. — Pevovodja. © Za cerkev sv. Antona v Tn«! v Črni gori bosta pobirala te dni po mestu dva moža Črnogorca s spremljevalcem. Za pobiranje prispevkov imata seveda od pristojne oblasti dovoljenje. Meščani ee vljudno prosijo, da i darovi pomagajo katoličanom v Tuzi, da si zgrade svojo cerkev. Ikwdaj so morali katoličani v Tu®i opravljati verske dolžnosti v preprosti hiši. Pobiralca darov sta oblečena v slikovito črnogorsko narodno nošo. Za blagohotne darove se že vnaprej iskreno zahvaljujeta vsem. O Pogrebna bratovščina »v. Joiefa bo imela na praznik, dne 19. L m. ob 6 popoldne na Kongresnem trgu št. 2 v veži desno, svoj redni občni zbor. Zdravi ljudje se neradi spominjajo smrti, vendar ee dobe tudi izjeme. Društvo šteje v Ljubljani in okolici 850 redno plačujočih članov, ki imajo pravico do pogreba. Ker je stanje premoženja 223.000 Din, pride torej na osebo 350 Din, med tem ko stane pogreb dejansko 1000 Din. Vendar v praksi tak račun ne drii, kajti izkušnja kaže, .la ima bratovščina letno povprečno 30 pogrebov. Na obrestih In Članarinah pa dobi okroglo 22.000 Din, tako da gre le približno И letnih stroškov i^. nabavne glavnice, kar odgovarja zgornjemu kritju 850 Din na člana. S stalnim pristopanjem qj»ih članov pa raste tudi nabavna glavnica,..» tem pa I, tudi obresti in letnine. Bratovščina pa ne skrbi le za dostojen pogreb zemskih ostankov svojih članov, ampak se bere za vsakim umrlim sv. mašo, vsakega četrt leta pa več sv. maš za vse člane. Kdor hoče že v življenju poskrbeti za svoj pogreb, naj se prijavi pri vodstvu, Kongresni trg št. 2. Pristopnina znaša 150 Din prištevši kolikor let, tolikokrat po 10 Din. Plača se lahko v obrokih. Poleg tega se plačuje še letno članarino 10 Din. Sprejemajo se tudi člani z dežele. 0 Vprašanje na mestni dohodarstveni urad. V našem uredništvu se je včeraj dopoldne zglasil gospod, ki nam je predložil od županstva pravilno sestavljeni potni list za uvoz 6 prašičev, ki jih je kupil na Gorenjskem. Prodajalec, kmet, je včeraj dopoldne po dogovoru pripeljal prašiče v Ljubljano. Prašiči so bili kupljeni 12. t. m., kar je tudi županstvo potrdilo. Na mitnici na Celovški cesti pn je moral kmetič plačati tržnino 30 Din za vseh 0 prašičev, čeprav je pokazal mitniškemu organu pravilno izstavljeni potni Ust. Organ je kmetiču vrnil potni list na način, ki ni pravilen za urado-vanje uradne osebe. Seveda pravijo sedaj, da ima kmetič pravico do povračila 30 Din, ki jih je pla- »Prav rad, ko bi ne šlo drugmče. Ali bi se ne dalo nasuti nekaj gramoza v te kotanje, pa bi ljudje kaj gladko prišli preko?« »Krištof-efendi, oprosti, vidi se ti, da nisi imel nikoli opravka z javnimi zadevami. Gramoz je namreč sultanova — carjeva last. Allah prizanesi, da bi se ga dotaknili.« »Imaš prav. ,Ne kradi!' je tudi naša zapoved. Kaj pa te gomile blata, ki jeze pot, te pa bi že kako prekrenili?« »Vidiš, efendi, knkor sem rekel: nimaš pojma o državnih poslih. Čigavo je to blato, pa ni še dogna.no. Ro bi ne bili dvomi odvetniki že itak preobloženi z delom, bi naperil pravdo zoper te gomile. Ko pride čas, da bodo ti gospodje brez posla in kruhe, te«laj naperim pravdo zopet blato, ki nima dognanega lastnika. Na AHoha, da jo bom.« Krištof je zmajeval z glavo. Poskusil je še nekaj: »Prav zdi se mi, da so tn ob cesti nekakšna žrela; tudi v ta bi se dala odpeljati brozga in voda, ko hi ne bila zametana s snegom. Kaj, ko bi poskusili tn?« »Ista stvar, efendi, iste bridka zadeva. Čigav je sneg,'ki leži na gramozu, čigav, ki leži •ia blatu, čigav, ki leži nad žrelom, takorekoč nad praznim ničem? Kje se je še izlegla bistre modrost, da bi to vedela?« »Ni se še, prav govoriš, paša-efendi,« j« mrk odgovoril Krištof in si že odvihaval hlače. »Vam ne bom tovoril! Lahko noč!« Odšel je z dolgimi koraki v cerkev, po-lx>/al Jezusčka, ga zadel na ramo in spet stopil v tron. Starešinom pe »e je režal polni mesec v zaskrbljene obraze. Ln se je oglasil Imam- efendi: »Alah ie dal. Alah naj vramel« »Amen!« so potrdili starešine in Sli spai. TubalkaJn. bližnjo spomlad srno Izdelali veliko zalogo modernih plaščev ta gospode in dame. - Vabimo na Izbiro ▼ to najcenejšo ohlnčflnleo. DRAGO GORUP & CO., konfekcijska industrija Ljubljana, Miklošičeva cesta àt. 16/1. Istočasno za dan in noč ... Je NIVEA-CREME ker najvažnejša seslavina EUCERIT, ki posluje nego kože. omogoča Nivea Creme, da prodre globoko v kožo, ne da bi ostavil na i ovršini blesk. Podnevi Vas varuje ta vsesana kiems pred trpkostjo slabe a vremena in nadomešča maščobo, ki Vam jo izloča veter in neug' ono vreme, ter ohranja kožo mehko >n pitčno. Ponoči de uje Nivea Creme na ta način, da osvežuje in krepi polt in dobite tako eve'. in m'adostni izgled. Nadomesliti ne morete Nivea Creme niti z najdražjimi luksu/.nimi kremami, ker ni nobene, ki bi vseb .vala EUCERIT, ki varuje tkivo kože in osvežuje, na čemer sloni vse presenetljivo blago učinkovanje Nivea Creme. Škatlje po Din 5'—, 10'— in 22 —, tube po Din 9'— In 14'—. Proizvaja v Jugoslaviji: .tugogl. P. Beiersilorf ic Co. d. s. e. J. Maribor, Gregorčičeva 24 Konfekcija 99 Elite" priporoča, da si ogledate brezobvezno bogato zalogo Ljubljana Prešernova ai. _damskih in moških plaščev ter oblek._ Molitve za versko svobodo naših narodnih bratov bodo v stolnici tv. Nikolaja 19. t. m., na praznik tv. Jožefa dopoldne v temle sporedu: ob pol 10 iitanje poslanice nadikofa dr. Bauerja, oh 10 slovesna pontifikalna sv. maša in nalo litanije sv. Jožefa z blagoslovom. Verniki, pridite molit za versko svobodo bratov! — V drugih župnih cerkvah bodo po naročilu prevzv. g. ordinarija molitve pri popoldanski službi božji. čal za tržnino, toda priti mora sain osebno v Ljubljano, da dobi ta znesek povrnjen. Komentarja k temu postopanju ni treba posebej pisati, kajti jasno je, da bodo stroški kmeta v Ljubljano večji kakor pa omenjena tržnina. O Dodatek k procesu Plemelj-Pustoslemšek. K poročilu o sodbi v procesu Plemelj-Piiïtoslem-šek dodajamo, da je bil zasebni tožitelj Slavko Plemelj obsojen tudi v povračilo kazenskih stroškov v smislu § 811. kaz. pravil, reda. Ljubljančani prav ta odstavek tožbe živahno komentirajo in ugibajo, koliko bo veljal ta veliki kazenski proces. Eno je gotovo, da bo g. Stanko Plemelj plačal stroške, ki se nanašajo na njegovo zasebno obtožbo. Kakor znano, so sedaj prav enostavne pravde zaradi žaljenja časti pred deželnim sodiščem zelo drage in znašajo stroški navadne pravde okoli 6000 Din. Proces pa se bo še nadaljeval pred višjim deželnim kot apelacijskim sodiščem v Ljubljani. 0 18. III. 1931 — »Vnebovzetje«. © Materinski večer v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in deoe se bo vršil v sredo 18. t. m. točno ob 8 zvečer. Vstop prost. Govori dr. Ivo Pire o temi: Higijenske raznoterosti. O Današnja javna produkcija gojencev ljubljanskega drž. konservatorija bo pravi koncert v najlepšem pomenu besede. Program je javnemu nastopu primerno sestavljen, izvaja ga vrsta izvrstnih koniservatorlstov. Prav posebno še opozarjamo na nastop konservatorijskega orkestra. Haydnovo simfonijo v d-duru izvaja orkester gojencev, ki ga tvori 39 konservatoristov, v nekaterih instrumentih pa pomagajo člani opernega orkestra. Orkester iteje 36 članov, vse štiri stavke pa dirigirajo kon-servatoristi Lipovšek, Millier, šivic in Sušteršič, vsak po en stavek simfonije. Vstopnina je minimalna, sedeži po 10, 6 ln 4 Din, se dobe v veži Filhnrmonične družbe od 10 dalje. Začetek je točno ob pol 11 v dvorani Filharmoničiie družbe. 0 Podporno društvo slepih т Ljubljani je Imenovalo našega odličnega tenorista kr. opere v Ljubljani, g. Leopolda Kovača, v znak priznanja za izredno naklonjenost napram slepim za svojega častnega Člana. 0 Služkinje! Danes ob 5 popoldne pričnemo e nemškim tečajem v dekliški šoli pri Sv. Jakobu. Udeleženke se še sprejemajo. Pridite točno in prinesite s seboj svinčnik in papir. Mesečna prispev-nina znaša 5 I>in. © Gospa Novak. Z Vašim cenjenim pismom se v bistvu strinjamo, želeli bi le Vaš točen naslov. SIcer Vas pa vljudno vabim na prijateljski razgovor. — A. L. © Uprava policije т Ljubljani razglaša: Vsi lastniki motornih vozil, registriranih v področju uprave policije v Ljubljani, ki dosedaj še niso dvignili evidenčne označbe za leto 1931. se pozivajo ponovno. da v izogib kazenskih posledic dvignejo isle do najkasneje 24. marca pri upravi policije v Ljubljani, II. nadstropje, soba 18. Obenem se opozarja, da se vršd zadnji pregled motornih vozil (razen avtobusov, ki bodo pregledani 23. in 24. marca v garaži podjetja Triumph-Auto, Celovška cesta 3<<) iz območja uprave policije in sreza Ljubljana dne j 4. aprila pred poslopjem uprave |>olicije v Ljubljani, in sicer od 9 do 12 in od 15 do 17. Ker se [»o 4. aprilu ne bo dopustilo nobeno motorno vozilo s staro označbo v javni promet, je v interesu laetni-kov-zamudnikov samih, da se temu pozivu točno in čimprej odzovejo. i 0 Vloge, naslovljene na mestno načelstvo » Ljubljani. Stranke se opozarjajo, da v smislu § 30 zakona o občnem upravnem postopku ne sine posamezna vloga obsegati več zadev, ki jih je treba reševati vsako zase, temveč, da se mora za vsako zadevo vložiti posebna vloga. To naj javnost smatra za važno in naj se po tem točno ravna. Kajti dveh različnih zadev, ki sta združeni v eni vlogi, tudi ni mogoče pravilno vpisati v delovodni zapisnik itd., ker se vloge ne more raztrgati na dva samostojna kosa. 0 Namesto cvetja na krsto umrle gospe > ule Briški darujeta za »Dom slepih« Ivanka in Alojzij Vodnik v Ljubljani znesek Din 200. — Bog povrnil Zobozdravnik M. U. Dr. Ione F ur lan je odprl v Novem mestu ordinacijo Ordmira od 8 —12 doooldne tn od 2.-5. ponoldne. Movo mesto ljudsko štetje. Novomeški župan dr. Jos. Režek Je sestavil na podlagi tozadevnega zakona občinski popisni odbor za ljudsko štetje. Funkcijonarji so sledeči: predsednik g. Matko Davorin, šol. uprav, v pok.; odborniki pa so gg.: Puš Ludvik, prefekt grmske šole, Pirnat Viktor, učitelj, Paučič Josip, trgovec in G. Vales, nadzornik žel. progo. Odbor je le pričel z delom in predpripravami. Mestna ob- j čina bo razdeljena na 14 delov, v katerih bodo po- ] pisovali uradniki raznih uradov. Zborovanje živinorejcev. Za 22. marca je skli-ral okrajni kmetijski referent g. Malasek zborovanje živinorejcev za ob 9 dopoldne v prostorih grmske kmetijske šole. Olepševalno društvo т Novem mestu ima svoj občni zbor dne 17. marca t 1. ob pol 8 zvečer v mestni posvetovalnici z dnevnim redom: Poročila funkcijonarjev, volitve novega odbora in slučajnosti. Razdejanje pod ledenim oklepom Do 4000 sadnih dreves poškodoval in uničil led v neka vaseh Cerklje Nore hišne tablice, katerih nekateri gospodarji niso prišli iskal na občino, so zadnje dni slovesno zanesli na domove. Pa takih obiskov, ko pride zraven tudi orožnik, ni nihče vesel. Nič se ne motimo, če rečemo, da tudi 23 dinarjev (toliko stane tablica) mnogokdaj ni pri hiši! časi, ko je vsak otrok nosil v žepu saj enega »kovaEa«, so že davno minuli. Skioptičnlh predavanj smo imeli v tukajšnji dvorani že lepo število. Opažamo pn to-le: Kadar je brez vstopnine, je dvorana polna (a ni mala), kadar je pa vstopnina — magarl snmo en dinar — je pa velika praznota. — To znnči: Ljudje nimajo lenarjn in pn da za izobraževanje ne dajejo radi. -- Zadnjo nedeljo je predavala gdč. učiteljica Sak-lida o pračloveku in njegovem življenju. Zanimivo! Za vodovod (prva etapa od Izvira do Zupeče nisi) bo komlsijonelni ogled dne 28. L m. — Vabljeni so vsi interesentje ter oni. po čijih zemlji bo tekel cevovo'1 I.lndle razumejo veliko vrednost Je naprave. Zdihovo, 11. marca. Poročali smo že, kakšne preglavice so nam napravili ledeni biseri, ki so oklepati naše drevje. V ponedeljek in še tudi ponoči je vse ostalo doma. Marsikje se je ponoči družina premetavala po ležiščih, ni ji bi lo do spanja, ko je le malo ml hiše pokalo in se lomilo. Vse je čakalo jutra. Prišlo je torkovo jutro in z njim topel jug. Začelo se je topili, led je s truščem padal z dreves, drevje se je dvigalo kvišku. V nekaj urah je bilo vse drevje prosto ledu. Šele tedaj smo mogli ugotoviti škodo. Skoraj z gotovostjo trdimo, da je najbolj trpela naša vas Zdihovo s svojo okolico. Zdihovski hrib je takšen, kakor da so ga vsaj nekaj ur obstreljevali topovi. Največ škode je, ker ima mlado drevje polomljene vrhove. Srednje močna drevesa so prelomljena v deblu, mnogo pa jih je razklanih po dolgem. Kar se ni dalo upogniti ali zlomiti in je še bolj slabo stalo v zemlji, jo padlo s koreninami. Ob zdihov-skih ograjah je padlo drevo z več vrhovi in deblom, ki ima v premeru le malo manj ko 1 meter. Nad 1 meter pa ima deblo topola, ki se je podrlo ob vasi Srednji potok. Koliko velikanov pa je podrlo v notranjosti šum, še ne vemo. Vsled slabegn vremena nismo mogli ugotoviti. Vej in vejic je na tleh toliko, da tudi porušena drevesa nn mehkem ležijo. Treba bo mnogo dela, da se bodo očistila pota in da se bodo polomljena in zrušenn drevesa spravilo domov. Ledu se je v kotanjah in po potih na bregovih nabralo na nekaterih mestih čez koleno. Skoda je velika, a ker je pri nas les doma, bomo to že kako utrpeli. A drugače bo z našim sadnim drevjem. Naša vas ima vse sadno drevje polomljeno in ga bo treba, če ne letos, pa prav gotovo drugo leto zmetati iz vrtov. Nekaj bi se ob vešči- roki moglo še malo popraviti, a tudi temu bo čez par let isto >ejeno. Najbolje bi bilo vse težje poškodovano drevje izkopati in zasaditi drugo. To pa bi bilo za naše kraje in nuše razmere zelo težko. Po znanih podatkih je pri nas in v vaseh nuše okolice poškodovanih okroglo 2500 sadnih dreves, popolnoma nerabnih pa okroglo 1200. kar je za naše borno gospodarstvo gotovo dovolj velika škoda. Ob nesreči obupali ne smemo, mora se rešiti, kar se rešiti da. Toda, ako bomo prav samo mi reševali, bo ostalo nerešeno. Obnovitev sadovnjakov je z gospodarskega stališča nujna potreba, mi pa sami tega ne moremo in ne znamo. Danes se pri nas sadjarstvo ne smntrn Se zn tako važno gospodarsko panogo, a kaj bo čez čas, ko se bo rod zavedel, ko bo poznejši rod prišel do tega, da mu je sadjarstvo tu najrentabilneiša panoga gospodarstva, pa bo našel v vrtovih le štore in spake. Koga bodo pomilovali? NasI Torej, škodo popravljati po pameti, če tega ne moremo, naj nam narekujejo drugi Če se sadovnjaki sedaj po pameti ne obnove, bo prilika mogoče za vedno izgubljena. Vam pa, ki zatrjujete, da ste pripravljeni storiti za kmeta vse, ki ne pozabite povedati, da hočete kmetu le dobro, vas prosimo, da nam pridete nn pomoč, ne samo z besedo, ampak z besedo in dejanji, posebno tega drugega smo nuino potrebni, mi kmetje, tu okoli Zdihovske planote. — Če bomo trkali, nam odprite! Kmetje-oškodovanci. Dnevna kronika Ko. dar Nedeljo, 15. marca (.. jioetna. redpostna nedelja); Klemen M., spoznavalec; \..stofor. Novi grobovi + Umrla je |ki daljši bolezni dne t\ t. m. gospa Rozalija Kodrir, soproga g. Fr. Kodrič-a iz Ljubljane. Pogreb je danes popoldne ob štirih iz mrtvaške veže na Stari poti št. 2. -f- V Rožni dolini pri Viču je umrl v petek Matija Tečen, uslužbenec tovarno Pollnk. Pokojni je zapustil inlndo ženo in otročiče. Pogreb pokojnika 1м> d'ines ob po! štirih popoldne n,i viško pokopališče Preostalim naše iskreno sožalje! Znatne stavbne prihranile dosežete, če Vam izvrši načrie, proračune in nadzorstvo Teh ični biro - Tehna«. Ljubljana. Mestni trg št. 25.1. Osebne i'esfi = Iz železniške službe. — Premeščeni so: uradnik II. kategorije Spetič Anton, komerc. uradnik, Prevalje v Maribor glav. kol.; uradniki III. kategorije: Sibenik Miroslav, prometnik, Rače-Fram v Prevalje; Verhovc Frančiška, komerc. uradnica, Brežice v Ptuj; Klopčar Izidor, prometnik, Kotoriba na Vrhniko; Gerbec Josip, šef postaje Breg za šefa postaje Straža Toplice; zvaničnik I. kateg.: Fegic Ivan, Bistrica, za šefa postaje Gornja Lendava-Mačkovei; zvaničniki II. kateg.: Brnot Ivan. kretnik, Polzela Braslovče v Nomenj; Mastnak Franc, kretnik, Savski Marof v Laško; Potušek Jožel, kretnik, Zidani most v Rimske Toplice; Flegarič Jakob, kretnik, Sava v Tezno; Vteitzer Alojzij, kretnik, Tezno na Savo. -Stalnost je priznana uradnikom 11-5: Glavaču Ivanu, prometniku, Videm-Krško: Mlakarju Ludoviku, teliti, uradniku, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Jenčiču Marcelu, prometniku, l ezno; Onereignerju Stanislavu, tehn. uradniku, kurilnica Ljubljana I gl. kol. — Brzojavni signalni izpit so položili: uradnik 11-5 Mi-culinič Metoda; zvaničnik 1-4 Sušteršič Ivan, Metlika; dnevničarki: Slegel Marija. Ljubljana gl. kol. in Ve-lepič Maksimilijana, Ljubljana gl. kol.; prometni izpit: dnevničarja: Požar Herman, Cakovec in Zaje Franc. Laško; komercijelni izpit: uradnika 11-5: Hro-vatin Franc, Skofja l.oka; Vukobratovič Branko, Cakovec in dnevničar Rožman Franc, Trbovlje. — Napredoval je v zvaničuika 1-3 Jelušič Josip, admin. zvaničnik, prorn?tno-komerc. odeljenje, dosedai zvaničnik 11-2. — Postavljen je za uradnika 11-5 Korošec Karel, prometnik, Videm-Krško. — Sprejeti so za dnevničarje: inž. kem. Dolar Nada k strojnemu odeljenju direkcije; Drže'ak Karel v Vuzenico Muto in Lenart Leo v Rimske Toplice. Pospešujte domačo industrijo in zahfeoaite povsod prano DAG M AR SVILO. Ostale vesti — Cenj. prodajalce »Slovenca« po deželi opozarjamo, da sprejemajo plačila za prodane izvode »Slovenca« poleg; kolportaž-nega oddelka v Ljubljani samo šc naše podružnice v Mariboru. Celju, Novem mestu, na Jesenicah, v Trbovljah in Ptuju, ter du ne priznamo nikakih plačil, ki bi se izročala kateremukoli našemu potniku. Vsak prodajalec naj plača izkupiček naravnost tam, od koder je prejel mesečni obračun. Naš kol-portažni oddelek priloži vsakemu obračunu položnieo in samo po tej položnici naj se nakazujejo vsakokrntna plačila. _ 60 novih mohorjanov zn 60-letni jubilej pisatelja Finžgarja. Iz Tržiča nain poročajo: Naš g. župnik bi rud spravil skupaj 60 novih članov Družbe sv. Mohorju, ki bi jih poklonil g. pisatelju Finžgarjn. družbenemu uredniku za letošnji 60-letni jubilej. Najlepše bi se gotovo na tak način oddolžili g. pisatelju za njegovo veliko delo za slovensko ljudstvo, zato smo prepričani. dek prezrli. — Romarji k sv. Hemi na Koroškem se poživljajo, da se prijavijo za skupni potni list najpozneje do Velike noči in sicer oni z Gorenjske pri zupnem uradu na Jesenicah, oni iz škofjeloške okolice pa pri žunnem uradu v Javorjah, p. Poljane nad Škofjo loko. Pri prijavi naj naznanijo: Priimek, ime, stan, bivališče, občino, rojstno leto in dan. Obenem s prijavo naj pošljejo 10 Din za stroške potnega lista. Romanje se vrši v času od 29. aprila do 2. maja. Na veseio svidenje! — Tehniška srednja šola v Ljubljani vabi vse absolvente in absolventinje bivše Državne obrtne šole in sedanje Tehniške srednje šole, da ji najkasneje do konca tega meseca javijo po dopisnici svoj današnji naslov in zaposlenje z navedbo v katerem šolskem letu in kateri oddelek so dovršili. Letos poteče 20 let, kar je bila prejšnja Umetno-obrtna šola preustrojena v Državno obrtno šolo v novem šolskem poslopju na Mirju in namerava direkcija v le- , tošnjem šolskem izvestju objaviti obširnejšo statistiko absolventov po šolskih oddelkih in sedanjih poklicih. Poživljajo se absolventi: stavbne (gradbene) rokodelske šole, strojne in elektrotehniške delo- | vodske šole, mizarske in strugarske mojstrske in de-lovodske šole, kiparske in rezbarske in kerainiške šole, ženske obrtne šole, višje stavbne in višje strojne šole in odsekov tehniške srednje šole. — 3 dečki in 3 deklice v starosti od 5 mese-cev do 2 in [iol leta se oddajo za svoje; Nadaljnja pojasnila se dobe v »Dečjetn Domu kraljice Marije«, Lipičeva ulica v Ljubljani. — Izpred sodišča. Dno 2. marca t. 1. se je vršila na okrožnem sodišču v Celju pred sodnikom poedincem kazenska razprava proti trgovcu in bivšemu županu Loeschniggu Edvardu v Šmarju pri Jelšah radi težke telesne poškodbe in razžaljenja časti. Za svoje junaštvo, ki ga je obdolženec j>o-kazal na Vidovdan lanskega leta, ko bi moral po Izjavi državnega tožilca čuvati javni funkeijonar kot načelnik velike občine na sedežu državnih oblasti še [»osebno dostojnost, je bil obsojen na 1800 Din denarne globe oziroma v sluča ju nelztir-Ijivosti na 30 dni zapora pogojno za dobo 2 let. — 21 mladičev .je skotila svinja trgovcu s prašiči g. Krašovcu Antonu v Št. Vidu pri Stični. — Slov. zdravniško društvo naznanja, da se je na rednem občnem zboru dne 7. t. m. izvoljeni odbor na svoji seji dne 13. t. m. konstituiral sledeče: predsednik: dr. Zaje Ivan, podpredsednik: dr. Gosti Fran, tajnik: dr. Kocijančič Viktor, blagainik: dr. Pintar Ivan, knjižničar, dr. Bajec Oton, odborniki: dr. Kunst Alojzij, dr. Kramarič Lojze, dr. Fink Marija, dr. Brenčič Lojze, dr. Svajger Drago, dr. Jakša Jože. Namestniki: dr. Češark Albin, dr. Janezič Pavel, dr. Olobočnik Edvard, dr. Hubad Ivan, dr. 116-gler Ivan, dr. Krajec Pavel, dr. Jamar Tone, dr. Kane Pavel, dr. lludelist Vinko, dr. Oeršelman Elizabeta. Razsodišče: dr. Hebein Jože, dr. Lapajne Živko, dr. Arko loško. Revizorja: dr. Praunseis Alojzij, dr. Zalokar Ana. — Jndrnnskn strnža. — 12. t. m. se je vršilo v dvorani Direkcije državnih dolgov v Belgradu pod kontrolo državnih oblasti prvo žrebanje loterije Jadranske Straže. Uradni list bo objavil 20. tek. meseca, ker morajo prodajalci srečk do takrat dostaviti končen obračun. Dobitke l>o delil Izvršni odl>or Jadranske Straže v Splitu, kamor se morajo ooslati izvlečene srečke, — Dom sv. Terezije v Zagrebu prilaga današnji številki »Slovenca «prošnjo za kakršnikoli prispevek za zgradbo novega zavoda za zapuščene otroke. Prošnjo najtopleje priporočamo, obenem pa o|)o/nrjnmo, dn r. — 7. Jezice nam piše gospod Stirn. lastnik tamkajšnjega korpališča, «in mu zadnja po vodenj pri kopališču ni napravila nobene škode 1er tudi ni bilo še nobene nevarnosti, da bi voda zalila njegovo kopališče. — Američani v Dubrovniku. Od začetka marca so bili v Dubrovniku že 4 prekooeeanski [kimiki z ameriškimi izletniki. Pretekli četrtek jc priplul v Dubrovnik nemški parnik »Hamburg«, ki je pripeljal 250 izletnikov, v petek pa »Ocennia« s 170 izletniki. Vsi tujci imajo pravo pomladansko vreme, kar je zelo ugodno vplivalo tudi na ameriške izletnike. — V Službenem listu kraljevske banske uprave št. 19 od 15. marca t. I. je objavljen » Zakon o prometu in kontroli umetnih sladil«, dalje »/.akon o izpremetnbi in dopolnitvi člena 50. zakona o proračunskih dvennjstinah zn mesece: deceml>er 1925 ter januar, februar in marec 1926«, »Odločba o dnevnicah ambulantnih poštnih uslužbencev«, »Narediva, kako je postopati, da se preprečijo poplave in njih kvarne posledice«, »Rnziglas o plačevanju iz red nego cest nepn prispevka avtobusnih [>oHjetnikov« in »Objave iwinske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1951.« Govorilo in pišcto da je postavila tovarna testenin »Pekatete« na trg novo kakovost ja čnih testenin, ki jo imenuje »Jajnine«. Govorijo in pišejo, da «o »Jajnlne« res nekaj prav izboroega nekaj nedoseženega KkaldÈ — Zadeva davčne oprostitve pri 9 otrokih je prišla v nov štadij; duvčne oblasti zahtevajo sedaj vsled odloka min. financ z dne 20. febr. 1951 št. t5.422, da morajo družinske |x»le, ki izkazujejo število otrok, l>iti pravilno kolekov««e in sicer: prve 3 osebe po 10 Din za oselx». ostale |mi |k> 5 Din: prošnje se morajo kolekovati po 5 Din. Mnogim majhnim posestnikom se sede j ne Ivo izplačalo prositi zu davčno oprostitev. — Razpisani službi. Predsedstvo deželnega sodišča v Ljubljani razpisuje mesto jetniške^a paznika pri deželnem sodišču v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 15. aprila. — Okrajni cestni odbor razpisuje mesto tajnika. Pogoj za sprejem je najmanj izobrazba, ki se zahteva za III. u rudniško kategorijo. Prošnje je treba vložiti do 28. marca. - Bn novinski proračuni. Finančni minister je odobri! proračun Drinske in Donavske ba- I novine. Proračun Drinske banovine /.naša 100 1 milijonov, potem ko ga je reduciral za 20 mili-i jonov Din. Proračun Donavske banovine je fi-I nančni minister znižal za 22 milijonov in maša I sedaj 150.500.000 Din, dočim je znašal lanski proračun 194,000 (KK) Din. — Pozor nn sndne škodljivce. Ker letos ni j bila huda zima, so se sadni škodljivci lahko ' /držali in bo vsled tega hud napad na sadno j drevje. Prva in najvažnejša naloga vsakega, ki i ima sadno drevje, je, da ga temeljito sonži in ; maže vsaj debla in debelejše veje z nrhorinom. i Zatrl bo na ta način poleg drugih zajedaveev ' tudi mnogo jabolčnih zavijnčev, obenem bo pa dosegel gladka debla in veie. Zdravega drevjo z gladko kožo se pa škodljivci ogil>ajo. — Razstava kunce" v Tržiču. Na praznik Sv. Jožefa, dne 19. marca t. 1. oriredi v Tržiču na Gorenjskem odsek za rejo kuncev Kmet. družbe v 'bljani razstnvo kuncev v telovadnici meščanske šole v Tržiču. Razstava je propagandnega značaja in p rejena v prvi vrsti /a to, da se seznanijo najširše plasti naroda z umno rejo domačega kunca ter dobe pojem o raznih vrstah plemenitih našem, ki nam dajejo poleg mesa tudi dragoceno kožnhovino. Ne-ustrojene kože n. pr. čin:11a kunca je vredna 50 Din, kože nekaterih drugih pasem so celo dražje, druge zopet cenejše. Pri tem je prehrana kunca, ki je z vsem zadovoljen, tako poceni, da jih redi lahko vsak delavec po nekaj. Poleg koristi, ki bi jo imel od prirejenih mladičev mesa in kozuhovine, bi našel v čnsu oddiha pri teli /milicah lepo razvedrilo ne snino sam, am-pnk tudi vsa njegovo družinica. Odsek vabi tem potom vse sloje, da si ogledajo to razstavo, kjer dobe tudi brezplačno vsa navodila iu nasvete o reji kuncev. — »Ilustracija« 3. štev. je izšla s sledečo vsebino: Pomladanski viharji. — Ampak v življenju je vse drugače (Ivo Orahor). - Konec pusta. - Ali ne spimo preveč. — Krog športne standarte (Bo-riS лчј i.'- ~ Mednarodne smuške tekme v Bohinju. — Od hloda do polen (Franjo Strah). — Gralolo-gija (St. sproc). — Iz gledališč. — Film: Chaplin govori, Chaplin snemlje nov film (F. E. Kisch). — Moda za pomlad. Londonska šola za mankene. — Sc je čas za prehlajenje. — Nove knjige. — Za naše gospodinje. — O ptičji selitvi (dr. Stanko Bevk). — li sve,a" ~ 2e"''ev Yussufa Khana. Roman (F. Heller) — Slovenska stanovanjska kultura. — Naslovna slika na ovitku: M. Bamhič: Pomlad (akvarel). — Ilustracija stane letno Din 100, plačuje se lahko tudi v obrokih. Dobi se v vseh trafikah in knjigarnah po Din 10. — Zahtevajte številko na ogled. — Uprava .Ilustracije., Ljubljana. — M. liumek: Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Pojasnjeno s 102 podobami in 2 barvanima slikama. Druga predelana in pomnožena izdaja. Ljubljana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna. — Kako nujno potrebno Poh&vo ZELEZNO MEDENO HA]SOLIDNEJSE in NAJCENEJŠE PRI ZAGREB Otam^/of BARONA JELACldA 2 KJÏWUd nam je kratko, a zato vendarle izčrpno in vsestransko uporabno delo višjega sadjarskega nadzornika M. Ilumeka o negi domačega vrta, dokazuje že dejstvo, da je knjiga v razmeroma kratkem čas j doživela drugi natis. — Nova izdaja se odlikuje v vsakem pogledu: vsebinsko je temeljito razširjena in izpopolnjena, podob je kar 33 več kakor v prvj izdaji, ako sploh ne štejemo obeh barvnih slik, papir je izvrsten in zunanja oprema knjige je trpežnejša, tako da smo skratka lahko ponosni, da jo imamo. — Po uvodnih besedah, v katerih je važno poglavje: Temeljni pojmi o življenju rastlin, je razvrščena tvarina na dva dela: Splošno vrtnarstvo, ki obsega poglavja o uredbi domačega vrta, o pripravi zemlje in gno-jenju ter o glavnih vrtnarskih delih. Posebno vrt-narstvo S poglavji o zelenjadarstvu (posebno motno 1 razširjeno in izpopolnjeno v novi izdaji, o sadnem dreviu na domačem vrtu, o okrasitvi vrta, o gnojitvi sobnih rastlin ali lončnic ter o vrtnarskih opravilih v posameznih mesecih. — Knjiga obsega 234 strani velike oblike ter velja broširana Din 42, v celo platno vezana Din 54. — Naroča se v Jugoslovanski knji- | garni v Ljubljani. — Literarna veda, ki jo jc spisal vseučiliški prof. dr. Jakob Kelemina, je našla splošno priznanje. Knjiga obravnava nu čini krajši način vea najvažnejša vprašanja, ki se tičejo književnosti. Žato nam je bila neobhodno potrebna in je v korist ne saino dijakom višjih šol. amonk vsakomur, ki se zanima za kulturna vnrašanja. Cena tej znanstveni knjigi, ki etane 26 Din — vezana 34 Din. je zelo nizka. Založila jo je Nova Založba v Ljubljani. — Karlo Adamičevih »? Velikonočnih« jc izšlo. Cena 12 Din. daljnje partiture po 8 Din. Naročajo sc pri skladatelju v Koprivnici. — Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telelon 2358. Lastnik in vod a priniarii dr. C e r -nič, specialist za kirugio. Sanalorii e na mo-derne;še ure,en za operaci e in op eml en z zd a-vilnimi aparati: v i i i n s k i m < o I n c e m za obsevanje ran. kostnih in »klepnih vneti'; ton zato r j e m za elektriziran.e po poikodbah in ohla-pelosti čreves; diatermi o za električno pregrevam« in ejektr. izžigan e; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnet a; »e n t e r o -cleanerjem« za notran.e črevesne kopeli pri zapeki, napihovan u in za spleSni tflesni po vig. Dnevna oskrba: L razr. 120 Din, II. razr. 80 Lin, III. razr. 60 Din. — Priznano desinfekcijsko in toaletno sredstvo SANOFORM imajo stalno v zalogi vee lekarne in drogerije. — Sadjarji! Zahtevajte vedno le originalni »ARBORIN«, znamko, ki je zakonito zaščitena I — Ljubljana dobi higijensko pitno mleko. Kakor smo čuli, nameravajo Osrednje mlekarne v Ljubljani, Majstrova ulica 10, svoj obrat j>o-polnoma preurediti ter slediti zgledu mlekarn vseh večjih mest inozemstva. Nabavile so si najmodernejše stroje ter bodo nudile v najkrajši dobi kvalitativno najl)oljše mleko z ?a-rantirano toščoho najmanj 3.3 odstotkov in ko-jepa bdoo prodajale pod imenom »Bio« pitno mleko. To polnomnstno mleko je na poseben način očiščeno vseh bakterij in sc more uživati v takem stanju kiikor ga mlekarne nudijo, ilo-čhn je bil skoraj vsak konzument mleka primo run, če je hotel piti zdravo mleko, istega prekuhati. S tem jc pa že mloko zgubilo nn svoji vrednoeti, ker so se uničili potom prekuhavanja vsi vitamini. To prekuhavanje bo sedaj lahko odpadlo, ker bodo Osrednje mlekarne dostavljale mleko v higijenskih steklenicah v zgodnjih jutranjih urah nn dom. ki Imi tnkoj užitno, torej brea prekulmvanja in polno na maščobi kakor na vitaminih. — Winetou II. zvezek smo razposlali samo tistim naročnikom, ki so prvega /e plačali, drugi ga dobiio, ko prejšnjega plačajo, tako se bomo ravnali tudi pri naslednjih zvezkih. Ciri-lova tiskarna Maribor. — Kari Ma^: Iz Bagdadn v Stambul III. zvezek je izšel. Cena 13 Din. — Cirilova tiskarna v Mariboru. — Visoko odlikovanje. Dunajska tvrdka Ign. Gel. 1er! je prejela dne 10. febr. 1931 naslov dvorskega dobavitelja v priznanje za vzorno izvršitev iu brezhibno obratovanje velike hladilne in zmrzovalne naprave v kraljevem dvorcu na Dedinju. — Pere, svetlo lika, kemično čisti, barva oblek? v vseh barvah — Franjo Potočnik, Kranj. — Jadranska Straža v Ljubljani priredi o Bin-koStih izlet v severni Jadran. Prijave sprejema g. prol. Franjo Sič, Vogelna ul. 3. Podrobnosti pozneje. — Tvrdka Julio Meinl prireja v dneh 12.—19. marca v vseh svojih prrdajalnah teden prodaje likerjev lastnega izdelka. Opozarjamo na poskusne steklenice г izjemno ceno po Din 4.—. — Kraiki teran, goriik; bric dobite vedno v gostilni Cernetovi (s Sv. Gore pri Gorici), Zagreb, Radičeva alica 1 (na dvorišču) tik Jelači-čevega trga. Priporočamo se vsem Slovencem, ki potujejo v Zagreb. — Gumi-klinika Goršič. Dunajska cesta St. 9. popravlja z najmodemejšimi stroji pnevmatike, galoše, snežne čevlje in podobno. Celje Srčne, živčne in ženske bolezni se uspešno zdravijo v Dobrni. Do 15. junija kompletno 20 dnevno zdravljenje (avto, stanovanje, hrana, kopeli in zdravnik) zn Din I2U0'— Prospekti zastonj Marfbot Mrtve delovne sile Brezposelnost v Mariboru Vse resnejše oblike zavzema brezposelnost v zadnjih letih. Tudi Mariboru ni ostalo prihranjeno zlo brezposelnosti. Jeseni 1030 Je pričela izredno naraščati in je dosegla v zimskih mesecih višek. Razne ustanove so v okvirju možnosti pomagale ublaževatl zlo brezposelnosti s podporami. Toda navzlic temu se proti koncu zimske sezone stanje brezposelnosti vsebolj poostruje. S pričetkom gradbene sezone, ki bo letos gotovo živahnejša kakor lansko leto, pa se bo to težko stanje gotovo znatno omililo. Zanimivo pa je vprašanje, odkod prihaja glavni kontingent brezposelnih v Maribor. Predvsem se je povečal dotok brezposelnih v Maribor z elektrifikacijo Mežiške doline. Sploh se zatekajo v Maribor brezposelni iz teritorija vse bivše Šta'er-ske ter iščejo pomoči pri tukajšnji Borzi dela. Prav posebno je zajela težka gospodarska kriza kovinsko in usnjarsko industrllo; pa tudi v tekstilni Industriji so vse bolj čutijo posledice te krize. Množijo se vrste brezposelnih, kl jim tekstilne tvomice ne moreio dati več vsakdanjega kruha. Nadaljnji vzrok naraščanja brezposelnosti v prošlem delovnem letu □ V mariborski stolnici se praznuje v petek, dne 20. t. m. 20 letnica škofovskega posvečenja mariborskega vladike prevzvišenega knezoškofa dr. A. Karlina. Ob tej priliki bo ob 8 v stolnici slovesna pontifikalna sv. maša z zalivalnico. □ Novo podrutniro otvori z jutrišnjim dnem na Aleksandrovi cesti 6 mariborska uprava. Novo podružniro otvarjamo na željo številnih naših naročnikov in inserentov v gri.škem in meljskem predmestju, ki jim je bila centralna uprava na Glavnem trgu nekoliko od rok. V naši novi podruž niči se bo prodajal »Slovenec«, ravno tako se bodo sprejemali tudi inserati in naročnina za nove naročnike. Istotam prejmejo cenjeni naročniki, inse renti in prijatelji vsa pojasnila v zadevi oglasov in drugih poslovnih upravnih zadev. □ Smrtna kosa. Umrla je v starosti 28 let soproga mizarskega pomoînika, Mari a Benčina, e-zdarska ulica. Pogreb bo v ponedeljek ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Blag ji spomini □ Zažgala hUo. da pride do zavaroval Apolonija Urlep iz Sel je dne 10. novembra zažgala svojo hišo z gospodarskm poslopjem v ed, potem ko je bila nekaj d"i pre e zvišala svo.o zavarovalnino pri zavarovalni družbi »Du-'av«. Ob-toženka. ki je včeraj sedela na zatožni klopi priznava, da je hotela priti do zavarovalnine na ta način, da ie zažgala hišo; potem bi si lahko postavila novo hiio, ker je bila njena hiša že stara, lesena ter v slabem stanju. Urlepova je bila obsojena na dva meseca strogega zapora, pogojno eno leto. O Ponočni ples na stoinirah... Na voglu Aleksandrove in Prešernove ulice je stojnica. Zalio- & 19. Ш. 1931 — »Vnebovzetje«. 0 Predavanje mojstra Jakopiča bodo ponazor-Jale skioptične slike, ki jih prinese mojster s seboj. Ta pripomba je na lepakih pomotoma Izostala. Opozarjamo tudi 11a vijolinski koncert, ki ga bo pred predavanjem izvajaj virtuoz ravnatelj Karel Sancin. j0 Tatvina na srodpostnem sejmu. Posestnlca Pogladič Matilda iz Nove cerkve je imela v ročni košari listnico z Din 1742 — in razne dokumente za njenega moža Ivana. Prišla Je bila na sredpostni sejem In okoli četrt na 10 dopoldne se je nahajala na Olavnem trgu. Neznana roka Je segla v njeno košaro in listnica z vso vsebino Je izginila kot kafra. O storilcu ni sledu. je brez dvoma pešanje gradbene akelje tako v mestu kakor v bližnji okolici, pa tudi v preselitvi nekaterih uradov iz Maribora, s čimer so bili zlasti težko prizadeti obrtni sloji, in sicer predvsem mala obrt. iiud udarec predstavlja za domače brezposelno delavstvo tudi okolnost, da so zaprti inozemski delovni trgi, kamor je bilo preje vsaj delno mogoče uravnati tok domačih brezposelnih moči. Iz razgovora z merodajnim predstavnikom državne socialno politične oblasti smo mogli razbrati, da je edina ter najučinkovitejša pomoč proti brezposelnosti v javnih delih: gradnja in popravljanje novih cest, gradnja stanovanj. Po denarnih zavodih počivajo težki milijoni brez haska... Po Mariboru pn je videti iz dneva v dan večje število mladih žrtev, kl hodijo iz hiše v hišo in beračijo. Nekaj bo treba storiti; vsaj načrt naj se uresniči, po katerem naj bi se zgradil po vzoru drugih mest azil za brezposelne, kjer bi brezposelni imeli prenočišče in ravno tako tudi oni, ki potujejo na svoja mesta. Zadeva vseh merodajnih lokalnih činiteljev je, da se sproži to važno vprašanje in da se dovede do uiesničenja. telo se Je neki čestiti mariborski gospodičenci, da se je v ponočni uri vzpela na stojnico in otvorila ples... Sli so pasanti mimo in imeli zabavo. Iz daljave se je sivorila postava zakona... Plesalka je kakor bi trenil izginila iz svojega plesišča ter izginila v noč. Pasanti pravijo, da niso ponočni plesi na omenjeni stojnici nič kaj redek pojav .. □ 24 ur pred po oko sunil svinjo za — gostijo. Ivan Laiič iz okolice Ljutomera je 19 krat predkaznovan. V noči na 25. novembra lanskega leta je šel ter s pomočjo nekega Antona Koseča iz Senčaka odnesel posestnici Alojziji Cimerma-novi v Vogričevcih svinjo, vredno ("00 Din. Včeraj se je zagovarjal pred mariborskim senatom. So-obtoženi sta tudi njegova žena Alojzija Laiič ter Ivana 2nidarič, ker sta ukradeno svinjo skrili na podstrešju in dopovedovali orožnikom, da je to domača svinja. Pozneje, na sta zatrjevali d» sta svinjo kupili od Antona Kosca Kosec je bil obsojen na en mesec strogega zanora, Ivan Laiič na 14 dni strogega zapora, pridržek ter 5 letno zgubo častnih pravic, Alojzija Lašič na 3 mesece strogega zapora. Žnida-šičeva je bila izločena, ker ni priJla k razpravi. Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Zemljič, Kolšek in Ažman prisednika. Obtožbo je zastopal državni tož-lec Sever. □ Hotel Orel ima zvečer koncert. □ Novo trgovino s špecerijo, moderno urejeno, otvori v Gosposki ulici 11 gosp. Alo'zij ' «-sjak. Trgovini bo dodal ie bufet. Več glej v oglasnem delu. □ Naznanjam, da sem prevzel mlin ml. Pavle Fras v Bistrici pri Limbušu, za dobo petih let. Ivan &i£ko, mlinar. rtu i Kamnih HruSica pri Ljubljani Prosvetno društvo v HruSici priredi danea ob Vi4 popoldne (ne ob 4 kot običajno) v »Našem domu« romantično spevoigro v treh dejanjih »Darinka«. Na sporedu je tudi moški oktet in samo spevi. Št. Vid nad Ljubljano Meščanska šola priredi na praznik sv. Jožefa popoldne po večernicah roditeljski sestanek. Na sestanku bodo zapeli učenci nekaj narodnih pesmi, nato bo predavanje o vzgoji otrok v najvažnejših starostnih dobah in pogovor o pomenu meščanske šole, učiteljstvo bo dalo staršem nasvete za sodelovanje pri vzgoji, končno se bo pa še lahko vsakdo pogovoril z gospodi učitelji o svojih otrokih. Vabljeni so vsi starši in prijatelji meščanske šole. Blat Potočnikova čitalnica priredi danes pod vodstvom g. organista Briclja pevski koncert, ki ga izvaja cerkvoni pevski zbor. Med drugim je na sporedu več narodnih pesmi, pa tudi nekaj cerkvenih, in sicer od osmih slovenskih skladateljev. Pred koncertom ima uvodno besedo g. Matija Tome. Šenčur pri Kranju 0 novih občinah se je začelo resno razpravljati. Nas zanima usoda občine Šenčur. Od meroda'ne strani se predlaga, naj se občini Hrastje in Voglje riklopita Smledniku. Cudnot Obe občini imata s enčurjem isto župnijo, isti matični urad, isto pokopališče, isti vodovod, ln občina Voglje spada vrh tega v šenčurski poštni, žandarmerijski in zdravstveni okoliš. Z občino Smlednik Vogljani In Hrast-jani nimajo drugega skupnega, kakor mejo. Od Šenčurja so oddaljeni največ 45 minuL Do Smlednika iinajo 120 minut. Njih novo upravno središče bi se moralo približati višjemu upravnemu central Pa se bo odmaknilo proč. Res je pred 1. 1852. Voglje in Voklo spadalo pod graščino Smlednik. A deloma tudi pod samostan Velesovol Takrat Kranl za nas ni pomenil še ničesar Danes Je Kranj za naše občine gospodarsko In okrajno središče. Občini Voglje in Hrastje popolnoma teže na Kranj. Smlednik pa z najmanj 50% že pogleduje proti Ljubliani. čemu tedaj okoliške občine upravno od-niikati od Krania? Ali ni mar Šenčur bliže Kraniu, nego Smlednik? Naj se sklopi v eno občino, kar že druži farno občestvo I Naj se usmeri tudi uprava v isto stran, kamor si Je ie ugladilo pot gospodarstvo! »Črna lena!« PredstavUamo jo na praznik svetega Jožefa in na«ledn'o nedello v Ljud«kem domu. Obakrat po litanijah! Nastopi 40 ieralcev. Petlel Tujci naj pridejo gledat šele v nedeljo! — Tudi pri nas je izpadla Finžgarjcva proslava nad vse lepo. Kljub slabemu vremenu se je ljudi kar trlo! Zanimanje za duhovno stran kulture raste! Šmartno pri Kranju Danes ob pol štirih popoldne vprizore v Društvenem domu člani ljubljanskega Ljudskega odra izvrstno veseloigro »Ugrabljene Sabinke«. Vabimo P 81 Odlikovanje. Profesor na ptu'ski gimnaziji g. svetnik Ko'.arič Anton je bil odlikotau zu svoje dolgoletno in vneto delovanje z redom sv. Save V. razreda. Red mu je z diplomo izročil v petek dopoldne gimn. ravnatelj g. dr. Komljanec, ki jc odiikovanca vpr čo vsega profesorskega zbora pri- ! ■nemo nagovoril s čestitkami. Čestitkam se pridru- I žuje tudi naše uredništvo! Na ptujski gimnaziji je bil v nekaj predmetih dalje časa pouk skrčen, ker za prestavljenima gospodoma ni takoj prišlo nadomestilo. Sedaj sta nastavljena na ptujsko gimnazijo dva profesorja gg. Onič Kratic in MavriČ Martin, ki je prej služboval v LjubPnni. Sliši se tudi, da je profesorica ga. Brane Emilija prestavljena na tehnično fakulteto ljubljnnske univerze. Litija Smrtna kosa. V torek 10. marca emo pokopali v Polsniku najstarejšega moža v fari, posestnika Franceta Repovfta s Koprivnika pri Lrtiii. Pokojnik je bil prava gorska grča in je dosegel lepo starost 90 let. Mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti je dokaz njegovi splošni priljubljenosti. Naj v miru počivn! Zmrznila. Pri prejšnjem županu Ivanu Batisu na Konju je živela občinska uboga Goršek Marija, stara 83 let. V torek je odšla z doma proti Ponovi-čam, kjer je zavila k nekemu sosedu v hišo. Potein je hotela v no.'i nazaj k Batisovim, kamor se pa ni vrnila. V snegu je zašla s poli ter so jo v četrtek 12. marca našli zmrznjeno ob slezi na travniku »Pod starino«. Pokopali so jo na farnem pokopališču na Savi. St. Vid pri Stični Dne It. muren jc tudi pri nas padlo snega >n ped na debelo, ludi danes (v petek) na.leta-va skoraj celi dan. Pozna bode letos pomlad. Dela na polju se bodo zakasnila. Naši lesni trgovci najbrže žele, da bi zima šc (lilije trajala. Na postajali Radohova vas in Stična je za več sto vagonov suhih drv šc od lanskega leta. Го;1а odjemalcev ni. Ne bo drugega kazalo, kakor napraviti iz napeljanih drv oglje. Sicer bodo drva strohnela. — Prašiči so se nekoliko dvignili v ceni. Pretekli ponedeljek so jih prodajali jx> 8 Din 23 jwr zn kilogram žive teže. Lansko zimo so kmetovalci prodajali prašiče po 13 Din 75 p. Zato ni čudo, čc tako jndiku-iejo; kako bomo plačali davke in otrokom nabavili potrebno obleko in obutev. Beračev in delavcev, iskoiočih zaslužka, je pn vedno več. ka' Pregled motornih voiil — izvzemši avtobusov — se bo vršil v petek 20. t. m. ob pol 10 pred mehanično delavnico Kregar in Fajdiga nn Orabnu. Boben poje po naših vaseh Od 12. do 18. marca jo najavljenih il sodnih dražb. Na dražbi je večinoma živina, dvokolesa itd. Defekt avtobusa. Po zasneženih in razmočenih cestah avtobusi težko vozijo in imajo pogosto defekte. Pred par dnevi se je to pripetilo pred Trzinom Rodetovemu avtobusu, ki jo bil poln potnikov. Ker iz Trzina menda ni telefonske zveze z Ljubljano, je moral šofer peš oditi v Don-žnle. kjer je telefonično poklical drug avtobus iz l.iublogatcu, ki nam ga je blagohotno dal na razpolago tamkajšnji agilni odbor. — 25. marca bo v društveni dvorani razstavn gospod, tečaja. K igri in razstavi vljudno vabljeni- Prosvetno društvo v Orob'jah bo uprizorilo na praznik sv. .ložefa, dne 19. marca ob pol 4 znano Maeterlinckovo dramo »Stilmondski župan*. Prosveta. Obrtni mojstri iz Domžal uprizore danes ob 4 popoldne v Godbenem domu v prid Godbenegn in Dobrodelnega doma veseloigro v G slikah »Okrog zemlje v 80 dneh«. Kežijo vodi g. Janez Vrečar. Pri predstavi sodeluje orkester Domžalske godbe. VabPeni! Kmetijski tečaj se je zaključ'l. Zaključku, kateremu so prisostvovali krajevni faktorji, je sledil govor okrajnega načelnika g. dr. Ogrina, ki se je zahvalil udeležencem za poset, obenem pa spodbu-jal, da kar so na predavanjih pridobili, naj tudi praktično uporabljajo. Kot predavatelji na tečaju so bili sledeči gg.: dr. 1'olec zdravstvo, dipl. agr. Alojzij Jamnik poljedelstvo, veler. Rauter živino-zdravstvo, inž Skubic sadjarstvo, N. Presl gozdarstvo, llladnik živinoreja, dr. Ogrin državoznanstvo. Prvi nastop pevskega društ»a Domžale na koncertu Hubadove župe prošlo nedeljo v Ljubljani je glasom krilike s svojim kora žnim zborom dobro odrezal in občinstvo presenetil. vse domače in okoličane, da se v polnem številu udeleže te predstave, ki bo slehernemu gledavcu nudila obilo zabave in smeha, kajti malo je veseloiger, ki bi vzbudile gledavcu toliko veselega razpoloženja kot bodo »Ugrabljene Sabinke«. Obenem pa opozarjamo, da se bo predstava pričela točnd ob napovedanem času. Belokranjski kotiček Čudna pomlad. Zvončkov tn trnbentic in drugih pridnih znanilcev pomladi smo se ie davno na-gledali — pa se naglej te zime, ki eo je sedaj razdivjala okrog nas! Ta čas, ko je v nekdanjih dnevih bila detelja za štiri prste velika in so že pastirji kričali na paši, se pa letos dan za dnem usippo sneg nn sneg. Res da ga ni na debelo (vsaj sedailo še ne), a je ga le za tri prste in zima taka, kakršno v zimskih mesecih nismo čutili. In take toplotno razlike! 11. inarca ob 10 dopoldne +14°C, dno 12. marca ob 7 zjutraj pa —10»C. Kar se ni primerilo vso zimo, lo Je napravil sv. Gregor: okna j so zamrznila. Vsepovsod tožijo, kako močno so te dni narastle j vode. Tudi Kulpa noče zaostati. Na mnogih mestih je udarila čez bregove. Na Gregorjevo v zgodnjih jutranjih urah je grozeče privzdigovala most 11.1 brodu pri Metliki in na hrvaški strani je udrla in jireko ceste. Nekateri mlini so iznad vode kazali j samo še strehe. Voda je nag'.ibila nekaj drevja, ; tramovja in kdo ve kaj še vse je tirala doli proti ; Karlovcu. Od leta 1920 ni dosegla Kulpa te višine. Prosvetno društvo v Metliki. Počasi raste iz tal, pa vendarle raste. Te dni je začela poslovati društvena knjižnica. Ne moremo se z njo sicer posebno ponašati, zakaj začetek je komaj to, toda kot začetek je vendarle dober, zakaj 180 knjig, izbra-i nih, najboljših domačih del in prevodov je že nekaj. V upanju pa smo še jako bogati, zakaj zave-I damo se, da je tukaj tudi slovenski mejnik, ki moru ; tudi trdno stati, da bo pomagal držati slovensko j streho. V upanju, poudarjam to, smo bogati, v pričakovanju, da bomo dobili še mnogo velikodušnih dobrotnikov, ki bodo k zgradbi naše kn'ižnico priložili kak kos opeke. Tistim, ki so svoje že storili, pa naj Bog povrne I rp w I v Trz ic Pevski odsek Prosv. društva priredi nn praznik sv. Jožefa ob 8 zvečer pevski koncert, 11a katerega že danes opozarjamo zlasti okoličane, da si Se lahko rezervirajo vstopnice. Spored je sledeči: 1. P. Jereb: Jutranja; 2. A. Lajovic: Medved z medom; 3. F. Ferjančič: Vzdihljaji slepega; 4. M. llu-bad: Moje jutro (mešan zbor); 5. D. Jenko: Vabilo; 0. A. Nedved: Popotnikova pesem; 7. E. Adamič: Lucipeter ban; 8. V. Vodopivec: Zdravice na svatbi (moški zbor); 9. Dr. A. Schwab: Vlak; 10. E. Hoch-reiter: Uspavanka; 11. Dr. A. Schwab: Potrkan ples (mešnn zbor); 12. F. Juvanec: Pastir; 13. V. Vodopivec: O večerni uri; 14. M. Planinšek: Ven-ček slovanskih narodnih pesmi (moški zbor). Mozelj Načelstvo naše občine je nedolgo lega poslalo po vnseh pole zn popis obvezancev za kuluk. Pole so bile razmnožene na šapirografu. Čemu je bil na njih samo nemški jezik? Ali mi Slovenci nismo upoštevanja vredni? Naj se to ne smatra kot ost, ampak kot dobrohoten opomini — Ledeni dnevi so tudi pri nas grozili z občutno škodo. Grožnja bi se uresničila, da ni žo v ponedeljek nastopilo južno vreme tn drevje rešilo neprijetne ledene obloge. — Zadnje čase prav pogosto razni naročniki 11e dobe redno naročenih časopisov. Posebno îSlove-nec« in »Jugoslovan« imata smolo. Kljub točnemu naslovu posamezne številke zaidejo. Kam? — Tu naj bo tudi potoženo. dn ima pismonoša zn okoliško vasi prav slabo torbo. Pismu in časopisi so tudi mokri. — Ročna Elektriko bomo dobili I Seveda, če bomo hoteli, ponujali nain je 11e bodo. Gre namreč za to, kjo pojde ob splošni elektrifikaciji dežele daljnovod proti Kočevju, ali skozi našo dolino ali kje drugod. L. 1028., ko smo prosili za električno napeljavo tedanji oblastni odbor, jo bilo priglašenih v Veliki in Mali Račni ter v Predolah skupno 174 Žarnic. Upamo, da se bo zdaj priglasilo še več novih odjemalcev ter si tako zagotovimo daljnovod mimo nas, sicer se nas utegne elektrika ogniti tako daleč, da nikdar več ne bomo mogli do nje. — Čitamo, kako drago so plačevali ponekod nove tablice s hišnimi številkami. Pri nas smo iih dobili po 9 Din, in so prav lične. — Čujemo, da namerava občina temeljito popraviti pot s ceste proti Predolam. Težko čakamo, da se to uresniči, saj je ob grdem vremenu in ob nalivih prava umetnost priti do kolodvora. Vožnja po tej poti pa se mora seveda prepovedati, sicer se popravljanje ne izplača. — Lovci in domačini so našli v Jelovcu 111 sosednjih hribih za Predolami več volčjih sledov. Priklatili so se gotovo iz kočevskih gozdov. Tako blizu ljudje te zverine —|/w,Htiiji,. - tJU itu|,nilji.UI III1UIUU »pi t jezero. Bojimo so, da nam voda preplavi ozimino in da nas bo ovirala pri spomladanskem delu. — Zadnje mesece so pri nas ljudje zelo obolevali za hripo, najbolj otroci. Umrl pa ni za lo boleznijo nihče. — Družin z 9 in več otroci je v naši župniji 18, n v poštev za oproščenje od dnvkov Jih pride le 11, ker v ostalih družinah niso vsi otroci obenem živeli. Proslava 80 letnice P. H. Satiner'a Kakor je »Slovenec« že kratko poročal, je priredila ljubljanska Glasbena Matica v četrtek v Unionu slavnosten koncert v proslavo 80-letnice skladatelja P. Hugolina Sattner,a. NaStevati zasluge P. Sattnerja za slovensko cerkveno, operno in oratorijsko glasbo je gotovo odveč. Vsak kulturni Slovenec ga visoko spoétuje' j in ceni kot kulturnega delavca, umetnika in člo- ; veka, ki nam je v nesebičnem delu ustvaril trajne i kvalitete. Gotovo sta ga pri delu vodili le ljubezen do Boga in imperativ ustvarjanja, ki je pri-rgjen umetnikom. Naj tudi na tem mestu sprejme najtoplejše čestitke in zahvalo in naj nam živi ie mnogo leti * V kratkem slavnostnem govoru, ki ga je med prireditvijo imel P. dr. Gvido Rant je bilo rečeno, da jubilantu, ki se nikoli ni potezal za priznanje, gotovo ni do bučnih proslav. Pa pri nas je že ta baročna navada tako prešla v kri, da ne prestanemo brez ceremonij, društva se v »plemeniti tekmi« kar trgajo, katero bo proslavljalo, kajti proslave privabijo polno dvorano občinstva in neso dobro prirediteljem, dočim se mora slavljerec zadovoljiti z aplavzom in vencem. Pa — če naj mora hvaležnost imeti tudi na zunaj nek konkreten izraz — pa naj ga jubilant za dobro vzame, kakršen je in naj ve, da ga Slovenci ljubimo in smo mu hvaležni. Koncert je bil eden izmed redkih, ki so popolnoma napolnili veliko unionsko dvorano z občinstvom. Na programu je bila Sattnerjeva kantata za soli, zbor in orkester »Oliki«, ki ie nastala leta 1911 in se je leta 1914 prvič izva ala. Sattner v tem delu i poetičnim zanosom interpretira Gregorčičevo pesnitev, ki je tudi v glasbi dobila tri dele. Sattner je očividno oboževalec klasične glasbe, kar se čuti v njegovi glasbi v neki konciz-ot'i in pregnanci forme in vsebine, v neki do0 cm na min. Sledi v globini strugi i/sušenega hudournika Chcran. Premikanje so je začelo v torek teden Dozduj je za|>očasnjeval plaz nek mali hrib. Kopnjenje snega pa je |»ospešilo pln-zenje blatnih mas in struga hudournika sc jc napolnila, valeč zemljo s seboj dalje. Pluz odnaša kmečko kočo /a kočo, ki so v velikem štcvihi posute po gorovju in po pred-porovju ter gričevju. Naselja spadajo k velikemu kraju Châtelaml, ki pa zaenkrat še ni ogrožen. Površina gričevja, ki se po njeeove'u vrbovju premika blatni plaz, ziinšn okoli iest milijonov kubičnih metrov. Zdaj se ta c./romni val blata bliža hišam naselj i Orales. V gorah se sliši bučanje in grmenje, lli'e se par minut premika io s plazom naprej, poti m pa se prevrnejo nli pa prekolje jo in sesujejo, i.n mestu pn se dvigne v zrak prah; druge hišice bi.ito tako-rekoč požre vase. Rešilna akcija je zelo težka. Vasi in n • ■ Tja so visoko in alpini, ki »o vsi miliizirani za reševanje, se komaj prega/.ijo sko/i meter visok sneg do hišic, katere je treba hitro izprazniti. Težko je pripraviti Savoice, ki tako goreče ljubijo svoj dom in svoje liribe, da zapustijo domačijo, ki je zapisana neizogibnemu poginu. Plaz povzroča tudi zemeljsko tresenje, ki povzroča škodo tudi likšaun, ki ležijo ob strani nje-jove poti. Skušajo strugo jiotoka izkopati v drugo siner, kar bi zelo omililo in morda celo ustavilo blatni plaz, dozdaj pa sc narava nnjiorom ljudi samo smeje. V dolini Aoste pa sc vali iz gorovja Gra-j m« nt med krajema Pré Saint Didier in slovitim I letoviščem Courmayeur, odkoder sc začne pot nu Montblanc, ogromen snežen plaz, ki je zaba-j rikadiraj že ves \ hod doline, po kateri se začne ; \7.pon na najvišjo evropsko goro. Plaz jc širok skoro pol kilometra in /elo >i.sok. Plaz je zaba-; rili;-,dirai tudi strugo Dore, ki zdej tvori umetn«, ! jezero. Courmayeur je zaradi tega i>opolnoma I od sveta odrezan. Siloviti pritisk /raka, ki ga je |>ov/ročil plaz, je izkoreninil vsa drevesa v razdalji pur 1 sto metri«\ ; na bližnjih hišah iiojMiknle vse šipe, nekaterim hišam j.' odneslo streho. Ljudi je ponoči zbudilo s'ra:no bučauje in divji piš i ki je naznanjal prihod j>!a/u. Človeških žrtev hvalabogu ni. Organizator a ie&$tega ù'ga iz društvenega življenja Klub trgovskih akademikov vabi vse člane na družabni večer s predavanjem, ki se vrši v torek, dne 17. marca ob 20 zvečer v restavraciji »Mrak« na Rimski cesti. Odbor. Brezje. Prosv. društvo priredi danes ob 5 popoldne priljubljeno igro s petjem >Malo pevko«. čisti dobiček je namenjen za novi most tik za kolodvorom v Otočah. Vabljenil Naše dijaštvo V torek, 17. t. m. ob pol 5 reden shod kon-gregacije aikademičark v Stolnici. Pridite jiolno-gregucije akademčiark v Stolnici. Pridite polno- Drušlvo gozd rt h posestni lov m malih produ cen ov Dne 2. t. m. se je v Belgradu vršila na pobudo ministrstva za šume in rude anketa, ki naj bi dognala, kaj bi bilo ukreniti, da se sedanja kriza v lesni trgovini in industriji, če že ne odpiavi, pa vsaj ublaži. Nadprodukcija leta naših lesno-industrijskih obratov je velikanska, saj imamo samo v dravski banovini nad 20^4) vodnih žag in drugih žag pri-reitivneji« vrste. Naša mala žagarska podjetja žal ne izdelujejo prvovrstnega blaga, ker niso za to urejena; tudi ne morejo prevzemati komisijskih naročil, ker jih ne zmagajo: obratuje in reže se po stari šabloni. Vsled tega ga ne morejo prodati tako, kakor bi radi. Ti obrati pa tudi nimajo prave organizacije in pravega aparata, da bi ta tvoj let tpravili v denar, nimajo pa tudi zadostne finančne pediajje, da bi mogli o pravem času vnovčiti svoje blago, vsled česar so primorani v teh čatih krize prodati blago za vsak denar, magaii tudi v občutno izgubo. So mala žagarska podjetja, ki imajo vagone ' zrezanega lesa na tkladiićih in čaka,o na odjcmalca. Na omenjeni anketi je bilo predlagano, da «e ustanovi lesni kartel, oz. kartel letni industrijalcev. V tem kartelu, ki bi bil pod pationatom in nadzorstvom države, bi pa mogla po dosedanjih Hispoziciiah delati tamo velika industrija s prvovrstnim blagom in z že obstoječimi sigurnimi zvezami z inozemstvom, dočim bi naša srednja in mala industrija oziroma žagarska obrt bila še nadalje navezana nase in pa na notranji trg. Da so se prizadeti krogi obrnili na džavno upravo, je to popolnoma razumljivo. In morda bo imela zadnja anketa vsaj nekoliko odmeva in hatVa tudi pri nat. Vendar jc pa precej dvomliivo, če bo to trajne vrednosti. Država gotovo more z znižanjem tovornih tarif vplivati na ccoc lesa, more tudi odpraviti oziroma olajšati razna davčna in socialnopolitična bremena, more učinkovati na zunanja tržišča s primernimi trgovinskimi pogodbami itd. Vendar se bojimo, da vse to ne bo zadosti, saj vemo, da ostanejo navadno vse te državne akcije brez pravega realnega uspeha. Naia mala in srednja lesna industrija mora misliti na lattno odpomoč! V časih izvozne krize jc notranji trg navadno najboljša pomoč. Gotovo je, da bi nsnieravana kolonizacija južne Srbije s prostovoljci, oplanti ter prebivalstvom iz pasivnih krajev mogla u^o:'no vplivati na našo lesno industrijo in na naše gozdarstvo. Prav tako obnova po potresu opustiše-nega ozemlja južne Srbije. Samo nečesa se bojimo, da naš les ne bi spet kot najzodnji prišel v poštev, zlasti pa naša mala in srednia industrija.' ?e pred leti se je započela v dravski dolini akcija, da bi se v južni Srbiji g-aJile lesene hiie, dobavljalo pohištvo itd. Delali so se celo že načrti, bil je stavljen predlog, naj se odpošlje priznani slovenski strokovni profesor v Južno Srbijo ter prouči ondotne potrebe in ondotni stil — toda pri merodajnih činiteljih žal ta načrt ni našel odmeva. Ali bo to pot kaj boljše? Bo boljše, mora biti boljše, tocla pomagati si — Pozor na zakon o nelojalni konkurenci- Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse gg. člane na zakon o nelojalni konkurenci, ki ga nekateri s svojimi reklamami kršijo s pripombo, da l>o gremij trgovcev v interesu zaščite ostalih trgovcev vložil proti vsakemu, ki 1к> kršil tozadevne predpise omenjenega zakona, vložil tožbo. — Načelstvo. Dobički industiije vžigalic. Drava v Os eku izkazuje za 1930 (s prenosom iz 1929 v znesku 0.07) 2.99 milj. (1929 3 milj.) dobička in te bo plačevalo zopet 26% dividende. Novovrbaška tvornica vžigalic, kjer je Drava večinski delničar, je imela lani 0,015 (0.033) milj. čistega dobička. Znižanje glavnice. Mirna, premogokopna d. d. v Zagrebu, ki ima premogovnike v llrv. Zagorju, izkazuje 'za 1930 0.08 milj. izgube, za 1929 pa 1.17 milj, skupno 1.25 milj.; za ta znesek se bo znižala delniška glavnica, ki znaša sedaj 2.5 milj. Statistika konkurzov za februar. Drž. statistika objavlja, da je bilo v mesecu februarju razglašenih v celi državi 33 konkurzov in 50 porav-nav (v januarju po statistiki Jugosl. društva za zaščito upnikov v Zagrebu 38 konkurzov in 55 poravnav). Po banovinah se razdele konkurzi: var-darska 4, vrbaska 1 poravnava, dravska 9 konkurzov, 8 poravnav, drlnska 5 in 6, donavska 7 in 19, moravska 1 konkurz, primorska 1 in 2, savska 3 in 14, zetska —, Belgrad, Zemun. Pančevo 3 konkurzi. Borza Dne 14. marca 1931. Devizni promet na ljubljanski borzi je bil ta teden znatno manjši kakor prejšnji: znašal je tamo 12.94 milf. Din v primeri s 17.69, 16.79, 15.01 in 21.32 milj. v prejšnjih tednih. Devizni tečaji so do srede Se nadalje naraščali, v četrtek in včeraj pa so bili slabejši. Dinar ie notiral ta teden v Curihu 9.125, moramo sami. Potrebno je. da se vsi naši gozdn posestniki in lc»ni industrijalci, mali in srednji, k> zaradi premale kapai itete svoiih obratov v kartelu velike lesne industrije ne pridejo do besede, strnejo, ker le organizacija rodi uspehe. V dravski banovini imamo za "malo in srednjo lesno industrijo kaj pripravno organizacijo »Društvo gozdnih posestnikov«. Velika lesna industrija dobiva les ali iz lastnih gozdov ali iz državnih gozdov vrlekompleksov, dočim sta srednji in maii industrijalec navezana na to, kar moreta posekati v lastnem gozdu in pa pokupiti od manjiih gozdnih posestnikov. Baš zato sta gozdni posestnik in manjši oziroma srednji lesni induttrijalcc navezana drug na drugega in bi raila polno zaičito tvojih skladnih interesov baš v — »Druitvu gozdnih posestnikov, in preko društva priila do besede tudi tam, kjer se bo kruh rezal, ne da bi bile treba čakati na — drobtinicc. R. S. Ustanovitev osrednje prodajne organizacije Na plenarni seji Odseka za lesno industrijo Zveze imiustrijrev v Ljubljani, ki so je vršila due 13. marca t. I. se je ustanovitev prodajne organizacije, zamišljene na anketi v Belgradu, splošno pozdravila ter se je oklenilo, da mora lesna industrija v Sloveniji pri taki akciji sodelovnti. V centralni odbor, v katerem so za enkrat «» rezervirana ia lesno industrijo dravske banovine štiri mesta, se določijo kot delegati gos|iodje: ing. Milan Lenarčič ml.. Joslpdol, dr. hrnest Rekar. Jesenice, Vinko Resman, Radovljica, in ing. Anton Rudež mL Ribnica. Nadaljo izvoli zbor posebno eksekutivo, kateri bodo nominirani gns|>odje delegati o poteku pogajanj poročali in ki jim bo dajala tudi potrebne direktive. V to eksekutivo se volijo gg. Franc Dolenc, lesni industrijalec, škofja I.oka. Danilo Cio-ritip, tajnik Zveze Industrijcev. Ljubljana, Franc Hemrihar, lesni industrijalec, ftkofja Ix>ka-Ljub-ljana, Josip Javornik. lesni industrijalec, Ljubljana, ing. Josip Lenarčič, veleposestnik in industrijalec, Verd pri Vrhniki, dr. Friderik Luckmann, odvetnik, Ljubljnna, Valentin Mulej, lesni industrijalec, Bled, Vinko Resmnn, lesni industrijalec, Radovljica, dr. Rekar, lesni industrijalec, Jesenice. ing. Anion Rudež ml., lesni industrijalec, Ribnica, Ivan Rus. les. industrijalec. Loški Potok, ing. Milan Lenarčič, lesni industrijalec, Josipdol. ing. Franc Zupančič, Ljubljana. Da bo imela zamišljena organizacija tudi usj>eli, so zastopniki lesne industrije iz naše države slepili v stik z lesnimi industriel in eksporterji Romunije in Avstrije v svrho enotnega nastopa ter so po prejetih poročilih pogajanja z romunskimi interesenti že rodila pozitiven uspeh. Nova organizacija obeta, ako se pravilno izvede, doprinesli uaši lesni industriji ln predvsem malini lesno-industrijskim podjetjem obilo koristi, ker l>o predvsem onemogočala izkoriščanje neorientirnnosli in gmotnih neprilik naših producentov od strani Inozemskih odjemalcev. Organizaciji je gos [tod minister zn šume in rude stavil v zgled vsestransko pomoč vlade predvsem znižanje železniških tarifov. kar bo vsekakor načrt take organizacijo pospešilo v dobro celotne naše lesne industrijo. Denar Curih. Belgrad 0.12.50, Pariz 20.3375. London 25.2487, Newyork 519.70, Bruselj 72.45, Milan 27.22. Madrid 55.75, Amsterdam 208.32. Berlin 123.735. Dunaj 73.05, Stockholm 139.20, Oslo 139, Kopen-hagen 139. Sofija 8.7025, Praga 15.3975, Varšava 58.20. Budimpešta 00.G15, Atene «.73. Carigrad 2.465, Bukarešta 3.09, Helsingfors 13.07. Vrednostni papirji Dunaj. Don. sav. jadr. 88.02, Wiener Bankverom 16.40, Creditanstalt 4Л.70, Escompteges, 15».'.4 Aussiger Chomische 161, Mundus 139. Alpine 20.05. Trboveljska 41, Rima Murany 63.00. Notaciie državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 82.50—83, Newvork: 8% Bler. pos. 92—03, 7% Bler. pos. 82.23—88. 7% posojilo Drž hip. banke 81.50—83. Žitni Ira Budimpešta. Tendenca nedoločena. I'ronr I srednji. Pšenica marec 15.30—15.G0. zaklj. 15.38-15.35, maj 15.74-16.04, zaklj. 15.74—15.70, rž mn rec 11, zaklj. 10.90-10.95, maj 11.20—11.80, /aklj 11.22—11.25, koruza maj 12.78—12.85, zakli. 12.7« —12.80. julij 15.10-15.13. zaklj. 18.08-13.10. tranzit maj 10.02—10.05, zaklj. 10—10.02. Jajca Vkljub zapadlemu snegu se ne opaža zmar,; šanje produkcije in so posebno vsled včerajšnjega toplega vremena postali kupci skrajno previdni. Ne le iz Italije, nego tudi iz Švice in Nemčije prihajajo poročila o padanju cen. Iz tega vzroka so tukajšnji izvozničarji ceno znižali na Din O.fii — Sv. Jurii ob i. ž.. 13. marca 1931. Zahvala za takoj izplačano podporo po svoji teti gosp. Luciji Kovačič izrekam tem potom »LJUDSKI SAMOPOMOČI« v Mariboru najlepšo zahvalo. Priporočam to prekoristno društvo vsakomur najtopleje. Vičava pri Ptuju, 13. marca 1931. MILAN, TEREZIJA GREGORIC. ZAHVALA Podpisana Električna strojna zadruga v Smarcl izreka Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani najiskre-nejo zahvalo, ker ji je na skrajno kulanten način in v popolno zadovoljnost poravnala večjo škodo, ki je nastala s tem, da sta ji v dinamo stroju pregoreli dve kotvi. Vprašanje glede upravičenosti do odškodnine je bilo dvomno, vendar se je Vzajemna zavarovalnica odločila, da škodo poravna, s čimur je podprla zadružno podjetje. Vsled omenjene izredne kutance smatramo za svojo dolžnost, da Vrajemni zavarovalnici javno »zrečemo zahvalo in jo vsakomur kot edini slo-•enski zavarovalni zavod najtopleje priporočamo. Smarca, dne 6. svečana 1931. Električna strojna zadruga v šmarci r z. z o. z. Franc Bore, t. č. predsednik. Niko 2urbi, t. č. tajnik. Sckekski OVES zajamčeno ka'iiv. skrbno očiSfon kupile ugodno pri tvrdki Д. VOLK v L'UBLJJWI Redjeva cesta 24. Zahtevajte ponudb« Pohištvo Pred nakupom mizarskih izdelkov kot spalnic, jedilnic, kuhinjskih in trgovskih oprem se obrnite še preje na naslov: AVGUST tERNE, mizarstvo. Zgornja Šiška 122, Vodnikova ccsta. Ljubljana VIL Postrežba solidna, po znižanih cenah z jamstvom. Pomaranče, limone itallanskega in španskega izvora In zele-nave. vedno sveže prvovrstno blago nudi CelesUna (ïiavn'H, liubliana Pogačanev trg 1 Tvrdka uvaža že skozi dolgo vrsto let blago direktno od proiiucenta 1er lahko postreže svoje odjemalce vedno z najbolišim blagom po najnižjih dnevnih cenah V zalogi ima ve I no veliko izbiro blasa vseh vrst in kakovosti. Pri večiem odjemu specijelne cene Vsa inozemska in domača zelema va vsak dan sveža in v največji izbiri. Zahtevane cenlhe! MTB tudi po 50 kg bale, vedno oa razpolago. — Zahtevaite vzorce in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulica 15. «a Za reprodukcijo risb, fotografij, oljnatih, akvarelnih in dr. slik, eno- ац it-r ir in večbarvnih, potrebujete |\LI JkJt JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBL'ANl ima poseben foto-kemigrafski odde'ek, ki izdeluje klišeje v poljubni obliki in velikosti, tako za preprosti, kakor za najfinejši hn/igotisk. - Poleg vseh pripomočkov ima tiskarna na razpolago tudi ie posebne priprave za r e t u š o fotografij, ki so za napravo klišeje v sicer manj primerne 1 li •'. -k . ' " Priporočalo st $:cdcC€ ploishe tvrdhe AntOn TreO s'avben'ic stavbeno in tesarsko podjetje zaloga vsega stavb, materijala P1UJ, Ormoška cesta 12. Franc Kravlna trgovina z lesom, cementom, apnom in gostilna PTUJ, Ormoška cesta Kinko Kreft trgovina z mešanim blagom, f no bnnatsko n oko, modro g.tlico. rafuo, kla no apno, karbo inej, ter >n vse vrste vrinega in poliskega svežega «emena. - PTUJ, Liutomerska cesta, Adolf SellimchegS trgovina z mešanim blagom, nakup lajc in deželnih pridelkov, priporoča vse vrste svežega semena. PTUJ, Nešano gnojilo MS po Din 133 - nndalie vseh ml umrina gnoli'a, semenski ovrs. peso detelio traie Ud. dcb.le naiccneie pri GOSPODARSKI ZVEZI V LIH»! JANI ... . v^vk'ï Pi!r|I flr'obo'.e ža'nsti naznanjamo «sein prijateljem in znancem, da je naša srčno I ju lil joua soproga, nepozabna mamica, stara mamica in tašča, gotpa Rozalija Kodrli rine 13. t. m. r>o dolgem, uiukajiolncm trpljenju, previdena s tolažili sv. vere Bogu vdano /ii"i-ni'u zemske oči. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 15. marca t. I. oh 4. uri |к>|к>1-dne i/.'>re : mr,vaške veže Leonlšča na Stari poti 2, nn pokopališče k Sv Križu. Sv. masa zadti^nica se bo brala v farni cerkvi Sv. Janezu v Trnovem. Ljubljana —Trst, dne 13. marca 1931. Prane Kodrir. soprog Piin Komar rov Kodr'f, liri Mnr.'an. s n Alojzi K mar zet \ id i. Boris Stin a. Igor. vnuki in oMilo «oro Istro. Mifntiii poirri-bii' zn.r.d v t.jntil Inui. Od dobrega oaibol le ie I« GRiTZNER-ADLER šivalni stroi in kolo ,'Tetfantna izvedba, oa|bol|ši maieriiall Novosti Šivalni stroj Kot damska pisalna miza Le pri JOS.PETELINC TEL-bON .NTERURI3AN 2913 Zmerne cene, ludi na obroke LJUBLJANA m Redna stolica lahka in naravna brez bolečin in driske, se do« seže z uporabo staroznanih KROGLJIC IZ KRVAVINE. Domača cascara To izvrstno domače sredstvo či« sti želodec, urémie stoheo, zmanišuie lenost in natrpanost črev Cena škatliicr močneiših 12 Din, cena škalhice slabših 10 Din Proizvaia in razpo-šilia stara. I. 1599 ustanovliena Kaptolska lekarna sv. Maiije. lekarnar Vlatko Barlulič, Zaqreb, Je-lačičev trg 20. Dobiva se v vseh lekarnan. Giazbila za vse! Violine ... .od Din 85"— Kllitrr.....oil lltn 199' — Trombe . . . . oil l> м Iliirniontke . .od l)ln №— KrnmntYne In klavirske linriiionlkc in/./ Instrumenti Zahtev»] e v liki brezplačni CfcNlK „d na večje In nalcenr](e pošllj. tv. eiazbll Jugoslavije M £IN EL & H EROLD lova na glUf.bll ln harmonik Prod portr.Marib o <■ 11. 1 O 2 It i'ilnf-pii >onk v s v i r n il. Ni v.idila - rini Natečaj! r Hrvatsko pevsko društvo -D « v o n v Slav. Brodu (Savska banovina) razpisuje s tem natečaj društvenega pevovod^e ki mora bili obenem vešč in sposoben v poduče-vanju in ravnanju gasilske godbe. Letna plača za li dve dolžnosti znaša 24 000 Din. Poleg tega so možni tudi dohi dki za privatno podučevanje, bodisi za violino, klavir, orgle in dr. Reflektanti morajo priložiti prošnji: 1. Spričevala o $p, t e.ajboljši mtlerijal, cena od ....... * IL 570 do S50 IJ j »o izbori prevleke Zahtevajte vzorce I RUDOLF SEVER -- Ljubljana -- Marijin trg 2 Uprava trsnice tvrdke Clotar Houviei, vinogradn Sko veleposestvo, Gornja Radgona irm za letošnjo saditev samo omejeno število prvovrstnih cepljenk Beli Burgundec, Mu.škatni Silvanec, Biser iz Csabe, Muš-katni Otonel, Laîki rizl ng in Frohlich Silvanec na najboljših podlagah, za oddati. Seznam cepljenk kakor tudi plačilni in dobavni pogoji so na zahtevo brezplačno na razpolago. Visok zaslužek potom fahrikatije gorilnega briketa iz žaganja, oblanja, premognvih odpadkov itd. — Stroji niso potrebni. Pravica za proizvajanje se odstopi. Dopise v nemščini na A. Greschik, Chemiker Levoča, Tschechoslowakei. I Ehsnortn« InSa MArt-BOK tt шт ioni л prKtemth Akchsanrirova 19 Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških «ra c «podnjih hlač jiietenin ma>c. i.uloverov. telovnikov, lastni izdelki. Čevlji /.n dom in telovadbo snežni čevlji, dežniki igrače — Lastna jiletarna in preMliskariia. ludi se prevzame enllanje in ažuriran c. — Ves |iribor /.a šivanje kakor volna svile ild Krojači in šivilje dobe znaten popust — Tudi eugalni konji, sanke vozički za nune oo izreilno ni'1' i- »nrioi. — vn .Irolme :n pn lebel, TELEFON 1827 SIOVENIB-TMMPORT J5SÏS» Proda se lepo graščinsko posestvo v izmeri 81 ha nj v. travnikov in gozdov v SAVINJSKI IX» . NI. P leg [iiisestv se nahaja tudi i nuna 1-stro|ina hiša z gostilniško o itjo VpraSati na upravnistvo „S'ovenca" v Celju h Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zauarouslnlca Mnblfana v lastni palaCl ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, PalaSa Ljudske posojilnice, Zagreb, Sfar?e*i5ev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica Xl.puka 22, Beograd, Poincareova 2 I. SLANOVIC SPLOŠNO Kl JUCAVNICARSTVO. LJUBLJANA, GAJEV Л ULICA STEV. 2. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča tlela. Speci i elito za delikatesna m sla-ščičaraska namizna in izložbena .stojala iz medenine ali žele/no poniklovana. Popmvllan)«* ur In nrnm.ili.no v It Irvrlul« toc Krt po nitki c-ni in .rnraiicjtl, Oremnlonl in r«. I''nr ijtAmninr.li? plo.i^r «O feit* no f znlnf)! pri Ићегшзп S Hindi Ptul \'sem, ki so ga jwznali, naznanjamo, da jc v četrtek, dne 12. marca јзо kratki bolezni nenadoma umrl v starosti 45 let Franc Bercé cerkovnik in posestnik v Dornbergu Pokopali so ga danes na dornberškem pokojiališču. Bog mu daj večni mir! Ljubljana, dne 14.tnarca 1931. BRATA ANTON IN LOJZE. 000053532323234848532353535353534823485353232348484801010201535348234823484801010010 C11 a t e I j e m „Slovenca" za nedeljo Michelangelov usodni kip Mladi baron Artur Thorndyke jo stol v fraku in bolem telovniku jired ogledalom in skrbno ogledoval svojo visoko suilio postavo. Dnnes se je toliko opogumil, «la je sklenil tvegati nevarno poskušnjo. Saj se mu je morala, na vsak način morala posrečiti! Že dolge tedne je imel nepopisno smolo in je redno izgubljal pri kvartanju. Vsi njegovi denarni viri so bili že davno izčrpani. Londonski oderuhi niso več sprejeli njegovih menic. Povsod je postni zadolžen. Krojači, čevljarji in tmko dalje, ki jim ni plačal, so postali neznosni in so trdovratno zahtevali denar. Izposodil si je razen tega znatne zneske pri vseh prijateljih in znancih. Nekaj je bilo potrebno ukreniti, in kdo bi se zmenil v sličnem položaju za očitanje vesti... ArtuT Thorndyke se je okrepčaj s požinkom brandiija, si prižgal cigareto in se ponovno trdno prepričal, da si bo danes končno pomagal iz težkoč. Odločno je pokiimal z gin vo, smukom« pograbil cilinder in si ga globoko porinil na čelo. Seveda se to mora zgoditi! Kdo bi ga utegnil sumničiti? Nihče ne bo ničesar zapazil ! Spomnil se je zdaj na očeta. Sedel je v knjižnici in pričakoval, da bo mu prišel sin voščit lahko noč, preden bo zapustil hilšo. Artur se je trenotek obotavljal. Nekoliko se je bal očetovega nepremičnega pogleda. OdikaT je na stara leta obsedel v naslanjaču, ki ga sam niti ni mogel zapustiti, so dobile njegove oči posebno mučen izraz. Ko je šel sin zadnjič k očetu in ga prosil, naj mu izplača 1000 funtov, ni stari lord rekel niti besedice. Molče je iz miiznice vzel bančno knjižico in iizpoln.il ček. A ta pogled... Artur je tako zardel pred očetovim pogledom, da bi v razburjenju in zadregi лајrajši strgal izročeni mu ček. Vedel je, da mu Je oče izročil zadnji denar. To so bili zadnji ostanki tekom treh let uničenega premoženja: prodanega Devonshireskega gradu, vile v Park Laneu, nekdanje plodonosnc konjereje in galerije slik. Sicer so bili z izkupičkom plačani vsi najvažnejši dolgovi in se je družina Thorndyke rešila sramote. A vendar je drago plačala svoje ponižanje. Ne dan prostovoljne dražbe zadnjih slik je starega lorda zadel mrtvoud, in je bil od tedaj priklenjen na svoj naslanjač. Artur je že hotel zapustiti hišo, ko so se nenadno odprla vrata v knjižnico in se je na pragu prikazal stari lakaj Henderson. Spoštljivo se je priklonil mlademu gospodu, ki pa je kot otroka nosil v naročju in se potrudil prikriti nemirno začudenje, ki mu je narekovalo vprašanje: »Vendar ne boste odšli, svetlost, ne da bi »e poslovili od očeta? Čaka na vas že sikoro pol ure.« Artur je nehote zn drhtel in odgovoril s prisiljenim smehljajem: »Kaj se vam vse zdi, stara pestunja? Poskuišal sem enostavno zunanja vrata, ker se mi je snoči zdelo, da se pretežko zapirajo...« Stopil je na to v knjižnico, kjer ga je pričakoval oče. Čim je prestopil prag, je zagledal staro sliko, ki jo je opnizo-та! dnevno zvečer: stari lord je sedel v kotu, na nvizici pred njim je stal poleg svetilke kozarec s sladkorno vodo, in poleg naslanjača je stala edina dragocenost, ki se mu jo je posrečilo rešiti pri veliki netzgodi pred tremi leti. To je bil marmornati kip, ki ga ni maral stari lord prodati kljub vsem sijajnim ponudbam. Kip je bil delo velikega Michelangela, ena njegovih maloštevilnih umetnin, ki so še ostali v zasebni lastnini. Pred stoletji jo je z velikimi težkočami kupil neki lord Thorndyke pri kiparju samem. Ko so prišli služabniki, da bi natovorili kip na angleško ladjo, pa jc hotel stnri mojster s kladivom razbiti v kose. Prodnih sedanjih Thorndykov je moral potegniti sabljo, da je rešil in odpeljal čudovito lepega klečečega marmornatega angela. Tudi danee se je kakor po navadi Artur ozrl na ta kip, preden je pozdravil očete. Starec je opazil ta pogled in rekel sinu s slabotnim glasom: »Veseli me, Artur, da si se vendar oglasil pri meni. Mislil sem, da boš danes odšel, ne da bi se poslovil. Da, da, saj vem, nikar ne majaj z glavo. Dobro občutim, da me nisi maral videti ... A če se ti posebno ne mudi, bi ti rad nekaj povedal. Že davno bi to moral storiti, a sem vedno odlašal. Danes čutim, da ne smem več čakati. Govoriti moram g teboj o tem k i.pu ... Mladi baronet je prebledel: »Ali mora to biti tiг-ат danes, dragi oče? Zdaj se mi res zelo mudi.. .< »Mora biti. moj sin! Slutim, da mi ne preostaja veliko časa. Odloži, prosim, površnik, bi sedi. Saj te ne bom dolgo zadržai.« Artur se je nehote vsedel. Starec je pričel presekano govoriti. Ponovno »p je za hip ustavil, da bi se oddalhnil: »Povedati sem ti hotel zgodovino našepa kipa že takrat. ko si mc naprosil za zadnjih tisoč funtov. A neka slutnja mi je takrat zaprla usta. Danes pa jc narobe. Morebiti ista slutnja me sfll, da bi ti razodel našo dedno skrivnost... Men-d kraja izgubil precej funtov, a potem se mu je nasmehnila sreča. Igralne znamke, ki so bile nakopičene sredi mize, so se kmalu preselile v doseg njegove roke. I>obiml je vsako igro. Skupne stave so naposled doeetrle lepo vsoto 300 funtov. Od kraja je tekmovala vsa petorica v boju za to premoženje. A nevarnost je bila prevelika. Igralci so odstopili drug za drugim. Naposled stn kljubovala sreči le dva: neki milijonar, lastnik velikanskih nasadov sladkornega trsja na Jamajki, nocoj klubov post, in seveda — Thorndyke. Tudi Artur se je t.rmotek obotavljal, а kmalu je premagal svojo neodločnost. — »Moja stava znaša 200 funtov.« — je naznanil tiho, a razločno, — »in jo podvojim«. »Rimvov kralj,« kakor so pa krstili klubar-ji, je seveda sprejel napoved. Vrpe.l je na mizo dve znamki no 100 funtov, odkril svoje karte in se pomembno nasmehnil. — »Thorndyke, revež!« je dejal, »imam štiri kralje.« Arturju so rnh'o zadrhtele roke, a tepa ni ooazil nihče izmed množice, ki je splo'tljivo gledala kraljevsko četvorieo. Ba.ronet se je samo za hio zemislil. Pokazal je karte in dejal: »Zelo mi je žal, da vas moram razočarati, sir, a jaiz imam štiri ase...« Mirno je pobral znamke. Po vseh kotih dvorane se je dvitrnilo začudeno mrmrnnje. To je venda.r nezaslišano! Kdo in kje je kdaj videl slično igro! Štiri asi o roti štirim kraljem! Ta Thorndyke je res imel pravljično srečo. V istem trenotku se je raziegnil vljudni, а odločnejši plae nocojšnjega klubskega starešine: »Oprostita, pentlemana, a ura kaže že polnoč, in moram vaju naprositi, da končata ipro. Saj vnima je znano, d« lahko iffvnta po dvanajstih glasom naših pravil samo whist ali bridge, toda na noben način poker.« Thorndyke je poslušno vstaj in na tihem globoko srečno vzdih.nil. Torej se mu je vendarle posrečil težavni usodni udarec! Vse se je odigralo popolnoma gladko brez najmanjše zapreke... Nihče izmed navzočih opazovalcev ni videl, kako je spretno iz mikava pričaral dva asa pri nakupovanju novih kart. Saj se ni za-mnn dolge ure vadil te ume'nosti v družbi poklicnega sleparja, Grka AlangonouVse. Več tednov je upošteval vse njowve tajne n.asvete. dokler mu ni podelil »profesor« popolno priznanje. »No, spoštovani baronet,« mu jc rekel, »zdaj vas pa res ničesar več nisem v stanu naučiti. Noben vitez zelene mize vas zdaj ne bo ode.fTnril niti za en nennv. Če bi jaz imel vaše ime pa naslov, bi si lahko priigral v odličnih klubih tekom enepa leta vsnj milijard no premoženje!« — Seveda je bilo vse skupflj samo razposajenost, šala, in nikoli ni mislil Artur na to, da bi se res poslližil modrosti svojepn grškrpa profesorja... A ko se pa je polastila kvartaP.ka vročica, in so se po izgubah pričeli kopičiti vedno novi dolgovi, je resno pričel misliti na to edino rešitev. Ždel je ves dan sim v svoji sobi pri kartah in se vadil v Grkovi že-pnr<°ki umetnosti. No, in noroj se je poslužll svojih v klubu nepoznanih zmožnosti, pa kako srečno... Nikoli ni mislil na tako izdaten plen! Kako prijetno je občutiti, da je rešen perečih skrbi! Zdaj ho lahko vse plačal. Predvsem pn bo «>četu povrnil ta tisoč funtov... Ko je sedel Artur v avtomobilu na poti domov in pri luči edine medle žarnice ogledoval svoj ček, je neprestano mislil na začuden in srečni obraz starega lorda v trenotku, ko mu bo izročil ta denar. Šofer se je ustavil. Artur je skočil iz voza, odprl hišna vrata m obstal. V hiši so gorele vse luči, in po hodniku so tekali tuji ljudje. Artur je spoznal starega hišnega zdravnika in redarja, ki je navadno stal blizu na križišču. Kaj se je zgodilo? Artur je planil v knjižnic*», ne da bi т ušel Tvoji pravičnosti, pa sem postal morilec svojega očeta!« Zastrl si je obraz z rokami in zaihtel kakor mali otrok. Walter Baker. Fakir levo prohletstvo Leta 1860. je moral v največji vročini odriniti peti bengalski konjeniški polk v malo mesto Navshera. Ostati je moral tod več let in zgraditi slalno vojaško taborišče. A za zdaj pač ni nudilo mesto nobenih stanovanjskih udobnosti. Vsi razpoložljivi in seveda jako nezadostni prostori po hišah so bili kmalu natrpano polni. Del mošlva s topovi in konji je moral postaviti šotore na prostem in se ni nié veselil bližnje deževne dobe, ki v Indiji traja jesenske pa zimske mesece. Med častniki toh oddelkov brez strehe so bili tudi trije mladeniči: kapitan Andersen, poročnik Williams'm in polkovni zdravnik Palmer, ki so sklenili kljubovati stanovanjski krizi. Nabavili so z združenimi močmi iz Kalkute okna, vrata, ključavnice, pa si hoteli postaviti lastno hišico. Na ta način bi imeli začasno udobno zavetišče, ker bi se pričelo graditi veliko taborišče šele pomladi, pa ludi ne bi bilo kmalu golovo. Trije častniki so našli kmalu pripraven travnik, ki je nudil zadosti sence in bližino vijugaste reke Kabula. Vojaki so jim pripeljali les in pričeli kopali temelj, a nenadno je zadelo delo na zapreko. Izkazalo se je, da v bližini parcele stoječa slamnata koča ni bila noobljudena, kakor so prvotno mislili častniki. V njej je že več let stanoval indijski samotar, fakir, ki je dosegel visoke buddhistovske popolnosti in potreboval popolno tišino zaradi premišljevanja. Seveda je izjavil fakir, da ne bo zapustil svojega prostora in prekinil življenjske bogomiseine naloge. Domačini so ga branili, ker so se bali motiti svetnika, in početje treh častnikov so smatrali za največji grob. A mladost je rada brezobzirna, in trojica graditeljev ni marala »staremu postopaču na ljubo žrtvovati najlepše okoliške parcelen. Občinski svet se je moral po dolgem obotavljanju vditi in je fakirju naznanil, naj gre, kamor hoče, ker ni bil pristojen v Navsheri. Samotar se je moral pokoriti sili. A preden je zapustil kraj, kjer je bil hotel umreti, je vpričo množice pozval nebeško pravičnost, naj maščuje krivico. Rekel je dobesedno: »Preklinjam ta kraj, ta dom in njegove tri stanovalce. Vsi bodo našli nasilno smrt v teku prihodnjih sedmih let.< V naslednjem so se po vrsti odigrali sledeči, uradno zabeleženi dogodki: Najstarejši izmed treh častnikov, kapitan Andersen, je dne 23. maja 1870 odjahal z vodom konjenice na obhodno stražo v bližnje gorovje Hoti Mardan. Njegov konj se je nepričakovano splašil in jahača vrgel iz sedla. Kapitan je priletel t glavo na oslro skalo in je bil takoj mrtev. Poročnika Williamsona, drugega izmed trojice, je doletela usoda v Navsheri sami pri mirni igri polo 18. marca 1871. Tudi on je padel s konja, si pretresel možgane in umrl nekoliko ur pozneje, ne da bi se zavedel. Pet let pozneje začetkom avgu- Frtaučhu Gustl ma beseda Turška matikal Zadnč ja je pa Ne-ška dobr pogrunta-la. Mejdunil Ta ma nabruâen ježek, kaj! Res, de sva skregana za use večne čase, ampak kar je zadnč puvedala ud Zvejzde, pol ud ti-steh treh tlečkaj-narskeh mustou, ke uja pud nim naredi tku muderna au-tu-matična jedilnca, de uja kar pečene p-p-p-pudgane (Neška je rekla piške, mislela je pa pud-gane) na talar letele. S tem se m je pa spet tku prkepila in epuštvajne prdubila, de b ja ta narrajš kušnu. Ja, ona je res brihtna buča, nej edn reče kar če. M ni znstcjn zadnč en rudarek kronsk pen-zjunist iz Trboul jiisu, de je Neèka ena fejet gispa. Prou je mou. Sej tud kar je puvedala ud tisteh kumferenc, ke nas tulk kuštaja, pa sa use skp f ir di kcc, ni biu tku napačn. Sam tu ee m na »II prou, ke če mt te kumference na Goluc. Goluc nej j>eeteja kar pr gmah. Saj Goluc noj usfane tak ket je zdej. A še ni zadost, de nnm uja Zvejzda usa sfušal in pufrderbal? Če b jest jrreh vedu, de morja Zvejzda sam zatu obrnzirat, de se u lohka iz briuske dvu-rane tam zraun Matice SHrvenske vidi na nunska ura, b mu jest raj kupu tista čudnova električna ura, ke pred štacuna vesi ia nekol nč na j>rehiti in tud nč iread na ustane, pa b mu ja pred briuska dvurnna ubesu. Tu b biu bi pameten. Astn, Goluc nej pesteja pr gmah. Gor dubeja ta reun Ide gobe, črne jagude, kostajn in pa Se smrekuve storže za pudkurt. Če uja enkat take še kumference gor prrejal, uja te delegati use tu pu- sta 1870 je izbruhnil v okolici Navsbere strahovit vihar. Tromba je podrla hišico ob reki kakor igračo in jo vrgla v vodo. Fakirjev travnik je bil zopet prazen, in se ga je izogibal sleherni človek. Zdaj je ostal med živimi samo zdravnik dr. Palmer in ni dvomil, da mu bo preostali zadnji mesec, tudi naklonil usodni konec. Pobegnil je iz Navsbere, a njegova smrt je bila še mučnejša nego pri obeh prvih žrlvah fakirjevega prokletstva. Major Webbs, edina še živa priča Palmerjeve smrti, ga popisuje v svojem pismu v *Timesu< dobesedno tako: Dne 1. septembra 1870 sent Palmerja slučajno srečal v Jummi ob Gangu, kjer je hotel preživeti svoj »menda zadnji< dopust. Mislil je narediti izlet v Papeir.gaw v Alahabndu, kamor sem bil namenjen tudi jaz. Imel sem lepo jadrnico z lastnim moštvom in sent Palmerja povabil s seboj na pol. Odrinili smo dne 4. septembra zgodaj. Imeli smo krasno vreme, ugoden velor in smo bili dobre volje. Polagoma je poslal brezskrbnejši ludi Palmer. ki se je sicer venomer spominjal na svoje prekletstvo. Pripovedoval mi je, da jo dolga leta zaman iskal maščevalnega falurja, da bi omehčal njegovo srce. Moral sem se zelo potruditi, da bi zasukal razgovor v drugačno smer. A nekoliko tir pozneje se je popolnoma nepričakovano izprenienil veter v hud vihar. Hotel sem jadrnico okreniti nazaj v pristanišče, a Palmer n-e je pregovoril, češ, da noče bežati pred usodo. Pluli smo naprej, a vihar je vedno naraščal in nekoliko minut pozneje prevrnil naš čoln. Palmer, jaz in vsi naši indijski mornarji smo morali plavati proti oddaljenemu bregu. Rezali smo valove več nego eno uro, in me je naposled zaneslo d-leč od Palmerja. Včasih sem še videl, da plava pogumno naprej, a potem mi je zopet izginjl izpred oči. Ko sem naposled izmučen srečno dosegel obalo in so se zbrali okoli mene vsi brodolomci, sem se z grozo prepričal, da smo pogrešali samo Palmerja. Eden izmed domačinov je rekel preprosto: »Sahib doktor .ie davno utonil. Krokodili so ga potegnili pod vodo.< Več Indijcev je plavalo v Palmerjevi bližini, a nobeden od njih ni ganil s prstom, da bi mu pomagal. Težko je seveda od drugih zahtevati požrlvovalnosti v sličnih okoliščinah, a prepričan sem, da so Palmerja mornarji smatrali za žrtev prokletstva. Ostali smo ob Gangu več dni, a reka ludi pozneje nikoli ni naplavila njegovega trupla. Ni nobenega dvoma, da je poetal žrtev pošastnih krokodilov, a čudno je, da pošasti niso požrle ali vsaj oklale nikogar drugega izmed ponesrečencev. Tudi zdaj po svetovni vojni z mirno vestjo trdim, da je biln Palmerjeva smrt najgroznejša izmed vseh, ki sem jih gledal v življenju. Fa-kirjevo proldetstvo se je uresničilo z neusmiljeno točnostjo. bral, naš Ide uja pa u lft zjal. Seveda, plačan uja pa Ui bt glih tku, kokr če b te kumference držal u Afrik. Na ta viža b na bli mi prou nč na prefit, ampak is več škoda b mel ud kumferenc. Na tu holt Nršlta ni mislela in ji tud ni za zameri Na use tud člouk na more mislt. Pa še zavle neki druzga b na biu za prporočat, de b začel na Goluc take kumference držat. Kene, Goluc je en čist navadn hrib. Za Iblančane, sevede za navadne Iblančane, ket nalaš. Teh kumferenc se pa udeležuje sam ekspluzivna gespoda, k oker ka-zinskeh balu u postnem čas. Za taka gesjxxla pa Goluc ni, f»a če b ga tud pu še tku imenitneh na-črteh preštimal m meljone kumfinu gor pustaul. Goluc u ust ou Goluc, pa če med kunfine tud pedeset taužentrož1 gor naeadeja, kokr sa ublebd, de jh uja na Tibulsk gmajn nasadi. Zatu nej pesteja Goluc pr gmah in nej ga nekar ne reguleraja. Če maja že tak pasjon na dreuje, sej se u dubu na Rožnpoh še tud kašn drvu, pa tud u naš prestolnc uja najdi na kašnmu ti uriš kerga, de ga uja kar iz kurenina izpulil iz zemle in kašn kamn nasadi. Kamen je holt bi trpežn, če se glih kašn autumubll vajn na zaleti. Kamni maja pa tud ta prednaet pred drevesni, ke prauja če s jezn: kar na kameu se used, pa t u jeza vn pulegnil. Jeze je pa dondons dost na svet, zatu nam tud kamni prou prideja. Scer se nahter čez te kamne gor držeja in prnujn, de je Iblana taka krt kašn tur&k britof. Tu sa pa sam tist nnzadnaik gudrna«, ke jm ni nu-bena reč prou in ušeč. Jest sm ferbčen, kua uja pol reki, kedr uja tud pred rotužam kamne nasadi. Tu u spet šunder in šimfajne. Ampak na te Idi se ni treba uzirat. Buh ve kulk let že stoji cela rajsa kamnu pred šenklnuška cerkuja, pa se ni še nu-bedn čez tu gor držu. Zdej pa kar naeukat taka larma. če se kašn kamen na sred certo jurkaže. Sej se ud nubenga na pugervn, de so mere glih u Ust kamen zaletet. Sej gre lohka naukul, al pa čeznga skoč. Astn, za kun pol ta večn znbaulajne, kokr de b na mel prou nubeneh drugeh križu in težau na taon božjem svet F. O, Per! se tsči lepega vedenja T« stvar ee je dogodila nekemu gotovemu Porlu, Kornoliusu Perlu, ki je bil priproat in naiven služabnik matnouu in Čigar zunau.osi je sli-čila nadepolni vreči krompirja Knrnelius Perl je vstopil v institut gospe Kartouehe in rekel: »Mllostljlva gospa; gotovo sie vi tista, kt dajete pouk v lepem vedenju s posebnim ozirom na pravila, kako se mora vesti gospod napram dami.. .« »Točno, gospod, jaz sem tisla. Pri meni, na primer, se lahko naučite, da ni pravilno, nko gospodje nosijo svoje klobuke preveč na zatiluiku, kakor ga, na primer, nosite vi« »Hm, takoj vam pojasnim, ako dovolite, ml-lostljiva gospa,< je rekel Kornelius Perl ter potisnil klobuk na čelo. »Zadaj na glavi imam namreč neko vzboklino. Ta me zelo ovira, da ne morem klobuka pravilno nositi.« Gospa Kartouehe se je vstopila zadaj za po-setnikom in pnzljivo motrila njegovo vzboklino na glavi. »Te vrste vzbokline zadaj na glavi,« je rekla, »so znamenje posebne inteligence in močne umetniške iznajdljivosti. Ni nobenega dvoma: v mojem institutu za lepo vedenje se boste priučili najlepšim maniram tako, da vas bo lahko vsak španski grand lahko zanje zavidal. Vaša vzboklina na glavi mi to potrjuje. Aristid!« Skozi nizka vrata malega, gosposko opremljenega salona je vstopil mlad mož Bil je izredno lepe in pravilne rasti. Njegove zunanjosti ni kazita nikaka pogreška. Vstopivšega je nagovorila gospa Kartouehe: »Aristid! Tu je nek gospod, ki se interesira za naš institut. Ima zadaj na glavi vzboklino in ne more radi tega svojega klobuka nositi pravilno.« Aristid se je nemo in komaj vidno priklonil pred Korueliusem Perlom: »Zagotavljam vas, gospod, da ste pri nas na pravi poti. Vzboklina je pomisleka vredna. Lahko je to posledica kakšne bolezni, ali pa je lahko tudi zaloga hrustančnih žlez in kot taka sedež vseh abnormalnih shizofrenskih lastnosti. Toda to bomo že še dognali. Zaenkrat vas prosim, da si vtisnete v spomin kot prvo pravilo najinega pouka sledeče: Kadar pridemo k ljudem, tedaj ne nosimo klobuka niti na čelu, niti na zatilniku, ampak ga lopo odložimo.« Kornelius Perl je snel klobuk. Položil ga je na malo mizo, ki se je nahajala v njegovi bližini. Nato si je obrisal z žepno nito znojno čelo »Moj slučaj je sledeči,« je rekel Kornelius Perl, ko je končno prišel tudi on do besede; »večkrat se nahajam v položaju, da nikakor ne morem ohraniti mirne krvi, ako vidim, da me obdaja nered, ali, da je v mojih podjetjih malomarnost, da stranke zaostajajo s plačili itd. Zato sem prišel semkaj, da uredim...« Gospa Kartouehe ga je prekinila: »To je zelo dobro znamenje. Kritičen duh napram nerednostim, ki nas obdajajo, je temelj vsem pravilom lepega vedenja, zlasti še, ako spravimo to v sklad z vsemi našimi kretnjami in z vsakim dejanjem. Zatore] vas proelm, dragi go- spod, da blagovolite vzeti vaš klobuk z mizice. Poveznili ste ga namreč ua moj krožnik z jabolčnim kompotom « »O, pardon!« je vzkliknil Korueliue Perl. Pograbil je nekoliko pretrdo za klobuk ter ga pritegnit k sebi. Pri tem je prevrnil krožnik z jabolčnim kompotom. Krožnik se je rar.letel na sto koščkov, na parketu pa je estai madež jabolčnega kompota. Aristid, ki jo slonel ob marmornatem kaminu je nadaljeval s ponkom: »Medtem ko še enkrat ponoviva prvi stavek in prvo pravilo najine lekcije:« klobuk moramo sneti z glave, kadar pridemo k ljudem« preideva takoj na drugo pravilo, ki se glasi: »krožnikov z jabolčnim kompolom ne prevračaj na tla»!« »Z'""ntivljam vas, miloslljiva gospa, da ml jc zadeva skrajno neljuba,? se je opravičeval Kornelius Perl. Bil je zelo vznemirjen, vsa kri mu je šinila v glavo S hitro kretnjo je potegnil iz žepa žepno ruto, se sklonil, vanjo zavil in spravil ves kompot, kolikor ga je še bilo na tleh ter vse skupaj pobnsal v žep. Nato je še pobral s tal črepinje ter jih položil na mizico. Klobuk, ki ga Je oviral pri tem opravilu, je položil na tla ter ga tndi pustil tam ležati, par korakov za seboj. »Povedala sem že, Aristid,« je rekla gospa Kartouehe, »da vzboklina zadaj na glavi očituje močno umetniško naravo. Pri tej svoji trditvi vztrajam. Je namreč ree nekaj artistično-umetniš-kega, če kdo kar tako, meni nič — tebi nič, vtakne ruto polno jabolčnega kompota v žep. — Ste-11 vi slikar, dragi gospod?« »Ne, hišni posestnik sein. Vendar pa imam za slikarstvo veliko zmisla. Pretekli teden sem kupil na neki umetniški razstavi pristnega, krasnega prešiča.« »PrešiČa?« »Da. Naslikan jo bil izredno naturalistično. Vsa ko ačeiino iahko vidite na njegovi koži.« >V1 se gotovo imenujete Cmokerle, blago-rodni gospod,« je menil Aristid. »Ne. Imenujem se Perl, Kornelius Perl.« »Aha, Kornelius Perl! Gospod Perl, sedaj bova nadaljevala z ua.iniui poukom Po ovinkih sem zvedel, kdo »te, kako vam je ime, itd. Naš institut pa pozna boljši in priprostejši način. Ime in poklic priSlec sam najavi. Torej, potem ko odložimo v [irednobi klobuk in rokaviee, pošljemo po idužabnloi ali služabniku svojo karto naprej. Ali imate kakšno karto?« »Ne vem, kaj mislite in kaj hočete,« je rekel nekoliko nesigurno gospod Perl. Imam velikanske množine kart. Vsak potek prideta k meni Matz in Glihu ter vržemo karte. Ampak, da vam povem že enkrat: nisem prišel senika , da bi z vami karte igral, ampak, da uredimo zadevo glede. . »O, vi mo napačno razumete, gospod Pori,« je prekinil Aristid rnzvnetega govornika, kateremu se je že kri vznemirila. »Hotel sem le vedeti, ako imate vizitkarto, jiosetnico.« »Ne, te pa nimam. Cemu neki? Imenujem se Kornelius Perl, sem hišni jiosestnik in vas lahko kadar hočem ...« Gospa Kartouehe mu je vj>adla v besedo: »Za bodoče si morate nabaviti ftosetnice. — Ve« čas že proučavam vzboklino na vaši glavi in moje mnenje, da predstavlja ta vzboklina na vaši glavi nekak rezervoar izrednih sposobnosti in lastnosti, se vedno bolj utrjuje. Z našo pomoč-jo postanete še znamenit mož. In znameniti mož^e imajo vsi — posetnice.« .»Predpostavimo torej,« je povzel gospod Aristid, »da ste že oddali svojo pc.setnico. Nato je vaša dolžnost, da vstopite v sprejemno sobo, se približn-! te dami, ki vas tam že pričakuje ter ji poljubite j roko. Pazite! To napravite tako.« Aristid je poka-i zal, kako mora dostojen in olikan mož se približati : dami in kako mora po V ubit i roko, pa tudi obenem I lako, da ne ponižamo svojega osebnega dostojan-j stva. Ko je Aristid dovršil, je prišel na vrsto Kornelius Perl. Pripravil se je: Ljubeznivo je pogledal okoli sebe, stopil par korakov nazaj ter pri tem stopil na klobuk, ki je še vedno ležal na tleh. To je spravilo gospoda Perla zopet nekoliko iz ravnotežja. Nervozno je dvignil klobuk s tal, ga jioložil na mizico, se nato v trenutku spomnil, da ni ravnal pravilno, odmaknil klobuk i mizice ter istočasno prevrnil črepinje z mizice na parket, kar je povzročilo samo zvenk, kakor če bi zadel debel kamen z vso silo ob etekleno izložbo. Kornelius Perl je drgetal in trepetal od razburjenja. Kri mu je šinila bliskoma v glavo, obraz, rdeč kakor škrlat, je zadebil bolj ovalnato obliko in goste kaplje »o se polagoma kotrljale po čelu nizdol. Kornelius Perl je mehanično izvlekel iz žepa žepno ruto ter si otrl raz čela in lic potne srage. Pri tem pa je vsebina njegove rute curljala jio njegovem obrazu in Kornelius Perl je končno sličil hipnotiziranemu mediju, ki Švica teleplazmo. Vse to je vzbudilo v gospodu Perlu vso njegovo spečo kljubovalnost. Vrgel je žepno ruto v kamin, sunil z nogo v črepinje, klobuk si je poveznil na glavo, ga potisnil nazaj in se zadri na svoja učitelja lepega vedenja: »Dovolj je teh norčiji Jaz sem Kornelius Perl...« »To smo pred nedavnim ugotovili,« je pritrdil Aristid, ki si ni našel drugega posla, kakor da se je naslonil na marmornat kamin ter si t ne- prekosljivo gracioznostjo čistil konce svojih že itak čistih prstov. Gospa Kartouehe je stala ob Ari-stidu; njene rdeče ustnic« so postale ma hne, kakor sočna, zrela čreinja in njene svetle, plavo oči so odsevale v najbolj Čudoviti in naivni preprostosti, ko je govorila gospodu Perlu: »Znameniti možje, gospod, se poslužujejo mirnejšega govorjenja. Ne bi mi bilo baš l.ubo, ako bi me prisilili, da bi morala misliti, da je vaša vzhoklinna zadaj na glavi morda vendar-ie znak duševne manjvrednosti pomanjkanja inteligence ter . •« Kornelius Perl se ni mogel več premagovati. Kakor bi citiral, je kuhal iz sebe stavke: »Pretekli teden sem kupil tole hišo. Listine dokazujejo, dn ste s plačilom najemnine za cela dva meseca v zaostanku, kar znaša z vodarino, lučo in centralno kurjavo skupno dvestodevotde-setdevet mark in dvajsetštiri pfenlge. Prišel sem semkaj, dn poravnale vaš dolg ter zahtevam, da se mi dolžna vsota takoj izplačal« Na ta poz.lv je odgovorila gospa Kartouehe: »V vašem računu je malenkostna pomota, gospod Per). Vi ste nam zn jjouk o lepem vedenju dolžni še honorar, ki znaša tristo mark in katerega še niste poravnali. Ostane torej sedemdeset-šest pfenigov v naše dobro. Z ozirom na vašo duševno inferiornost pa mi tega zneska ne bomo od vas zahtevali ter vam ga poklanjamo. Aristid! Spremite gospoda iz sobe!« Aristid je spremil gospoda iz sobe. Ker pa se jo Kornelius Perl le nekoliko proveč upiral, ga je učitelj lepega vedenja pograbil po vseh pravilih mednarodno priznanega bontona ter ga treščil po stopnicah nizdol. Prodana modrost Neki kralj je šel z velikim spremstvom po trgu in je videl med prodajalci sedeti tudi nekega modreca. Kralj ga je vprašal, kaj prodaja. -Modrost,« se je glasil odgovor. »Po čem pa?< je vprašal kralj. Modrec je navedel visoko vsoto. Kralj mu je velel ceno izplačati in nato je prejel od njega kot »modrost« rek: »Kar storiš, stori premišljeno in vedno misli na konec.« Kraljevo spremstvo je ožitalo modrecu, da je goljuf, kralj se je pa smejal in šel dalje. Zapomnil si je rek in ga večkrat sam pri sebi ponovil. Kmalu nato je nastala proti kralju zarota in kraljev brivec je dobil nalog, da kralju med britjem prereže vrat. Brivec je prišel, kralj je sedel na stol in ko je brivec nastavil britev, je kralj tjavendan glasno izpregovoril svoj kupljeni rek: >Kar storiš, stori premišljeno iu vedno misli na konec!« Prestrašenemu brivcu je padla britev iz rok, ker je sodil po kraljevih besedah, da mu je zarota znana. Takoj je padel na kolena in prosil kralja, naj mu odpusti. »Ta rek je bil drag,« je dejal kralj sam pri sebi, »ii ne predrag, ker mi je rešil življenje.« Polepšajte SI Velikonočne praznike z novo obleko iz DAGMAR SVILE Ni vsaka umetna svila Dagmar svila, temveč samo ona z žigom DAGMAR SVILA JUGOČEŠKA 484853484848012353535348482353489123234853532348535353480102010001000201000202020202020200010102025348232353484800005323 022323532323235348484823482348235323534853232323484848010200025353535348232353232302235353480002538953532323539048232323 Mirko Kunčič: V kraljestva zdrav'a in zidane volje Igrica s petjem, deklamacijami in rajanjem. Kaj bi se bahâle — vse ste se nas bale! Deklice (glasno protestirajo): Nak, iti res, ni rea! Planinski irak (skoči v vsesplošnem nemiru pred Gozdni mir, slovesno položi roko na «sta In zatrobi skozi pest): Trarâl Trarâ! Bistra sapica (ga objestno posnema: položi eno dlan na desno, drugo dlan pa na levo stran ust, okrene glavo proti občinstvu in polglasno pristavi): Se pošta peljâ! Planinski zrak (jo karajoče ošvrkne z očmi in visoko vzravnan nadaljuje): Gospoda moja, prosim posluh in zapik! — Besedo ima Gozdni mir. Bistra sapie.a (ga oponaša in s poudarkom zloguje): Gospoda, mlilr! Besedo ima Gozdni mir. Deklice (se umirijo in radovedno prisluhnejo). Planinski zrak, Bistra sapica in Solnfni žarek (se prijateljsko primejo okoli vratu in čakajo, kaj bo). Gozdni mir (svečano): Zdaj, ko smo se do dobra seznanili in marsikatero modro med seboj uganili, je čas, da vam naznanim prihod imenitnega kralja. Vsak čas mora biti tu. Deklice (s*e vsevprek zavzamejo): Kraaa-lja ...? Kakšnega kralja? Bistra sapica (hudomušno. Počasi s poudarkom. Važnost svoje izjave podčrtava z iztegnjenim kazalcem): Ljudožrrrskega... Deklice (se zgrozijo). Del deklic (prestrašeno zastoka): Au! Drugi del (istočasno): Hu! Tretji del (istočasno): Joj! Bistra sapica (neprekinjeno in neizprosno nadaljuje): ...kralja (temno gubanči čelo in stopnjema raste z glasom in čedalje hitreje v mrko pretnjo) Rompompomtidralalijahopsari-deldidelčindarasabuminboma (sproščeno zamahne z roko; kratko in malomarno) — gotovo ne! Deklice (se globoko oddahnejo): Hvala Bogu ! Prva deklica: Oh, kako sem se že prestrašila. Kar sapo mi je zaprlo. Drnga deklica: Uf. ta sapica poredna! Bistra sapica (škodoželjno strže korenček): Šlek, šlek! Ali sem vas, kaj? Ali sem vas, hlhihi! (Nagajivo pihne najbližji deklici v obraz.) Tretja deklica (Gozdnemu miru, ki se dobrodušno muza sapičinemu šaljivemu domi-sleku): No, povej zdaj, povej: kateri imenitni kralj pride? Bistra sapica (prehiti Gozdni mir): Ugani! Stavim tri ocvrte polže, da ne uganeš pravega. Četrta deklica: Morda Požgančev oča? Peta deklica (jo zavrne): Beži, beži, pri-smoda! Ali so Požgančev oča — kralj!? Četrta deklica (modro): Kralj niso — itve-nitni pa so. (Veselost. Smeh.) Planinski zrak (stopi naprej, nastavi iz-nova pest na usta in zatrobi skozi njo): Trarâ! Trarâ! Bistra sapica (ponovi na isti način kot prej): Se pošta peljâ! Planinski zrak (nadaljuje): Gospoda moja, prosim šc enkfrot: zapik in i>osluh. Bistra sapica (popravi)): Napak! — Posluh in zapik! Planinski zrak (zamahne malomarno t roko) : Saj je vseeno. Gozdni mir (se slovesno pripravi, da bi nadaljeval): Torej poslušajte, punčke... Cingljanje zvončkov (v gaju ga prekine). Vsi (v prazničnem pričakovanju upro oči v oni smer in napeto prisluhnejo). Mogočna himna (zadoni iz gaja). Gozdni mir: Že prihaja. Prva deklica (obupno): Na — in 'fl" še vedno no vemo, kateri kralj! (Konec 3. prizora.) * To igrico, oil katere smo objavili samo tri kratke prizore, je vprizorila dne 7. marca Krščanska ženska zveza v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Pobičl in punčko počitniške kolonije na Homcu, ki so v tej igri nastopili, so želi za svoje izvajanje vsesplošno odobravanje in priznanje. Igrica se da brez posebnih . težkoč izvajati tudi na podeželskih odrih. Prosvetna društva, ki bi želela to igro vprizorili v lastni reži.ii. naj se obrnejo na Krščansko žensko zvezo v Ljubljani, ki jim bo poslala celotno igro š pripadajočimi pesmicami, ki jih je uglas-bil skladatelj g. St. Premrl. I n a izbirčna Bredica Bogatnikova Bredica je bila izbirčna, razvajena deklica. Njen očka je bogat, mnogo de-nnrja iina in veliko tovarno. Svojo hčerko zelo ljubi; vse, karkoli ga poprosi, ji kupi. Tudi mama je dobra. Pa tete in strici! Joj, koliko bonbončkov, piškotkov in tort ji prine-eejo vselej, kadar obiščejo njeno mamico. Torte, piškotki, bonbončlti, kaj je vendar boljšega na svetu? Bredica bj najraje za zajtrk, kosilo in večerjo jedla samo torte, piškotke in bonbončke. Kako bi bila vesela, 6e bi ji zjutraj prinesla mamica namesto kave — orehov, ko-lačev in čokoladne bonbončke, in opoldne namesto pečenke in riževe juhice — sladko ma-relično torto in mandljeve piškotke! Oh. kako bi bilo lepo, kako srečna bi bila Bredica! Pa mama ne more razumeti tega in še manj kuharica Metka. Vsako jutro in večer mora jeeti kavo, opoldne pa juho, krompir in omako. »Tako pa že ne bo šlo,« si je mieHla in poskusila z zvijačo. Ko je mama zjutraj prinesla kavo, jo je žalostno pogledala in potožila z bolestnim glaskom: »Mamica, danes ne bom kavice. Tako me tholi želodček, au. au, tako boli!« ž Dobra mama se je prestrašila, da ji je skoraj skodelica padla iz rok. »Bredica, ubožica, želodček te boli? Ali naj ti skuha Metka čaj, kakao?< »Ne, ne, mamica!« se je branila Bredica. »Tudi čaja ln kakava ne morem jesti.« Mama se jo še bolj prestrašila. »Otrok, nekaj vendar moraš jesti. Ali ti prinesem piškotke, mandljeve, čokoladne?« Bredica je slabotno prikimala. »Pa prinesi, mamica, čokoladne piškotke, morda bom te lahko jedla.« In tako je dobila Bredica piškotke, in potem še torte in bonbončke, vse, karkoli je iiolela. Prav dobro se je počutila Bredilca brez kave, juhe in omak in kar ni hotela ozdraviti. Dan na dan je tožila mami, da jo želodček še vedno boli, in jo prosila, naj ji še nikar ne prinese kave. Slednjič se je zdela očku njena bolezen vendar predolga in poklical je zdravnika. Zdravnik je prišel, nataknil očala ln strogo pogledal preplašeno Bredico. In ko je videl, da je njen jeziček lepo rdeč in je zvedel, da tudi torte in piškote prav rada jé, samo kave, juhe in prikuh ne more, se je obrnil k mami in resno dejal: »Vaša Bredica je zato bolna, ker jé preveč sladkarij. Od danes naprej ne sme pojesti nobenega piškota in torte več, samo kavo in juho naj pije, pa je ne bo več želodec bolel.« In tako je drugi dan Bredica zopet dobila svojo kavo in juho. »Ne bom pila juho, ne bom, nočem, nočem!« se je solzna branila in trmasto stekla k oknu. >Bredica, moj zlati otrok, ubogaj vendar!« jo je prosila mama. »Vsaj malo juhe popi j!« »Daj mi piškotke!« je zahtevala Bredica. »»Piškotov ne smeš. Saj veš, kaj je rekel zdravnik.« »Pa tudi juhe ne bom!« se je odločila Bredica in se naslonila na okno. »Pa bodi lačnak se je razhudila mama in odnesla juho. Bredica je gledala skozi okno. Veliki, črni možje, od dela ?amazani, so šli spodaj iz tovarne. Bredica jih je poznala. Bili so očetovi delavci. Delavec Jernej, velik, sajast mož, se je ločil od tovarišev in sedel na kamen pred tovarno. Iz žepa je vzel velik, bel zavitek, ga razvil in začel jesti z veliko slastjo. Bredica ga je radovedno opazovala. Bala se je velikih, črnih mož iz tovarne, le Jerneja je imela rada. Ta mož se ji je vedno tako prijazno smehljal in zadnjič, ko ga je vprašala, zakaj ima na desnici samo štiri prste, ji je lako lepo pripovedoval o veliki, hudi miški, ki mu je v tovarni odgriznila prst. Sedaj ga je Bredica gledala in se čudila. »Kaj neki jé, da se tako zadovoljno drži? Gotovo ima torto. Oh, ko bi jo dal ie meni malo — tako sem lačna.« Pri teh mislih je slastno zacmakala z jezičkom, kot da že jé torto. »Ali bo hud, če ga poprosim?« se je obotavljala. »Ah, saj me ima rad.< Tiho se je izmuznila iz sobe, stekla po hodniku in stopnicah v vežo in se pogumno približala Jern in. »O, Bredica, odkod pa ti?« jo je pozdravil Jernej s pclnimi usti. »Jernej, dober tek!< »Hvala, Bredica. Ali si ti že jedla?« »Se ne!« je odkimala Bredica in se mu še bolj približala. >Knj pa jeste, Jernej, ali imate torte?« »Torle ne, ampak nekaj, kar je še boljše. Na, če hočeš, poskusi!« je prelomil kos in ji ga ponudil. Bil je len, rumen, kot iz samih jajčk ume-sen. Bredica je hlastno segla po njem. »No. ali je dober?« jo je vprašal, ko ga je poskusila. »Do-berl* Je s težavo izdavila Bredica. »Ampak naša juha je mnogo boljša.« Joj. kako se je zmotila! Mislila jc, da jé Jernej torte, pa je jedel navaden, trd koruzni kruh. Vsa osramočena je stekla v tovarno. Za njo pa se je smejal Jernej: »Seveda, juha je boljša, kdor jo ima. Jaz pa nimam juhe, mora biti pa koruzni kruh dober.« Bredica je stekla v kuhinjo in prosila Metko: »Metka, proeim te, daj mi mojo juho!« In jo je vso pojedla v veliko začudenje Metke, očeta in mame in od takrat se nikoli več ne brani kavo in juhe. Vinko Bitenc: Prvi zvončki Komaj eapice pomladne so zavele čez ravan, že prikukali iz zemlje zvončki so: »Oj, dober dan!« Sončnim žarkem zacingljal: radostno so tih pozdrav, žarki pa so jim poslali moč življenja iz višav. A pri tem so tole rekli: »Neprevidni zvončki vi! Letos boste se opekli: saj pomladi tu še ni! Kaj ne veste, da vam sušeč zlobno hlini svoj obraz? Pošlje vam, lažnivi Kljukec, še snega in zraven mraz. Strte bodo vam prerane sanje o pomladnih dneb, predno suščeve nakane prepodi naš zlati smeli.« Zvončki pa so smejali, odvrnili so tako: »Kaj bi se le sušen bali — zima jemlje že slovo!« Slričkov kotiček 138 Dragi Kotičkov striček! Zdaj Ti pišem vdrugič, ker mi na prvo pismo nisi odgovoril. Vsem odgovoriš, samo meni ne. To je selo grdo o4 Tebe. Na to pismo mi moraš odgovoriti! — Tc lepo pozdravlja P e pea Herginc, učenka J V. razr. v Grosupljem. a Odgovor: Draga Pepea! Sem se vljudno pokoril Tvoji odločni zahtevi in nemudoma vtaknil pismo v svoj kotiček. Samo tega ne vem, ljuba moja, kaj naj odgovorim na tako strašno »zanimivo< pismo ...Si kor močno podobna onemu po-biiu, ki je očetu v polu svojega obraza napisal: »Ljubi očka! Prosim odpiši mi! Zbogom! Tvoj Tonček* — — in ki je bil potem na moč užaljen in razočaran, ko mu je očka prav tako »obširno< in prijasnn odgovoril: »Dragi Tonček! Evo Ti odgovora! Adijo! — Tvoj očka.< Hoho, Pepea pepeasta, ali misliš, da je s tem, če napišeš naslov in prilepiš znamko ni kuverto, pismo ie ker dobro in gotovo? Kaj še! Glavno v pismu je vsebina, vsebina! Vsebine pa je v Tvojem pismu {oliko, kolikor v prasni mošnji — zlatd ... Kotičkov striček. 139 Dragi Kotičkov striček! Danes Ti prvič pišem in Te lepo pozdravljam čez hribe in doline. Ve.ï, striček, jaz imam doma lonec medu. Pridi! Se boš lahko pošteno posladkal z njim. če Ti bo lonec medu premalo. Ti bom postregel še z drugim loncem. Tr.rei kar hitro sedi na vlak in se pripelji semkaj! Te pozdravlja Fr a nc ek Maček, učenec П. razreda v Dol. Logatcu. Odgovor: Dragi Francck! Te tudi jaz lepo pozdravljam tez hribe, in doline in zelene travnike in Ti povem, da bi se ie odzval Tvojemu vele zapeljivemu povabilu in prišel med lizal. če bi povsem zanesljivo vedel, kako velik je tisti lonec. Kajti je tUH lonec lahko tako majhen kol je na-prstnik — in hi mera! potem jas namesto sladkega medu zgolj prste lizati... Hoho. na lim n ni ce se jaz ne pustim vjeli! Pošlji mi od tamkajšnjega Sv pa p s f va petrtilo, da je lonrc z medom vsaj tako visok in širok, kot je Pnigančevepa očeta slavnostni cilinder — potem bom pa ie prišel, potem! — Torej na. svidenje! Kotičkov striček. 140 Dragi Kotičkov striček! Topol Ti pišem zadnjič. Pisala sem Ti ie večkrat, pa še nikoli nisem odgovora dobila. Ce mi še zdaj ne boš odpisal, nikoli več ne bom pogledala v Tvoj kotiček. Tudi mama pravi, naj dinar raje dam vbegajme, kot pa Tvojemu poire inemu košu ... J»z pa tako rada čitam »Slovenca* hi se tudi Tebi noćem zamerili, zato Te lepo prosim, da mc vtakneš v svoj količek. V nedeljah mi je tako huda. ko nikoli ne najdem svojegu pisemca v njem. Pri nas je še vedno starka zima. Jaz vsak dan jn-idno krmim ptičke. Tisoč pozdravov od Cilke Brodnikov c. učenke V. razreda v Vel. Laščah. Odgovor: Draga Cilka! Skorajda bi dejal, da ima Tvoja mamt. prav. če bi vse tiste znamke, ki jih je moj nenasilni gospod koš ie polirustal in ki jih ke bo in za katere so kotičkarjl izdali lepe de-narce, dali vbogajme — koliko sirot bi si lahko vsaj za par ur ulešilo glad! Močno pa dvomim. da bi so sirotam, ko bi mojega količka ne bilo, kaj bolje godilo. Mislim, da bi prar tako malo dinarjev med rami nabrale kakor jih tako... Kaj praviš k temu, aP Starka zima se tudi od nas še noče po sloviti, čeprav smo Je vsi ie do grla siti. Da ptičke krmiš, je lepo od Tebe. Bodi gostoljuben do njih vse dotlej, da se prismeje kraljica pomlad v deielo. Takrat Ti bodo ptički s prelepimi pesmicami povrnili vse, kar si jim r teh teikih tn neveselih dneli dobrega storila! — Srečno! Kotiikov str ič e k. 141 Dragi Kotičkov striček! Tudi jaz Ti moram pisati, da Ti povem, kakšni gadje smo v Mojstrani v smuških skokih. Imeli smo štiridnevni tečaj, ki ga je vodil izvrstni norveški skakalec Gullormten. Ali mi verjameš, da skočim ie nad 20 metrovY Če ne verjameš, se pridi prepričat! Na svidenje! Kari Klančnik, učenec V. razreda, na Dovjem. Odgovor: Dragi Kari! Na šport se sicer razumem komaj toliko kot zajec na boben, vendar pa mi ni neznano, kakšen imenitni Jič si Ti v skokih, če bo šlo to lako naprej, ni daleč čas, ko boš celo po vsej vesoljni Jugoslaviji znanega smuškegu prvaka Jošlca Janša prekosil. Daj, daj, potrudi se, dragi moj, da boš nekoč 100 metrov daleč skočil in s tem preskočil V3e rekorde sveta! Kadar se bo to zgodilo — mi vnovič piši! Kotičkov stri če k. Za bistre glave Rešitev zloženke. K u k а r okoš čenec ol ta olk i — me e — erkev A — merika Bešilev uganke. Prvi pobič, ki je jabolka razdelil tako, dn je dve inbolki pridržal zase, svojima dvema bratcema pa je dal vsakemu po enega — je postal trgovce. Drugi pobič, ki se je v svoji pohlevnosti zadovoljil samo z enim jabolkom — je posla.' uradnik. Tretji pobič, ki je tudi svoj skromni dar bratovsko razdelil — je postal duhovnik. Vpoelanih rešilev je bilo topot nekaj nad 100. Zloženko so pravilno rešili vsi, uganke pa nobeden. Večina reševalcev je mnenja, uu so postali pobiči, ko so dorastti — možje. To so vam brihtne glavice, kaj?! Eden od reševalcev je iztuhtal, da so postali pobiči — sodniki, drugi je prepričan, da so postali — sveti Trije kralji, tretji reševalec pa je meni nič tebi nič napisal, da so pobiči postali — naročniki »Slovenca«. Znres neverjetno bistroumni so nekateri ugankarji, hoho!... Nobene, nili približno pravilne rešitve — zato tudi nobene nagrade! Zmeštrovn Cigana — umivaš — v rjavih bisagah če — neso — otroke — bežimo — gredo — se — boj — cigani — tecinio — ne — vzame — te — sicer — s seboj — in — se — zaloti Halo, ofpoci Ko sem tipkal znano vam narodno pesen» na pisalni stroj, bo besedo — o fudo božje nenadoma oïivele na papirju. Objestno so jo.i« skakljati s svojih mest na povsem druga mesm in tako povzročile grozansko zmešnjavo. — Poskusite postaviti bcede spet na prava mr l >. Oni, ki bodo (o zmešnjavo spet v red spravili, pridejo v p oš'.e v za lepo nagnylo, Nagrajencu bo določil žreb. Pošljite rešitve najkasneje do četrtka 19. marca na naslov: Kotičkov striče';. uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. On že ve zahaj Učitelj vpraša Tončka: »Če bi dobil doma na mizi dve jabolki — katero od njiju hi vzel, Tonček? Manjše ali večje?« »Se razume, da manjše!« odgovori Tonček kakor na ukaz. »Lepo, lopo,« ga pohvali učitelj. »Zdaj mi pa še lepo razloži zakaj.« »Zato, ker bi me sicer brat Janko nanila-til!« se odreže Tonček Domače ognjišče Pravni nasveti Adopcija in državljanstvo. Svetozar. Posvojiti hočete otroka vaše svakinje, ki je mladoleten in avstrijski državljan, ter želite vedeti, če dobi otrok s posvojitvijo naše državljanstvo. — Ne. Naš zakon o državljanstvu odreka, kakor zakoni večine drugih držav, adopciji vsak vpliv na državljanstvo, vsled česar vaš sorodnik, eventuelno z posinovitvi-jo ne bo dobil našega državljanstva. Imenovani bo mogel dobiti naše državljanstvo le po redni poti t. j. s prošnjo, ki jo bo pa sam mogel vložiti šele, kadar do star 21 let. Do tega leta starosti pa sledi glede državljanstva očetu. Posvojitev (adopcija) Isti. Posvojiti more oseba, ki je dovršila štirideseto leto, posvojeni otrok mora biti vsaj osemnajst let mlajši, kakor posino-vitelj. Nedoletnega otroka boste mogli posvojiti le s privoljenjem očeta. Samo dejstvo, da ste vsa leta zani skrbeli in veliko izdali, se ne zadostuje. Takse ne boste mogli biti oproščeni po čl. 128 uradniškega zakona, ker se adopcija ne bi nanašala »na osebne ali rodbinske pravice po tem (t. j. uradniškem) zakonu«, v katerem slučaju so državni uslužbenci oproščeni taks. Sicer pa taksa za po-sinovitev ni velika, znaša le 50 Din. Preskrba nezakonskega otroka. L. Z. Sv. Vaš nezakonski sin se uči obrti in ga vi vzdržujete. Njegova mati pa zahteva, da mu morate dati »doto«. Ali je ta zahteva upravičena? Kakor zakonski, tako ima tudi nezakonski otrok pravico zahtevati od svojih roditeljev, predvsem od očeta, njih imovini primerno oskrbo, vzgojo in preskrbo. V vašem slučaju bo obstojala oskrba v tem, da ga tedaj, ko se bo izučil obrti, toliko podprete, da jo bo mogel izvrševati n. pr., da mu kupite potrebno orodje. S samo izučitvijo obrti otrok še ni »preskrbljen« in vaša dolžnost skrbeti za njegovo »preskrbo« še ni prenehala. Kakšne »dote« nezakonski sin od vas ne more zahtevati, še manj pa zanj njegova mati. Doto more zahtevati le od svoje matere. Puškarska šola v Užicah. F. P. Državna strok, šola v Užicah ni našteta med onimi šolami, glede katerih je ministrstvo prosvete določilo, da imajo njih absolventi pravico do dijaškega roka. Smatra se ta šola za enako nižji srednji šoli. Zopetni vpoklic že odpuščenega vojak». F. P Z. Starejši izmed dveh sinov je bil kmalu po odslužitvi skrajšanega roka zopet vpoklican. Njegov brat je sedaj star 17 let, oče pa 57. Zakaj je bil starejši sin zopet vpoklican? — Starejši sin je bil najbrž zato zopet vpoklican, ker n*i je bil ocividno pomotoma določen skrajšan rok. Do tega bi imel pravico, če bi mlajši brat ne bil dopolnil 17 let, ko |e starejši služil. Najbolj točen odgovor pa morete dobiti pri komandi pristojnega vojnega okrožja, kjer so na razpolago točni osebni podatki družine navedenega. Državni uslužbenec in vojaška obveznost. K. F. P. Vaše mnenje, da bi vas na podlagi potrdila, da ste državni uslužbenec, morata naborna komisija ali potrditi, ali pa dokončno oprostiti, je zmotno. Na nabor mora hoditi rekrut, ki ga naborna komisija spozna za začasno nesposobnega, do 25 leta. Ce začasno nesposoben rekrut ne postane sposoben do dovršenega 25 leta starosti, je službe V kadru oproščen in tedaj more postati državni nastavljenec, ker ima vojaško obveznost urejeno. Ce občina noče popraviti občinske poti. L. E. 5. Ce je občinska pot v tako slabem stanju, da je oviran promet, in ga občina noče popraviti, obvestite o tem okrajno načelstvo, ki bo že ukrenilo potrebno, da bo občina vršila svojo dolžnost. Pogojna sodba. J. B. S. »Obsojen je na en mesec zapora pogojno na leto dni« pomeni: Obsojencu se izvršitev naložene kazni (en mesec) odloži za eno leto pod pogoji, ki mu jih naloži sodišče n. pr. da povrne škodo. Ce obsojenec v tej poizkusni dobi stori naklepoma kakšno kaznivo dejanje in je radi njega obsojen na strogi zapor ali težjo kazen, se ocllog izvršitve prve kazni prekine in se obe kazni izvršita neskrajšani. Če pa je novo kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, ali če je naklepno, pa je bil storilec obsojen na milejšo kazen od strogega zapora, odloči sodišče, ali se odložena prva kazen izvrši ali ne. Izguba častnih pravic. Isti. Kdor je obsojen na izgubo častnih pravic, izgubi s tem pravico 1. do državne ali kakršnekoli druge javne službe ali do iavnih poklicev; 2. do akademskih dostojanstev, odlikovanj in drugih javnih počastil; 3. glasovati v javnih stvareh, voliti ali biti izvoljen, kakor tudi izvrševati vse ostale politične pravice. M. K. T. Glede oprostitve izpitne takse v meščanski šoli se obrnite s prošnjo na ravnateljstvo dotične šole. Društvo in člani. K. D. S. Razmerje med društvom in člani je urejeno po društvenih pravilih. Ako društvo s kršitvijo pravil povzroči članom škodo, more ta svoj odškodninski zahtevek uveljaviti tudi pred rednim sodiščem. To velja tudi v vašem slučaju. Ce so vaše navedbe točne in je društvo res w tej zadevi postopalo proti pravilom, je verjetno, da s pravdo uspete. Odškodninska tožba. Isti. Z odškodninsko tožbo napram družbi boste imeli uspeh, če se vam bo posrečilo dokazati resničnost vaših trditev, da vam je družba krivdoina povzročila škodo. Izgleda pa, da je stvar precej komplicirana. Ker je tudi vaš zahtevek tako visok, da bo v pravdi obvezno za-»topstvo po advokatu, vam svetujemo, da ves material izročite advokatu, ki bo na podlagi tega mogel presoditi, v koliko bo odškodninska tožba umestna. Če vajenec uide. L. Z. S. Mojster zahteva od vas povrnitev stroškov, ki jih je imel z vašim sinom, ki se je pri njem učil, a mu je ušel. — Gotovo ste sklenili z mojstrom učno pogodbo, s katero ste prevzeli gotove obveznosti. Predvsem je merodajna ta. Ce je vajenec iz utemeljenih razlogov ušel od mojstra (n. pr. vsled grgdega ravnanja) mojster ne bo mogel prodreti s svojim zahtevkom napram vam; če pa mojster ni dal povoda vajencu za beg, boste pa že morali povrniti stroške, ki jih je imel z njim. V sporu bo odločilo sodišče. Osuševanje močvirja. J. S. v S. Nezadovoljni ste s previsokimi prispevki, ki jih je določil občinski odbor za osuševanje močvirja, zlasti tisti, ki ste hoteli svoj delež z delom odslužiti. — Iz vaših navedb ni razvidno, ali je delo izvršila v to svrho osnovana vodna zadruga, ali res občinski odbor. Verjetno je prvo, zlasti ker pišete o nekem sestanku posestnikov. Tako vodna zadruga, kakor občinski odbor pa more naložiti interesentom ozir. občanom za takšna dela prispevke. V koliko so v vašem slučaju naloženi prispevki utemeljeni, bi mogli presoditi, če bi bili vi navedli formalno postopanje, po katerem so bili sklenjei. Ce so bili prizivi od oblasti (banske uprave)) odbiti, je dotični sklep pravomočen in boste morali plačati. Turške srečke. A. C. Sv. J. Ker niste navedli j niti številke svoje turške srečke, ne moremo pove-} dati, če je bila že izžrebana. Turške srečke nomi-! nale 400 frankov dandanes ne kotirajo na borzah. ! Prometna vrednost srečke se ceni na 150.— Din. j Žrebanja se sicer redno vršijo, vendar se dobitki izplačujejo le z delnim zneskom in le v toliko, kolikor je kritja s tem, kar Turčija kot premagana država plačuje Franciji na reparacijah, ki jih pa zaenkrat neredno plačuje. Dedna pristojbina. C. L. T. Mož kot dedič premoženja žene ima v vsakem slučaju plačevati dedno pristojbino. Lahko ste prepričani, da je to pristojbino davčni urad pravilno odmeril. Le otroci ne plačujejo nikake pristojbine, če dedujejo po starših premoženje v vrednosti ne nad 125.000 Din. Pravica najemnika. P. Z. M. Kupili ste hišo. Neka stranka pa hoče ob izselitvi odnesti kotel, pečico, električno napeljavo, češ da je vse to sama kupila. — Bivši lastnik vam je mogel prodati le svojo hišo; če je stranka res na svoje stroške j obnovila pečico, kotel in napeljala tudi elektriko, sme vse te stvari odnesti. Dolžna vam je izročiti stanovanje v takem stanju, v kakoršnem ga je prevzela. — Če vam je bivši lastnik zagotavljal, da so zgoraj navedene stvari hišna last, vam on odgovarja za škodo, če to ni res. Služnostna pravica pota. V. Z. D. Imate staro pot iz travnika in njive preko sosedovega vrta. Sosed, ki je pred 10 leti kupil ta vrt, pa je sedaj napravil zaporo čez pot in brani voziti po poti ob mokrem vremenu. — če je res pot stara in ste jo Vi ali Vaši posestni predniki uporabljali skozi več kot 30 let za vožnjo s travnika in njive, Vam sosed poti ne more uspešno braniti tudi ob mokrem vremenu. Dolžni pa ste pot sorazmerno vzdr- da prepreči vožnjo neupravičencem. Dolžnost otrok za preskrbo staršev. M. R. v Č. pri P. Starši, stari nad 70 let, žive pri hčerki, ki ima dva nezakonska otroka; vsi se preživljajo s tem, kar nezakonski oče plačuje za alimente otrokoma. Poleg hčerke pa imajo starši še sina, ki kot obrtnik dobro služi, vendar noče nič prispevati za vzdrževanje onemoglih staršev. — Če so starši onemogli za delo in brez premoženja, je dolžnost otrok, da po svojih premoženjskih razmerah in dohodkih skrbijo za preskrbo staršev. Višino prispevka otrok določi sodišče s sodbo na podlagi tožbe, ki jo morajo starši vložiti. Če bi bili otroci brez sredstev, potem preide preskrba staršev v breme domače občine. Opomba uredništva: Ker se naim vsak teden nabere toliko gradiva, da je nemogoče vsega priobčiti v eni številki, bomo odslej priobče-val »Pravne nasvete« v sobotni in nedeljski številki. j Zdravniška posvetovalnica (v zadevah splošne in socialne medicine ter higjene) T. O. v M. Krvavenje iz nosa med kakšno vratno boleznijo, posebno hripo ali intluenco, je časih naravnost ugodno, kakor puščanje krvi, ki je bilo svoj čas v rabi, morda ne tolikrat odveč kakor dandanes premalokdaj. Ako pa se krvavenje pojavlja brez drugih bolezenskih znakov in se ponavlja o vsaki priliki, znači bolezen nosne sluznice. Nikar se ne bojte »iziiganja«, saj se takšna majhna operacija da napraviti brez ognja in bolečin — in zadeva je rešena. Ako nimate sredstev, pojdite v ambulatorij bolnice in čudili se bodete, kako lahko se da odpraviti taka nadležnost; sicer pa pojdite k zdravniku za nosne bolezni. M. I. v B. Mozoljev na črevesu ne poznam, pač pa zlato žilo ali hemeroide, to je razširjene žile na koncu danke, ki se včasih vnamejo in povzročajo neprijetnosti, kakor jih opisujete. Skrbite za zadostno hojo in redno iztrebljanje, ako Vam to ne pomaga v 2 do 3 mesecih, obrnite se do zdravnika, ki Vam nadlego brž prežene. M. M. v T. Poporodne vročnice Vaša soproga Modne novosti 1. Jopi iz irebetovega odnosno persianorega krzna — zadnja pomladanska novost. '2. Četverodelni kostum iz zelenega volnenega blaga. Bela bluza (crêpe de Chine) г zelenimi motivi, 7,elen telovnik, jopa in krilo. 3. Odlilen komplet iz novovrstnega volnenega blaga. Jedilni listi za mesec marec (Dr. Krekova meščanska gospodinjska šola.) Nedelja, 15. marra: Nadevani žemeljni cmoki na j"4; Zelenjavna plata: karfijola, pečen krompir, fižol v str*tyu, kumare, zelje, grali; ocvrt domač zajec s solato; pomaranče. — Večerja: Sege-dinfki golaž. Ponedeljek, 16. marca: Korenjeva juha s krompirjem; Jeiterma pečenka m solata. — Večerja; Krpice s sirom. Torek, 17. marra: Karfijolna juha; kuhano zelje in kislo zelje; omelete. — Večerja; Garntrana plata od Ilptavskega sira in čaj s pecivom. Sreda, 18. marca: Zdreb na govejii juhi; kuhana govedina e čebula in krompirjem; ocvrte žemlje in kom,pot. — Večerja: Pečen krompir s sir. maslom. Čokolada z mlekom. Četrtek, 19. marra (sv. Jožef): Rezančna klobasa na goveji Juhi; nadevani golobje in mešana solata; punčevi rogljlSki. — Večerja: Narezek in solata. Petek, 20. marra: Žabja juha; polenovka s sme-ttno in krompirjem; osinja gnezda. — Večerja: Mlečen riŽ ali ocvrta riba in solata. Sobota. 21. marra: Goveja juha z ribanro; po-pečtna govedina z rižem in grahom ; лра:лко žem- lje. — Večerja: Ajdovi žganei z mlekom ali po v t/žovini J.08'? Da" Kran:u> j rovic, Straža pri Novem mestu. Lokal s stanovanje kjer fe vpelfan vino to S se ob prometni Ljubljani odda s 1. aprilom. Ponudbe pod »Prometno« na upravo lista. 1000 Din tedensko zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraiu. Znamko za odgovor. — Tovarna Kosmos, Liubliana, poštni predal 307 Na kej čakate? Vi ste še vedno nezapo-sienil Drugi služijo že več tednov s pomočjo našega novega hišnega ohrta. -Pouk je brezplačen. Vam je li težko napisati pismo? Radi pošljemo obširna navodila, ako priložile znamko za odgovor - Zadruga jugoslov. pletača, Osijek. Agilne zastopnice v vseh večjih kraiih za pro:lajo idealno praktičnih, finih — elegantnih in elastičnih damskih nogavic spre mem. Prijetno delo. Stalni zaslužki. Pismene ponudbe na: Triumphalis-Kranj. Potnika dobroupeljanfga pri strankah manufakturne stroke, iščem za prodajo pUtcnin. Ponudbe ua upravo »Slovenca« pod š It t »Potnik« .št. 2631. Provizijski potniki za pletenine se iščejo. Naslov v upravi lista pod št. 2753. Brezprimerno zaslužen uspeh. Ravno za časa so dospeli konjunk-turni artikli. Vesela novica za potnike. Zaslužek pri tej epohalni stvari 50%. To gotovo radi slišite. Med 100 ie 90"i kupcev. Natančnejše dopise pod »Samo zmožni prodajalci«. Srebrne krone staro zlalo in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36 vhod z Vidovdanske cèste pri gostilni Možma Vsakovrstno nti«n?e po naivišiih cenab CERNE, luvelir Liubliana MCoMnva ulice il 3 Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6. II nadstr Stabilni stroj 80 HP se po zelo ugodni ceni proda. Informacije v bivši pivovarni, Laško. Čebelarjem nudi prvovrstne čebelarske potrebščine po konkurenčni ceni B'agovni oddelek Čebelar, društva v Ljubljani, Vošnjakova ulica 4. izluščene in cele — kupimo po najboljših dnevnih cenah. Pinter & Fôssl, Maribor, Vodnikov trg 5. Gramofone in plošče prodata še po stari nizki ceni Radoslav Dolinar Jesenice. Vinske trte cepljene — divjake Rip. Port, nudi po najnižji ceni Alojzij Grabar, Jur-šinci — Ptuj. Puhasto perje čisto čohano po 4S Din kg druga 'ruta po 18 Din kg čislo belo gosi« po 110 Din k« tn čisti puh po 250 Din ke Razpoši-liani pc poštnem oovzetm L BROZOVIC - Zag-eh. llica 82 Kemična čutil-nira Deria Piščeta v sušiu, iaica v avgustu ! VALILN A JAJCA belorumene, štalerske rjave standard kokoši, v selekciji dosežena no.nost do 254 jajc letno, razpo-' šilja strogo dne no sveže: rejska postaja: Kraljevi vrelci, Kostrivniška-Šla-tina, p. fodplat. ааамшмававаша« Steklo, porcelan po znižanih cenah radi odprodaje starih zalog. M. U&ucfo, Cere Prešernova 4. Hišo z vrtom > trafiko in'delikatešamiT*E^a™ v Novem mestu, ob prometni cesti v Ponudbe pod »184« na upravo. Želim znanja s pošteno mladenko z nekaj premoženja. Ponudbe pod »Enointridešet-letni begunec« na upravo »Slovenca«. iizaai Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 IJufio-avto). Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zasloni Pišite ponil Prazna soba s posebnim vhodom, električno razsvetljavo — se odda eni osebi 1. aprila v Spodnji Šiški. Naslov pove uprava pod 2758. Tri mlajše gospode tudi dijake — sprejmem. Hrenova ulica št. 19. Opremljeno sobo lepo, pripravno za duševnega delavca, oddam. »Vila Turnšek«, Languso-va ulica 11 /I. Opremljena soba s posebnim vhodom, parketom in elektriko — v centru mesta — se takoj odda. Naslov v upravi pod št. 2762. Sobo s posebnim vhodom oddam dvema gospodičnama. Florjanska ulica št. 23/11. 11 stavbnih parcel vsaka po 1000 m', skupaj Trgovina ali posamezno, naprodaj, eventiielno tudi gostilna So v krasni leŽ' v Gaber-— na najbolj prometnem lu ob novi cesti. Dopise na podružnico Celje pod 11.000 m'J. kraju — se da takoj najem. Naslov v upravi »Slovenca«, Maribor, Gostilna se da na račun eventuel-no tudi v najem na prometnem kraju pod kavcijo. Naslov v upravi Slovenca Maribor. Izprašan učitelj i nemščine, akademik, daje ' pouk nemščine — tudi osnovnošolski deci. Naslov pod št. 2607. Dve opremljeni sobi lepi, na Mestnem trgu, s posebnim vhodom, svetli, med seboj vezani, oddam s 1. ali 15. aprilom samo skupno za 600 Din mesečno eni ali dvema poštenima, solidnima in zdravima gospodičnama, najraje onima, kateri ima-sta lastno posteljno perilo. Dopise na »Slovenca« pod »Stroga čistoča» »t. 2765. Prazno sobo z elektriko in posebnim vhodom oddam s t. aprilom. Langusova ulica 17, Mirje. Oblastv. koncesljonirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31, nedaleč od kolodvorov. Vhod tudi iz Hleiweisove cest*. i Odmora potrebni osebi nudim sobo in vso reskrbo blizu Maribora. primerno za upokojenca (-ko) v poletnem času. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Posestvo hiša z gospodarskimi poslopji, dva orala zemlje, ravnina, ob glavni cesti in železniški postaji, primerno za obrtnika ali upokojenca, se ugodno proda. Informacije: Spod-) nja Hajdina 75, Ptuj. j V večjem trgu v Dravski dolini, 10 min. od kolodvora, se zaradi družinskih razmer proda hiša z dobro idočo gostilno in mesarijo. Hiša stoji sredi trga. Pri hiši se nahaja kegljišče, ledenica, klavnica in veliki hlevi. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2551. Enonadstrop. hišo v trgu na Gorenjskem — prodam. Pripravna je za vsakega obrtnika, posebno za čevljarja, ki bi prodajal usnje in izgotov-ijene čevlje, ker je lokal za trgovino. Naslov pove uprava »Slov.« št. 2401. i Hišica s sadnim vrt^m, niivo in kozoicem, 15 minut od posta;e, ugodno naprodaj, i Lanšče 28, Škofljica j Parcele naprodaj. Lega solnčna in idealna. Izmere 500—700 m'. Naslov v upravi SI. ! pod it. 2704. Hišo z malim posestvom pri Ljubljani prodam. Naslov pod št. 2763. Bukov gozd posekan, primeren za izdelavo oglja in drv, cirka 1500 m3, po nizki ceni proda Tomac Marijan — Sevnica ob Savi. Lepp vogalna parcela Za Bežigradom, se radi družinskih razmer proda. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 2780. Mlin z močno vodo» in nekaj posestva prodam po zmerni ceni. Knez Franc, Koluderje, pošta Št. Janž, Dolenjsko. Enonadstropna hiša z vrtom in dvema stanovanjema po 3 sobe, v sredini mesta, prikladna za trgovino, se proda. — Naslov v upravništvu lista Maribor. ! Enonadstropna hiša Z vrtom, nekaj pohištva ' in zbirko raznih knjig, se proda. Več na Vranskem št. 123. Stanovanje soba in kuhinja, se odda. Dravlie 135. Rokova doL Več stavbnih parcel na prijetnem kraju v D. M. v Polju blizu železniške in avto postaje naprodaj. Naslov v upravi ood it 2690. m Ako želite kupiti no obrobe obrnite se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. z. z o. z v Ljubljani Cigaletova ulica 1 (zraven sodmje). C'ilajte in širile »Slovenca«! »♦IMMI»MM»M>IMH Vse vrste kakor tuđi kroma ličnr harmonik» najbnlni KnpitP prav p» uRodni ci'«J pri izdelovaMJu harmonik Franc Kucler postaja Drenov griC pri Vrhnik' prinomana nalbolj«a domnra izrfelovnlnica Naprodaj: jermenice, vel. t do 2 m, vodne črpalke, vodni ventili. rezervarji, razne rabljene cevi, traverze in Samotna opeka Informacije v bivši pivovarni, Laško. Hrastovih plohov 1 neohroal enih, 30, 50. 60 mm, popolnoma suhih, en ! vagon in nekai orehovih, | prudam. Cena po dogovoru. Nasiov v upravi Slovenca pod št. 2658. Razno manul. blago za moške in ženske, galanterijo, perilo, kravate, nogavice, potrebščine za kroiače in šivilje, kakor tudi vedno sveže špecerijsko blago, moko, olro--be in druge mlevske izdelke kupile najceneje r novo otvorjeni trgovini pri »Kopaču«. Rudolf Ko-larič, Brezovica pri Ljub. Izdelovanje harmonijev, uglaševanje klavirjev in cerkvenih orgelj izvršuje strokovno po nizki ceni Tramte Anton, Medvode. Prodam gramofon s 30 ploščami, malo rabljene; glasovir- ' citre z notami: samokres ' (renetirko) 6.35; daljnogled v taški; 6 pletenih steklenic od 54 do 12 1. Vse v dobrem stanju. — Sp. Šiška št. 46. dvorišče, 1 I. nadstr. Pianino znamke Petrof — skoraj nov — naprodaj. Dobrajc, Frančiškanska cesta 21, Maribor. Kupim tračno žago staro, v dobrem stanju. Janez Simonič, kolar — Brstje, Ptuj. Moško kolo dobro ohranjeno, se kupi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2679. Hidovtiied Čebelni pitanec, za potice, kilegram 10 Din. - A. Maček čebelarstvo, Vrhnika. Štora If <10-rtro i «lotu Haveme v rajlerfem centruinu v Zagrebu, na najpro-melnejši točki radi družinskih ra/nv'r in oho-eU-sti lastnika i o zolo nizki ceni in ugodnimi pogoji s ce. m inventarjem na rodaj. Podrobnejša pojasnila : da eN.ku I ers-Zn rrb Medjašna ul. 15 nii K. O iilobioiv ski, uhliatin Gos. osvet-ku cesta 10/1 Zanesljivo Sferna semena po!?eeel«ho orodje •'liecerijo in železnimi kupite dobro pri Jaslim J« dodiC Celje, Glavni trg Pozor, mizarji! Vsakovrsten smrekov, javorjev, bukov, hrastov in drug rezan les imam pc ugodnih cenah vedno ' zalogi. D rva Lepa suha bukova drva (polena). Suha hrastova drva (krajniki in odpadki od parketal. Suha smrekova drva (krajniki in žamanje) nudim po nizki ceni v meterski dolžini ali na kratko razžagano. Dostavljeno na dom. PAVEL BOZNAR, lesna trgovina, Polhov gradeč. "N dno Vsi čevlji so solidno izdelani. — Kar ne ugaja, se zamenja ali vrue denar. Trgovski dom rajava, r»Td|a kot« ribata, p«t«|« k.t* cr»a, lelefp k»*a Celje, štev. 18 Veliki ilustriran! cenik zastonj I •4latl Vrta I« brMa____________________ gospodarska in drugi poročila « «na vnlku »Slovencu" In er«9l«tfatl tudi nl*«o« osla «ni dal. Trgovcu In obrtniku, pi* tudi »oljedelcu ia najboljil svetovalec „Slovenec". NaroCa trn pri upravi « ljul»ll»nl aU pri njenih podruinlcah In ia«toi»stvlli ' H•w^^.Wrti^Mis»»'.v.4 Semenski oves ieSki, in vsa druga poljska in vrtna semena nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5 Med v satovju ■e proda po nizki ceni, razpošilja vsako količino, •akovano je v sodih (300 itrov). Naslov v upravi pod St. 2137. Not pisalni stroj poceni proda »H a 1 d a« , Ljubljana, Poštni predal 307. U Finega sena večjo množino, se proda. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1348. Za najfinejšo žimo iz samih govejih repov, zajamčeno čisto, se priporoča za odjem z zagotovilom, da bo vsak s ceno kot kvaliteto zadovoljen — Remic Stanko, Ljubno v Savinjski dolini. Čevljarji, pozor! Prave vzorce in gornje dele dobite pri Karlu Blatniku, Ljubljana, Hrenova ulica 20. Pozor! Najboljši in najcenejši šivalni stroji in dvokolesa se dobijo pri Pepi Krmelj, Celovška cesta štev. 200, Zg. Šiška. Za spomlad, saditev nudi v poljubni množini pritlična sadna drevesa, eno- in dveletna, v zanesljivih vrstah, nizke cepljene vrtnice in dveletne Spargeljnove sadike. - Matko M a r e t i č , Ljubljana. Gosposvetska 5 Slama lepa, za krmo, cca. 3000 kilogramov — se proda. Cena po dogovoru. Vpraša se v upravi St. 1979. Pohištvo Več hrastovih in mehkih ■palnih ter kuhinjskih oprav proda Josip Kur-nik, mizar, Zg. Šiška. Drva odpadki od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčif & Ko. Ljubljana. Vošnjakova uL 16, n gorenjskim kolodvorom. Nove pletilne stroje plošnate, krožne, žakart-ne, na t ! > letno odplačilo daje: »Person«, Ljubljana, Poštni predal 307. Ovčjo volno lepo očiSčeno — vsako množino — poceni prodam. Prijave na »Slovenca« pod »Ovčja volna«. Proda se: blagajna Wertheim, nov železen plug, slamorezni-ca, nova ciza, dvoje sani, polnilni stroj za klobase, dve tehtnici itd. Ogleda se: Rimska cesta 19, dvorišče. Vsakovrstno pohištvo iz mehkega in trdega lesa, prodam po nizki ceni. Priporočam se za stavbeno mizarsko delo po konkurenčni ceni. Zahtevajte proračun. Valentin Pintar, strojno mizarstvo, Zg. Lužnica št. 21, Žalec. Proda se stružnica za les z orodjem, transmisija in števec za motor. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 2686. POZOR GOSTILNIČAIUI! Vem za pristno domačo kapljico v Belokrajini. — Naslov v upravi pod St. 2791. Štiri panje Ktmčevega sistema prodam po zelo nizki ceni radi selitve. Trije so prazni, eden obljuden. Franjo Miklavec, Slape 37, Devica Marija v Polju. Pozor mizarji! Poceni prodam en vagon lepih suhih hrastovih ne-žamanih desk, debelina 50 do 60 mm. Naslov v upravi lista pod št. 2784. Po zelo nizkih cenah se odda več osebnih in tovornih autoir.obilov, au-tob'isov in motociklov. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Namizni prti vezeni, 150 150, na dobrem blagu, 55 Din, »Breda« žepni rebci po 2 Din komad. Matek & Mlkeš, Ljubljana, poleg hetela Štrukelj. - Vezenje zaves, perila, monegramov, alu-riranje, entlanje, pred-tiskanje ter tamburiranje oblek, cerkvenih para- Potniški auto dobro ohranjen, s skoraj novo pneumatiko, ekonomičen, poceni proda gostilna Soča, Logatec-Brod. Polovnjake belega vina, po 300 litrov, za transport, se proda. Naslov v upravi »Slovenca«, Maribor, Jajca za valenje od amer, leghorn kokoši 5 in 4 Din jtomad proda Avg. Kregar, Zaloška c. št. 110, Moste, Ljubljana. Istotam je tudi naprodaj nekaj krasnih kopunov. Ajdove pleve prodam. Ludovik Zavaš-nik, Tomačevo St. 25, p. Moste. Pozor, kolesarji! 2e od 1200 Din naprej dobite kolo pri Andreju Lipar, Cerklje pri Kranju. Konja ln voz z opremo prodam. Franc Por, Moste, Prešernova 10 Strojno pletiljstvo dobro vpeljano, prodam v najem s stanovanjem v Ljubljani, event. tudi prodam. Ponudbe pod »Pletiljstvo« na upravo. Fotoaparat 6X9 kupim. Jože Jerko, Črnuče. Poniklanje in preSanje (Stancanje) kovinastih izdelkov po najnižjih cenah. T. Soklič, ! | Maribor, Aleksandrova 43 Foto Holynski j ustreže vsakemu z do- ; brim delom in nizkimi cenami Liubliana. Dunajska c 6 Podružnica: 11 Moste »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Oves in Koruze kupil« nnlrenrte Drl hirdk A. VOLK, LJUB' 'VNA ИмЦета resta н Veletrrovlna • titom Pozor! Obrezovanje in sajenje sadnih dreves najlepših oblik izvršuje »Strokovnjak«, Sv. Petra cesta 81. Vallet Express, Ljubljana, Stari trg 19, najhitreje zlika moško ali damsko obleko za 18 Din. Obleke se kemično čistijo, pošijejo ter obrnejo. Obračanje 300 Din. Na likanje lahko stranke počakajo v posebni čakalnici. Po obleko se pošlje na dom. Zunanja naročila z obratno pošto. Likanje in čiščenje klobukov. j- soklič: Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno »veže dobit* Dri j A. & M. ZORMAN I Liubliana. Stari trg št 32 Hmeljevke rabljene 2 leti, 3400 komadov, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 2712. Pletilni stroj 8-50 ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2703. Dva prašiča debela, težka do 130 kg, naprodaj. Naslov v upr. pod St. 2693. Naročajte SLOVENCA nejcentji/ s/ovtn iti dnevnik Modroce posteljne mreže, železne zložhive postelje otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime cvilha za modroce ш blaga za prevleke pohištva '»-"""V O. pi|n Jnserati v-Slovencu- maj o največji uspeh (MroSKo zavarovantc S arsi poskrbite za bodočnost svo-lh otrok! Mesečne premije od 10 Din navzgor. Za slučaj doživetja poleg zavarovalne glavn ce še posebna bonifikacija! Najvišji z'iesek zavarovanja .je 60.000 Din. Popolno izplačilo zavarovalnine za slučaj snuti, a dvakratno izplačilo za slučaj smrti vsled nezgode. Povsrm n<>»o t Iiitf sinv il! Starši zahtevajte prospekte! — — — Zelo ugodni pogoji! Jarflar delnttha ravai ovalna družba LJuMlarta. Airhsondfov» 12. narltxr. Ji»rčlfe*a 5 Delavnim zastopnikom se nudi ugodna zaposlitev I Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri ljudski posojilnici rcfi. lađr. I n I. f Celju * n i. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem Hi- zahvala Ob bridki izgubi našega dobrega, ljubljenega brata in sina TONETA JEROMNA se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se nas s sočutjem spominjali ob dneh najhujše bridkosti ter nam nudili svojo tolažbo. Zahvaljujemo se dalje vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, zlasti vsem darovalcem vencev: Prosvetnemu društvu in gasilcem z Ježice, domačim fantom iz Kleč ter fantom, najbližnjim prijateljem pokojnega, dalje vsem bližnjim sorodnikom. Posebno toplo se zahvaljujemo pevcem »Osmice« za žalostinke doma in na pokopališču, prav tako pa veljaj zahvala K. Jeromnu za njegov poslovilni nagovor ob odprtem grobu pokojnega. Bog plačaj vsem! V Klečat, dne 14. marca 1931. 2alujoča rodbina Jeromen-Andrejeva. J Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena in nepozabna sestra oziroma nečakinja, gospodična Milha Vodopiuec učiteljica topliške šole v soboto, dne 14. t. m. ob pol 9 zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preblage rajnice bo v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 4 popoldne iz topliške šole na farno pokopališče. Priporočamo jo vsem v blag spomin. Zagorje ob Savi-Ljubljana-Trst, dne 14. marca 1931. Poldi, učiteljica, sestra; Srečko, računski inšpektor, brat; Anton in Andrij Sirca, strica. ZRÏÏVRLR Ob priliki prezgodnje smrti našega nepozabnega Bojana smo prejeli toliko sožalnih izjav, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. Prav srčna hvala vsem, kakor tudi darovalcem lepih vencev in sploh vsem onim, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. _ Posebno nas veže dolžnost, da se zahvalimo vsem onim, ki so skušali lajšati pokojniku življenje v njegovem smrtnem boju, p. n. mestnemu odboru Udruženja gledaliških igralcev za krasno petje, g. višjemu kapelniku dr. Cerinu Josipu in deputaciji godbe 40. pešpolka, gg. upravniku Zupančiču Otonu in profesorju Sestu Osipu za lepe poslovilne besede ter deputaciji šišenskega Sokola. Iskrena hvala vsemi V Ljubljani, dne 14. marca 1931. Žalujoča rodbina S m e r k o 1 j. Proda se staroznana gostilna Vintar v Gorenji StražL Gostilna se nahaja 100 m od postaje, tik kolodvor ske ceste. V hiši se nahajajo gostilniške sobe s pritiklinami, poštni urad, brivnica, dve stanovanji in sobe za tujce. Poleg hiše je hlev za 20 konj in pekarija. Poleg tega kovačnica z dvema stanovanjema. Veliko dvorišče za vozove. Pred hišo velik vrt, zasajen s kostanji. K poslopju spadajo njive in gozd. Gostilna se nahaja v najbolj prometnem lesnem industrijskem kraju Dolenjske. Na pismena vprašanja se ne odgovarja. Vzrok prodaje družinske razmere. - Natančnejši podatki se dobijo pri lastniku Alojziju Vintarju, Oorenja Straža pri Novem mestu. Polytechnicna univerza — Paris 20. leto. Študij za infenerje »In Absentia«. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov, elektrarn, železobeton. -Centralna kurjava. - V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidate s posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje: General-Sekretariat, dept. L. S. 38, rue Hallé, Paris. Mlad šofer vojaščine prost, z dobrimi spričevali, išče službo. Nastop takoj ali pozneje. - Pismene ponudbe na upruvo pod značko »Šofer«, SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJF.MALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. »j •< z K o NUDI PO 1ZKKDNO UOOON1H C4.Is AH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PB K J K. T. D. v LJUBLJANI KOPITAHJKVA ULICA 6 IL NADSTROPJE ^ Razpis »Fond za gradbo stanovanjskih hiš oa področju direkcije državnih železnic v Ljubljani« razpisuje v smislu zakona o državnem računovodstvu čl. 89 tri javne ofertalne licitacije in sicer na dar 14. aprila 1931 za gradbo treh dvonadstropnih stanovanjskih hfl v Ljubljani na parceli St. 76/2 kat. občine Kapucinsko predmestje. Na dan 15. aprila 1931 za gradbo dveh dvonadstropnih stanovanjskih hfl v Mariboru na parceli St. 129 17 kat. občine Melje. Na dan 16. aprila 1931 za gradbo ene dvonadstropne stanovanjske hiš« na Rakeku na parceli St. 993 139. Vse tri licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11 dop. v pisarni načelnika gradbenega odelje-nja v Ljubljanskem dvoru, soba št. 94, II. nadstr. Kavcijo v iznosu 5% ponudene vsote za domače, oziroma 10% za inozemske podanike, je vložiti pri depozitni blagajni direkcije državnih železnic v Ljubljani na dan licitacije najkasneje do 10 dop., vse v smislu čl. 88 zakona o državnem računovodstvu. Načrti, proračuni in pogoji se dobe od dne 15. marca 1931 pri gradbenem odelenju direkcij« drž. železnic v Ljubljani, soba St. 115, za 250 Din. Podjetniki so dolžni prinesti s seboj k licitaciji vse potrebne listine kakor to predpisuje zakon o državnem računovodstvu. Ponudbe morajo biti opremljene s kolkom za 100 Din ter predložene v zaprti kuverti z napisom: »Ponudba za gradbo stanovanjskih hiš v Ljubljani (Mariboru ali Rakeku)« — ponudnik N. N. — na dan licitacije najkasneje do 11 dopoldne. Naknadne ponudbe se ne bodo sprejemale. Ljubljana, dne 14. marca 1931. ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, strica, svaka, gospoda Simona Mramor se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, gospodu dr. Turšiču za številne obiske in lajšanje v bolezni. Nadalje se zahvaljujemo gasilnim društvom iz Cerknice, Dol. Jezera in Dol. vasi. Prav prisrčna zahvala godbi cerkniškega gasilnega društva za krasne žalostinke, Posebna zahvala pa gosp. F. Brencetu za prekrasni govor ob odprtem grobu, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Cerknica, dne 13. marca 1931. ZAl.n.ïOCI OSTALI. Ha Bledu aii v oko'ici iggž je i>olrehna majhni obitelji u mesec junij in julij ma-hna mcblovana rila ali posebno uir'biovan > stanovanje s 3—4 sobami z vsem komfortom, z garažo ob glavni resti. — l'onudbe je poslati na: Polakovič, Beograd, Birč.uiinova br. 28 Ravnokar je došla velika pomladanska izbira najmodernejših te vi je v za dame. gospode in otroke po najnižjih cenah. — Predno si kupite čevlje, si oglejte zalogo v trgovini A. ŽIBERT - Ljubljana Prešernova uilcd Groini kodri so res držali samo, ako so bili od trvdke MALY Maribor, Aleksandrova cesto 22 v hiši zobozdravnika Dr. Кчса Avlotaksl 1. UDOVC Novo mesto 62 Kličite telefon St & Novost! Tribnna Луџ- 1 k oins.9« oh»"-motorjem posebno шсЛпо, •kTtr DiMk.m mo«n*Jto pnaumatiko, motor v »rel i n montiran г ilvoino pr. staro Id spojko. 1> , K. S. Vod I" do U km na uro in porabi 1 litra rorlva na IIM km. Dol>I и ludi каш motorček. kateri a« lahko na n»-fadno morilo \olo muatini. Оапа prav ni/ka, ceniki 'ranku. »TiilBUNA« F. it. L. tovarna dTokoles in oim-tKih tuiilkot, LJulilJaul, Karlovàka ce»ta Slcv. 4. Nailineisi rum Kontok Prava sllvovBta aa debelo I hi ги vrste likerjev Ltd. ma drobno I JAKOB perkavec. Maribor, Gosposka C 9 Tovarna za izdelovanje likeriev, dezertnih vin in sirupov oajRUH. V izvršilni zadevi E 650 30 s« vrti dne 27. marca 1931 ob 10. ari dopoldne pn okrajnem sodiiču v Krškem dražba nepremičnine s parno žago, zidanim mlinom, zidano strojnico ter leiarinskim prostorom z vsemi pritiklinami (tri tranimisije za žago, cirkularna žaga in mlin ter 6 jermenov, dva para mlinskih kamnov s pripravo križni larmenik z vozom in enim rezervnim vozom, dve cirkularni žagi s stroiem za sečenje žagin h zobov, dinamo za razsvetljavo, primož in brusilna naprava). Cenilna vrednost vsega znaša 241.000"— Din, najmaniši ponudek pa 160.670'— Din. Parna žaga z mlinom se nahaja ob glavni cesti Krško proti Kostanjevici, kakih 10 minut od železniške postaje Videm-Krško. Dražbeni pogoii se zamorejo vpogledati pri okrajnem sodišču v Krškem in pri Dr. Drnovšku Janku, advokatu v Brežicah, kateri daj« tudi pu-drobneiie informacije. odjemalcem za Veliko ml 400т&Ш 50 nagrad po Din 200 50 100 »f 100-50- Za one, ki bodo dali čevlje templali, pr sp razdeli 200 nagrad po Шп 10 - Cene čevljev so znižane In se prodaja le prvovrstno blago. Za kvaliteto jamčimo. Prosimo, da se bloki shranijo. Nagrajene številke bloko> se objavijo v časopisu na Veliko noč. таШђо- Opozarjamo na našo novo IIIU51WUV" „TRIUMF" zoper snežno brozgo, ki je najmočnejši razkrojevalec snovi v usnju. Vsah Cevelt se v 3-4 urah naredi nepremočliiv. V dotiku z brozgo se ta n ašfoba razkraja. Pismene pohvale od uglednih strokovn h kakor tudi najtiolj znanih turistov smučarjev Maščoba „TRIUMF" v prodajalni na ogled. — Tudi mi naredimo vsak čevelj za 3—5 Din v 2—4 urah nepremočljiv. Le prinesite čevlje 1 Detajlna prodaja pri Pollabn Izdelkov (o». Pollak d. d. Dunajska ccsîa 23 (dvorišče) TO JE LJUBKA ' ŽEKSKA počuti se sveža, oči so |I bistre, zdrava je, vitka, ves njen pojav je utelešen v plemenitosti, stasitosti in lepoti, z eno besedo utelešeni tip elegantne svetovne dame, a njena tajnost: kako je dosegla toliko ljubkosti in lepote, to sijajno, nežno, baržunasto polt? Ona pije vsak dan »PLANINKA« čaj iz alpskih zdravilnih rastlin to deluje pri njej čudovito. Neznane so ji prebavne težave, utrujenost in slabost, potrtost in glavobol, ona ni podvržena nera/položenju in muhavosti, počuti se vedno čila kot riba v vodi, ona je idealna ženska, ki je po pravici ponosna na svojo vitko linijo. Zlasti zdaj spomladi ni mogoče dovolj priporočiti 8 do 12-tedenskega zdravljenja s »PLANiNKA« čajem, ki sestoji večinonta iz domačih alpskih rastlin. Začnite tudi Vi še danes s „PLANINKA » fcaiem Eahovec Očarani boste. Dobi se v lekarnah Odklonite potvorbe in zahtevaite izrecno »PLANINKA* čaj Bahovec v plombiranih zavojih po Din 2Г in z napisom proizvajalca ULffilJ Lekarna Mr. Bahovcc Ljubljana PLANINKA Oçjïedala «eh vrst, velikosti in oblik Sleklo zrcalno 6—P n.M maiinsko 4—6 mm. portilno liuiic alabaiter itd. Speclrum d. d. Ljubljana Vil - Teleloo 23-41 Zagreb Celovjka 81 Oinck Kdor r«M vroči Kapi nn nni- itlltjt pri tvrdkii rtiiho m«h*?r • Ljubljana • Slomtkova ulici »t. 11 Delniška družba pivovarna Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (pre.e T. Gôtz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izde'ke in sicer svetlo in črno pivo v sodih tn steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit. Telefon: LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023 Brzojavii P.vuv.irn.1 .UNION- Liubtjaoa Pi, ovaina UNION' Maribor 111=111= i0®^ £ B ^ ° a- -, ■išJsgS G. ЗГ ^ »т-о- " N f ' j& : - ~В H 50 ĆX' a — N • ° 22 to -J cc^ ^ 2 ï? - H« - c ec 5 "S3 S -S > to m c j.rO • iN a t i'i e a = S, -»5 I oi . »SC - . i. a ^ i ï . I« Oči N » Jt tr P - *> I S S ? S 8 — > .Ci > S ,*- ° N *" a m X Q • 1 i-— =5 à (L-0 C Л = 4» o P « o S.5. q O > ® ti j * ^ • » « «a a a 5 > « r n — a« i 111=111= Earl Derr Biggers: Kitajčeva papiga 13 >Šale tukaj res niso primerne!« ga je zavrnil oče. »Gospod Chan, videti ste mož velikih zmožnosti — kaj svetujete?« »Laskanje je prijetno vsakemu ušesu,« je pohlevno odvrnil vprašani. »Vendar pa čutim dolžnost, izreči predlog, skromen predlog.« »Za Boga, govorite vendarl« »Prosim, darujte eno misel bodočnosti! Mladi gospod Eden in jaz pojdeva za roke kakor brata na raneho v puščavi. Kaj poreče, kdor bo opazoval? Aha, bisere nosita. Če ne, kaj hodita skupaj?« »Popolnoma res!« je priznal Eden. »Zakaj potovati zatorej drug z drugim? Plaha moja misel je, naj gospod Bob pride na farmo sam. Na vsako vprašanje naj reče »ne«; da biserov pri sebi nima. Ker temni oblaki zastirajo pogled, zato ga je njegov častitljivi oče poslal, naj pogleda, če je vse v redu. Ko se bo prepričal, naj reče, da bo brzojavii, da oče lahko pošlje biserni niz.« »Dobra misel!« je pohvalil draguljar. »A med tem...« »Nekako ob istem času bo prikrevsal na raneho utrujen, star Kitajec za delom; v zelo slabi obleki, popotnik po peščenem morju, ali kakor pravite — puščavska podgana. Kdo bi si mislil, da na želodcu takega spavajo dragoceni Phillimorovi biseri?« »Čudovita zamisel!« se je navduševal Bob. »Preveč pohvale!« se je smehljal Chan. »Vi in stari Kitajec bosta skrbno oprezovala. Če bo vse prav, pojdeta skupaj k lemu gospodu Maddenu in mu izročita bisere. Pa še potem ne bo smel nihče drugi o tem ničesar izvedeti!« »Izvrstno!« se je razvnemal mladi mož. >Tx>čiva se, ko stopiva v vlak. če boste hoteli kako pojasnilo, pazite name in mi sledite. Jutri ob eni petnajst bova v Barstowu. Od tod pa pelje vlak ob treh in dvajset v Eldorado, kamor pride okrog šestih. Znan časnikar mi je dal s seboj pismo za Willa Holleya, ki izdaja majhen listič v Eldoradu. Tega povabim na večerjo in potem odjadram k Maddenu. Vi seveda boste morali kako drugače priti tja. Morila nas bodo opazili — zato med potjo ne bova smela med seboj govoriti, kakor da bi se ne poznala. Tako mislile, kajneda?« »Prav tako,« je pritrdil Chan. Avto je obslal preti brodiščem. >Tu sta vozovnici!« Aleksander Eden ju jima je izročil. »Spalna prostora sla za oba v istem vozu, ampak v drugih oddelkih. Nekaj denarja, gospod Chan, za vaše izdatke je zraven. Tedaj skrbno se varujta! Rob, sin moj! Ti si mi vse, kar imam. Včasih sem bil morda strog s teboj, toda, iaz... jaz... čuvaj se za božjo voljo!« »Ne skrbi zame, papa! četudi ne verjameš, pa sem vendar že odrasel mož! In pa najboljšega spremljevalca imam, kakršnega bi si le mogel želeti.« »Srečno pot, gospod Chan, in zaenkrat iskrena hvala!« »Ni vredno besedi! Potrudil se bom, da storim v vaše zadovoljstvo. Zdravstvujte!« Nekaj minut pozneje je brod odšumel po temnih vodah iz luke. Pod siiainim zvezdnatim nebom je pihljal hladen veter. Charlie je slal sam ob ograji. Sen njegovega koprnjenia se je uresničil. Sedai pozna veliko celino, Ameriko! Svella obla nad brodiščem se je umikala, rumene luči v mestu so se dvigale in padale. Charlie se je spomnil malega oloka. ki je njegova domovina, spomnil se je hišice na gričku, kjer žena in otroci potrpežljivo čakajo, kdaj se vrne. Tukai v temi se mu je pridružil Bob Eden Ln z roko pokazal na svetli sij nad Veliko Avenijo. >Velika noč v kitajskem mestu!« »Zelo velika noč! Kajti jutri je prvi dan kitajskega leta štiri tisoč osem sto šesl in devetdesetega « »Vraga! Kako hitro mine čas!« se je poéalil Bob. »Tedaj sreeno novo leto!« »Katero tudi vam želim prav tako!« se je prijazno zahvalil Kitajec. Brod je ropotal. Pred ietniškim otokom Aloatraz je neusmiljen žaromet zdaj pa zdaj obsijal črnikasto vodovje. Veter je pihal vedno ostreje. »Grem noter!« je de,;al Bob drgetaje. »Najbrž jo to najino slovo!« >13olje tako!« je priznal Charlie. »Ko pridete na Maddenovo farmo, oglotje si, kje je rumena puščavska podgana!« Sam je še dolgo strmel na migotaioče lučke nad mestom, sedaj mrzle in daleč kakor zvezde. »Puščavska podgana« je ponovil šepetaje, > ni prav nič navdušena, da bi šla v past!« 4. Mrak se je spuščal na puščavsko mesto Eldorado, ko ie v petek zvečer stopil z vlaka na postaji, ki se je zdela, kakor (la bi bilo sem zablodilo rdeče šolski poslopje. Potoval je od San Frančiška do Barstowu ne da bi se mu kaj primerilo. V Earstovvu pa se je zgodilo nekaj zelo vznemirljigeva: Charlie Chan je izginil brez sledu! Ob četrt na tri je Bob zadnjikrat videl svojega tovariša, kako je v čakalnici srebal skodelico vročega čaia. Ko se je okrog treh vrnil iz mes'a s kra'kega sprehoda se je zaman oziral za malim kitajskim policistom. Sam je stopil v vlak. In ko je sedaj gledal po pustom kolodvoru, je ugotovil, da ni z njim na tem zaouščenein postajališču izstopil noben potnik. ZU: DOIÏI, OBRT m INDUSTRIJO KOPP ZHLOfifl: ŠIVALNI STROJI LUDV. BHRRGH LJUBLJHHH ŠELENBURGOVH ULICH 6 TELEFON 29-80 paûno Jo/p Dapoûefsï iJz-ora A. 4 E. SKABERNÈ LJUBLJANA Poceni in dobro kupite ure, zlatnino iu srebr-nino pri svetovnoznani tvrdki H. SUÏTNER LJUBLJANA 2 Prešernova ulica št 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur c znamkami Glashutte, J W.C. Schaffliausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr. cenik zas onj in poštnine prosto od H. SUTTNER, UUBUANA 2 €€ Pričetek poslovanja naznanja „JUGOGHAD jugoslovanska gradbena družba z o. m. Ljubljana, StrellSKa ul. ЛЗ In se priporoča cenjenemu občinstvu za Izvršitev vseh visokih In vodnih zgradb, vil, stanovanlskih hiš, holelov, cerkva, tovarn, Jezov, električnih central itd. ter specialnih lesenih ostrešij velikih razpetin. Izvršuje solidno In strokovnjaško zidarska, tesarska in vsa ostala stavbena dela po konkurenčnih cenah. Poslovodeča: Ing. arh. Pust Bogomir, Ing. Pust SroCk«, konc. mest. stavbenik tesarski mojster Tehnična pisarna se priporoča za stavbene vodstva, statične račun« tn tsw šitev načrtov ter stroškovnikov za iole, vile, stanovanjske hiie, hotele, ledenice, cerkve, tovarne, vodovode, mostove, ceste, železnice, električne central* letove, kanalizacije, regulacijske načrte itd. 1er adaptacijo. Ing. arh. Pust Bogomir Ing. Pust Srečko Oiooriteo irgooine! Cenjenemu občinstvu si s tem dovoljujem vljudno naznaniti, da sem v Gosposki ulici št. II otvoril tranoino s špecerijskim in knloniialntin blagom Potrudil se bom, da bom imel v zalogi vedno sveže in dobro blngo po najnižjih cenah in zagotavljam vljudno in reelno postrežbo Prosim za cenjeni obisk in beležim t najodličnejšim spoštovanjem Hlo|z Lesjak m PRIBOR, Gosposka u lca St. II Za plašče in kostime pristno angleško in francosko blago specialno pri P. MAGDIĆ - Ljubljana OGLED BREZ OBVEZEN FRANCOSKA LINIJA CIE. GLE TRANSATI ANTIQUE (FRENCH LINE) HAVRE-NEWYORK Najkrajša pot v SEVERNO AMERIKO s francoskimi brzoparnlkl velikani: JLE DE FRANCE", „PARIŠ- itd. potnikom iz IJUBLJANE do PARIZA nI treba nič presedntt. Otrort In mladoletni dobijo vedno zanueljlvo .spremstvo v veliki domači drutbl. Najkrajša pot . ARGENTINO, T JUŽNO AMERIKO gre Pa čez MARSEILLE • francoskimi brzoparnlkl. Tsa pojasnila daje zastopnik: IVAN KRAKER v Liubljani KOLODVORSKA ULICA 35. Trajna ondulacija! Kupujem lase Manlcure Massage „ORIGINAL-ONDULOR" It;iopolnjrn aparat, ne prte in ne ékoduje lasem FR. WILDMANN Cmalri salon ia dame in gospode LJUBLJANA • Napoleonov trg vis-a-vis Napoleonovega spomenika m ЛеиђеИ" ijiorno/ Uilonovl). IS4S Tako ie izjavil neki izkušeni mizarski mojder, ki je videl v obratu te mnogo kombiniranih skobeinikov. Novi Telchertov model nudi tako izdatne prednosti tn je tako poceni, da ei mora vsak kupec predvsem vpo-giedati našo neobvezno ponudbo. ÏEICHERT A S0HY LIEGMTZ 35 Beograd: Robert Fleischer, Zrinjskoga 58. / LJubljana : Ludovik Iieršič, Stari trg 26. li HoblliRiktn Tilnijno od SO. maja do L jnnlja dngoctni irnitl KONCESIONIRANO m Ж , HAVLIĆEK FRAN ^^ UUBUANA -iV.PETRAC.S- TELEFON 3«1 Nai>r.Ja,a m puiirk>a r.Mfiti ii i,,.ia.. In lalaiil v imuiii in nn île ell. Sirokiivna poprava vsi li eteklrolcli-111 n I h ap tatov. 1'n'a.nlla hrn ilačn». Onr imeine. Harliinal i. rija obratov «pec. mlTsrike st-iikr. Za Vel konoCI Edina jugoslovanska tovarna gramofonov In ploiS EDISON BELL PEN K AL A Gramofoni od Din 740*- Plošče od Din 20-- Na mesečno odplačilo po Din lOO*- Zahtevajte naše brezplačne kataloge In cenike Zastopstvo: IVAN BONAČ. papirnica, LJubljana, šelenburgova ulica 2 Pozor ! Pozor! Naznanja se, da so se vse cene oljnatih, kakor suhih barv, lakov, (irnežev, čopičev itd. — znatno znižale. Pred nakupom se prepričajte o prvovrstni kvaliteti blaga v spec. trgovini barv Franc Weiler, Billerbeckov nail, Maribor, Gosposka 29. Brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „Jugrad" Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. *. s o. z. v Ljubljani, Kolodvorska alica 35/1. Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 5-— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne ure od 8—12 in 14—18. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: OOSPOBANKA D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA W) TELEFON STEV. 2057, 2470, 2979 Vloge nad Din 500.000.000- Kapital in rezerve nad Din 16,000.000- Izvršuje vse bančne posle naf kulantnef e Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli tržiščih v tuzemsivu in inozemstvu Ifffff1" Ka Juanalnvanako tiskarno • l.hihllani: Karel Ce&. Izdala teli: Ivan Rakove«. Uradnik: Frane Kremt&r. 484801232353482323535323230202022302