Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 40. Dolnja Lendava, 1. oktobra 1933. Cena številki 1 Din,. Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 80 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. Štev. položnice 11806. Cena oglasov: stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Občinske volitve. Gospod ban dravske banovine je razpisao občinske volitve za 15. okt. Zakaj ? Zato, ar žele zakon i žele tüdi gospod ban, da bi se izročila občinska uprava lüdem, šteri vživajo izpuno zavüpanje svojih občinarov. Gospod ban ma zavüpanje v naš narod, verje, da je vreden i tüdi sposoben, da vodi občinsko gospodarsko, socijalno i kulturno živlenje sam. Velki pomen teh volitev večina prebivalcov dravske banovine ne razmi. Velka večina občin naše banovine je ne vajena živlenja v velki enotaj. Nam v Slovenskoj krajini je to vse znano. Mi poznamo že Zdrüžene občine, ar smo tákše že meli i Znamo kak se takše občine upravlajo s kvalificiranimi uradniki, ar smo že meli takše kvalificirane uradnike : notaruše. Dobro si zamerkajmo: to je namen novoga občinskoga zakona, da pobolša občinsko upravo i da zdigne delovanje občine s pomočjov kvalificiranih, po naše za to šolanih uradnikov. Novo živlenje občin bode melo dobre i gotovo tüdi slabe strani. Dobra stran bode, da se delovanje občinske uprave zbolša. Mož, šteri pozna zakone, šteri vživa zavüpanje oblasti i osvedočeni smo, da bo vživao tüdi zavüpanje naroda ! — pravim, takši mož lejko vnogo koristi narodi i občinskoj upravi. Skoro vse posle, mislim zavüpne posle, nikdašnjih notarušov so zvršavali zdaj na orožniškoj postaji. Kelko dela je dalo pozvedavanje i v zvezi s tem pisanja organom javne varnosti, to samo on zna, što je pri takšem opravili delao — ne samo v uradnom, nego tüdi v zvün uradnom časi. Razbremenjene orožniške postaje se lejko poprimejo svojega pravoga zvanja, to se pravi, ka bo javna varnost z novim občinskim zakonom samo pridobila. Lejko bi omenili dugo vrsto dobrot, štere prinaša novi zakon, ali to je skoro ne potrebno, ar razumen človek sampride na to. Ma pa nova uredba občin tüdi edno težko stran: več bode koštala kak dozdajšnja. Pa tak je s tov rečjov kak s slabov obüteljov. Slaba obüteo je istina falejša, ali tüdi menje vredna, kak dobra, drakša. I pameten človek gotovo rajši plača málo več, samo da ma potem osvedočenje, ka je za svoje peneze podvorjeni z dobrim blagom. . . . To najtežjo zadevo bi pozabili, če ne bi napisali tüdi naše misli, štere nam ne hoteč silijo pod pero, kda mislimo ne vogrske notaroše. Vso čast izjemi, ali velke večina je mela nezdravo, velko oblast. Gospodje, šteri bi mogli po svojoj vesti i po svojem najbolšem znanji slüžiti narodi, so lejko spremenili narod v svoje podložnike, skoro — robe. Vojne dovice i sirote, matere i žene, štere so trpele i delale doma v časih svetovnoga klanja, se ešče dobro spominjajo na strašna grobijanstva, štera je rodila ne samo v ednoj občini notarošova pisarna. „Če nemate krüja, pa idite se past, trava je lepa i zelena !“ to je plüska, štera je rojena v notarošovoj pisarni. Takših plüsk neščemo več i zdaj, kda se vrejüjejo, postavlajo, nove občine v živlenje, je pravi čas, da se takšim plüskam za bodoče napravi konec. Samo odkritosrčni smo, če Povemo, da na nove obč. odbore čaka težko i odgovorno delo. Kak tej možje naravnajo živlenje novih občin, tak bo teklo to živlenje duga leta. Zato pa naj sedemdesét i sedemkrat pomisli vsaki naš občinar, prle kak se odloči za kandidate i ravno tak tüdi narod naj ešče bole pomisli, na koga da svoj votum. Kume i strici, stari, prej „skü- šeni“ odborniki i tak dale, naj se samo te potegüjejo za čast odbornika, če majo na mesti glavo i srci, pamet i poštenost. Poznani vinski bratci i „prijatelje občinske imovine“ naj ostanejo lepo mirni, za takše so ne novi časi, štere pripravla novi občinski zakon. Cvet naših občin, starejši i mlajši lüdje, siromaki i bogatci v ednakoj meri morejo priti v občinski odbor, če so Zednim tüdi pošteni i pametni. Včasi prve dni, kda so se pojavili glasovi od volitvi, so že začnoli letati okoli „velki prijatelje naroda“, šteri so čütili, da so njim vöre čtete. Tej strašijo narod, ka prej oblast ne bode dovolila več list, samo edno, to se zna, ka tisto, na šteroj so na prvom mesti oni. Ne daj se strašiti brat, oblast ne bo i ne sme poznati nikše razlike med listami, štere so postavlene po zakoni. Narod pa bode meo ne samo pravico, nego tüdi moč, da se otepé odbornikov, šteri so se izkazali kak nesposobni. Ešče edno — bole prošnjo, kak dober tanač ! Mi smo ob meji. Onkraj meje mamo svoje ne vsikdar pr ijatele. Zvolimo v občinske odbore može, šteri lübijo svoj narod i svojo domovino, šteri se živo spominajo časov, kda so nam ravno v občinaj i ravno ništerni gg. notarošje rezali najstrašnejše rane. Takše občinske odbornike i župane si zvolimo, šteri nas z božov pomočjov rešijo nezaželjenih časov, kda so našim siromakom gizdavo kazali na zeleno trato ! Kontler D. Julij. Hotiza je dobila novoga düšnoga pastira. Na mesto g. Zadravec Matjaša, ki so dnes prevzeli črensovsko faro, so isti den prišli dozdajšnji črensovski oskrbnik, g. Bakan Števan. Gospod Bakan najdejo na Hotizi ravnotak že obdelano pole düš, kak g. Zadravec v Črensovcih. Oba sta se trüdila, da rešita düše i srečen je, ki jiva je bogao. Gda se od gospoda Bakana postavla črensovska fara, njemi na pot trosi rože zahvalnosti, rože dece i mladine, rože zakonskih, rože starih, predvsem pa rože vnogih spokornikov i rože deviških düš, štere je vodo v gorečnosti Jezušovoga Srca na poti večnoga živlenja. Iz srca se njemi zahvalüje cela fara i njemi obeča za trüde tisto plačo, štero on jedino žele: hodita bo stanovitno po poti, na štero jo je pripelao, da bo novomi gospodi plebanoši v popuno radost, pomoč i z gorečim prizadevanjom za diko božo i rešenje düš.—Gorečnost dveh sosednih dühovnikov naj zdrüži v popunoj složnosti i božoj lübeznosti črensovske farnike i Hotižance, Želemo iz srca vsi. 2 NOVINE 1. oktobra 1933 Fašizem — rešitev Europe ? Den za dnevom zmerom bole postaja fašistični val močen. Najprle je pridro iz Italije, zgrabo dnes Nemčijo, zaletavle se v Irsko, Francijo, Bolgarijo, Vogrsko — kratko v skoro vse ostale europske države, tüdi naša država je ne izjema. Vsepovsedi se pod inačišov barvov i oblikov kaže, samo edno ma sküpno i to je : da se skriva pod nacionalnov zastavov. A za tov nacionalnov zastavov je skrito samo edno stremlenje, da razbije Zdajšnji gospodarski i drüžabni red. Ravno iz toga gledanja je razvoj nemškoga fašizma jako poučliv. Uvod nemškoga fašizma v svetovno javnost je napravo njegov voditeo Adolf Hitler o priliki otvoritve potsdamskoga parlamenta. Te govor je dnes pozableni i nemški fašizem zmerom bole razkriva svoje karte. Niti eden voditeo narodnih socialistov ne omenja več mirolübnosti Nemčija dnes ne taji več svojega hitroga oborožavanja. Nedavno je izšla v Lipskom kniga „o bojnoj znanosti"“ v šteroj je med drügim naslednji odstavek: „Mladino moramo navčiti, da bo potrplivo čakala na bojno. Napačno je viditi v bojni — hüdobijo. Bojna je jeklena kopeo, iz štere se rodi nova sila, je naturna pot očiščenja v narodi. Nemčija mora vzeti svojo usodo sama v roke. Nišče ne sme dvojiti, da leži med našov prišestnov srečov bojna !“ Hitlerov zvünešnji minister Rosenberg je v nekšem govori povedao o Belgiji i Švici sledeče : Obe državi sta narodno neenotni državi, podobnivi staroj Austriji, ki se je po svetovnoj bojni zrüšila. Zato od tej dveh nema niedna obstanka i bodeta razpadnoli i Nemčiji se bodo pridrüžili nemški deli obeh držav. Ravno v tom časi je povedao šleski državni namestnik Brückner od Polske i Češke: „Nemška menjšina na Polskom čaka s trdnim zavüpanjom, da bo oslobojena v kračišem časi. Od usode Gornje Šlezije ne bode odloča plebiscit (lüdsko glasovanje) i ne Drüštvo narodov, liki nemški narod sam. Pa to ne vala samo za Polsko Šlezijo, vala tüdi za drüge Nemce, ki so pod tüjim jarmom, posebno na Češkom i bliža se den, gda bodemo razbili i razmetali češko državo“. I nemška menjšina v Jugoslaviji? V svojih novinaj prosto düšno izjavla svoja čüstva do nemškoga fašizma, gda omenja nemško revolucijo kak vzgled mirnoga i rednoga prevrata i gda nikaj ne piše od hitlerjanskoga nasilja i prelevanja krvi. Ka bo zaklüček nemških groženj i lepih senj? Da bi se gda vresničile, na to pač ne moremo misliti, ar bo vsakša država z orožjom pripravlena braniti svojo zemlo, če tüdi z novov bojnov. Nemške grožnje silijo vsako državo na oborožanje i tak jo gospodarsko slabijo. (Gde nega Kristušovoga düha, tam nači ne morejo gučati. Vr.) Velika kaštiga za tiste, ki se bodo pri volitvaj s kem protili. Zvedili smo, da nešterni lüdjé, ki nemajo ne srca, ne düše do siromaka i do pravice, se protijo, da če nede što pri občinskih volitvaj volo na njihovo listo, zgübi agrarno zemlo ali ne dobi telko, kak njemi ide. Te pretnje so grda laž. Te pretnje so sad pokvarjenoga, nepoštenoga i krivičnoga srca. Zato pa vsakoga, ki bi se protio pri volitvaj, ešče svecki zakon ostro kaštiga, po 52 §. občinskoga zakona, da ne gučimo od bože kaštige, ki je šče strašnejša. Vsakoga, ki bi se vam protio, poslünite pred sve- dokmi i z svedokmi javite na sodišče. Dobi on že svojo zaslüženo kaštigo. Pretnje so laži, to že vsaki pameten človek zna, ar so se pri volitvaj vsikdar sagali lüdje, da zgübijo zemlo, če ne do etak pa etak glasali, pa nikdar neso je zgübili, čeravno so nači glasali. Občinskoga zakona 43 §. pravi : „Niedna oblast ne sme v niednoj priliki na odgovor pozvati volilca zavolo glasa, šteroga je oddao pri volitvaj"“. Nišče vam zato ne more vzeti zemle, kakšte te glasali. Bodite trdni, pametni, nepoštenjake pa izročite sodniji. Volitve v Delavsko zbornico. Čas volitev v Delavsko zbornico se bliža. Delavci—delavke, nameščenci—nameščenke ! Znati morete da so volitve v Delavsko zbornico važne, pa da je ne vseedno, što bo izvoljeni. V soboto, 21. oktobra bodo volitve v obratih t. j. pri takših gospodaraj, gde dela najmenje 150 delavcov. Takših pri nas nega. Pri nas se bo volilo največ v nedelo 22. oktobra. Te den bodo šli glasat vsi tisti delavci, šteri so dneva 16. avgusta 1933. bili zavarvani pri Okrožnem uradi za zavarovanje delavcov. Niti eden od teh, naj bo moški ali ženska, ne sme izostati ali zanemariti, da ne bi šo volit. Pazite, zato pa idite vsi na volišče. Volišči pri nas so v Soboti, Dobrovniki i Lendavi. Šteri delavci so oddaljeni od teh krajov samo 5 kilometrov, morejo iti sami na volišče, šteri so pa dale kak 5 kilometrov, pa naj včasi pišejo Glavnomi volilnomi odbori v Ljubljani, šteri njim pošlje glasovnice, pa bodo pismeno volili. Vsakši volilec bo dobo tri glasovnice, najmre belo, Plavo i rdečo. Od teh treh glasovnic sme voliti samo edno, dve pa more malo začesnoti i vse tri nazaj djati v kuverto pa zapečati. Zapečateno kuverto potom odda na pošto, če je pismeno glasao, če je pa osebno prišo na volišče, te kuverto izroči tam poslüjočoj komisiji. S tem se glasanje dokonča. Ka bomo teda včinoli pri volitvaj ? Štero glasovnico püstimo celo i štero bomo začesnoli ? Včinite etak: Bela naj bo cela, rdeča skrbi povekša, ta plava je pa ne ta prava, zato bomo zadnjivi glasovnici obe razčesnoli, belo pa püstimo celo ! To je dužnost vsakšega krščansko mislečega človeka. Živela krščanska delavska zveza! Nekaj pojasnil za občinske volitve. Kama naj glasaš? Po düšnoj vesti na tisto listo, štere kandidati bodo mogli občino pravično ladati. Ka pa če si podpisao izjavo za listo, štera te ne zagotovi za pravično ladanje v občini? Glasaj proti sebi na drügo listo. Nad vse lepo i tüdi zapovedano delo je napake popraviti. Tembole napravi to, če si samo kak predlagateo podpisao. Podpis te ne veže na nikše glasanje, glasaš kama ščeš, a vsikdar po düšnoj vesti za pravične lüdi .Zakon ti daprostost vglasanji. Domačinom dajte prednosti Zakaj? Tak je po celom sveti. Povsod se zbirajo domáči lüdje, ar tej najbole poznajo domače prilike. Teh poznanje je pa prepotrebno za dobro Vodstvo občin. Na Kranjskom, Štajerskom, na Hrvatskom, povsod volijo obprvim domače lüdi v prvoj vrsti ; tak naj bo tüdi v Slov. Krajini. Domačini so prvi, domačini, šterih znoj je napajao to zemlo, šterih krv jo je blagoslavlala, šterih trüdi i žüli so jo skoz sto i stoletja v rodovitno mater spreminjala, tej so prvi. Vsi bratje s Preka, ki z nami čütijo i se ne bogatijo iz našega siromaštva, pa naj nas podpirajo, z odprtim srcom so sprejeti. V bratskoj složnosti bo vodstvo občin najlepše sade rodilo. Slovenska krajina. M. Sobota. Premeščen je po slüžbenoj potrebčini g. Kerec Franc, voditeo borze dela v Celje. Gospoda Kereca prosimo, naj se ne spozabi pri lepoj Savinji z naših tužnih delavcov, šterim je bio leta dugo pomočnik. Sodnija v D. Lendavi razglaša, da na podlagi predsedništva apelac. 1. oktobra 1933. NOVINE 3 sodišča v Ljubljani z dne 4. X. 1933 se odpravijo uradni dnevi toga sodišča v Beltincih. Srdica. Ponesrečo se je Gaber Peter, naš veščar pri sv. Ani poleg Tržiča, gde je bio zaposleni pri Dedek-ovom gradbenom podjetji. Z 10 metrov visočine njemi je spadno kamen na glavo, ga podro. Ponesrečenec je obležao v krvi. Prvo pomoč je dobo taki na stavbi, zdaj se pa vrači pri zdravniki v Tržiči. Črensovci. Nastavila se je v fari katoličanska akcija. Svecki predsednik za celo faro je Kolenko Ivan, bivši črensovski župan. Vsaka občina pa ma ešče posebi svoj obč. odbor kat. akcije z občinskim predsednikom na čeli. V vsakom odbori so moški, ženske, dečki, dekle, ki vsi zdrüženo z dühovnikom bodo goreče, delali za pravo katoličansko živlenje povsod, v cerkvi i zvüna nje. Prvo sejo je mela kat. akcija 25. toga meseca. Sklenilo se je, da se nastavi farna knižnica za celo faro. Kat. akcija bo mela svoje seje i knižnico v maloj dvorani Našega Doma. Ar je akcija latinska reč i pomeni delo, brigo, trüd za pravo krščansko živlenje, bomo mi po našoj reči imenüvali kat. akcijo za Katoličanstvo v djanji. — V cerkev dobimo té dni nove stolice i tüdi dobimo dveri proti prepihi. Na veliko pomoč nam je tistih 2500 Din. štere so nam svoj čas za cerkev sprosili g. Klekl Jožef kak poslanec i šteri penez se nam je zdaj dostavo. Pojasnilo. Kak so dnes tjeden Novine objavile, vnogo se je gučalo, zakaj se te pa tisti gospod ne proso za črensovsko faro, ednosno zakaj je ne dobo. Ka se tiče gospoda Bakana, dozdajšnjega farnoga oskrbnika smo zvedili v popolnoma zaneslivom mesti, da so gospod Bakan meli vnogo zasebnih zrokov, zakaj neso prosili fare, šteri neso za javnost pa tüdi eden glavni zrok, šteri ne njim je dovolo, da bi Črensovsko faro prosili. Glavni zrok, zakaj neso zaprosile Črensovske fare leži v postopanji Črensovske občine proti Cerkvi. Te občine zastopstvo je v tistom časi, gda so oni bili oskrbnik fare ne melo drügoga važnejšega posla, kak zahtevati za občino farno pokopališče z mlakov i cerkveni prostor okoli cerkve, ka vse stoji vu knigaj, štere je cerkvena i svecka oblast že pred sto leti podpisala, kak cerkvena last. Z takšimi lüdmi, ki tisto jemlejo cerkvi, ka njej je cela fara dala z drügimi darovniki, že davno pokojnimi düšami vred, neso šteli meti posla. Črensovske občine zastopstvo ma tüdi šče drüge zadeve, ki se tičejo cerkve i neso rešene. Sporov je več. Pred tožbov stojimo. Ar so pa g. Bakan človek mirü, zato se pa raj ognejo v tisti kraj, gde de se Kristušovoj Cerkvi raj davalo, kak pa jemalo, gde do se njene pravice branile, ne pa podirale. — To je glavni zrok, zakaj neso mogli g. Bakan zaprositi Črensovske fare, kak je pretežna večina farnikov z gorečim srcom želela i štero bi tüdi gotovo dobili. Naznanja se cenjenemi občinstvi, da se vrši blagoslovitev nove kapele presv. srca Jezušovoga dne 8. okt. v Renkovci. K blagoslovitvi vse vljüdno vabimo, v najvekšem števili. — Odbor. Dr. Sedláček, Radenci ne ordinira. Začne ordinirati zopet 8. oktobra. Pri žganici. Z neke občine nam pišejo, da so tam tak stavili podpise, ki so potrebni občinskim kandidatom, da so žganico točili brezplačno. Gda je Vlovleni par kupic v sebe vlejao, te je blaženi kandidat pred njega vrgo list, naj ga podpiše, „ka de prej tao meo v občinskom ravnanji“. Vnogi je vervao i je podpisao. Mita njemi je vzela razsodnost, žganica pa pamet. Nešteri so se začeli hvaliti, ka do občinski odborniki, ar so „veliki papir podpisali“. Gda se njim je pa razložilo, da tisti, ki so veliki papir podpisali, so samo predlagatelje, so brv, po šteroj dragi prido do odborniške časti, oni pa nikak ne, te so začeli pesnice stiskavati pa nekaj moliti. Ka so se na to njihovo molitev smejali, ki so je zapelali i hüdi dühovje, tüdi je znano. Ali vredni so toga smeha, ki pravico za pilo odavajo. Tišina. Dnestjeden so zdali urednik Novin, g. Klekl Jožef, svojo sestrano, Gergorec Otilijo, vrelo kotrigo Marijine drüžbe z Gabor Francom sinom petanjskoga župana Gabor Janoša, bratom bogoslovca Gabor Alojza. Pri zdavanji so govorili od dvojega živlenja, ki ga mora krščanski zakon gojiti. Sr. Bistrica. Pri nas se je razširila govorica, da je mil. ga. beltinska grofica poklonila občini 10 oralov zemle. To zemlo so si prej razdelile kotrige nekše, ne vemo kakše organizacije, ka prej samo tem ide. Da nam ne Znani zakon, šteri bi takšo razdelitev predvidevao, prosimo oblast, naj javi, kak zgleda ta stvar, ka je na njej istine. Bratonci. Te mesec so Hermanov oča obslüžavali svojo 80 letnico. Zaveden Slovenec i veliki katoličanski mož so, ki so svoj katoliški značaj vsikdar i pred vsemi pokazali. Dosta so včinili, da se razširijo „Novine i Marijin list“. Zdaj, kda že osem križov nosijo na hrbti, so predali to delo svojoj deci. Tak najstarejša hči Küharova je širitelica v Veržeji, Mlinaričova v Bratoncih, sin, kaplan pa pri Sv. Jüriji. — Tomi dobromi katoličanskomi oči ob njegovoj 80 letnici Želemo: Bog ga ohrani še mnogo let čiloga i zdravoga! Sv. Jürij. Odselila sta se od nas dva vzorniva vučitela ga. Meško Jazbec Marija v Trdkova i g. Beloglavec Vilibald v G. Lendavo. Obadva sta več let slüžbovala v teh krajih. Bila sta prava vzgojitela naših malih, šteriva bomo težko pogrešali. Na novih mestaj jima želemo mnogo božega blagoslova i smo gvišni, da jiva bodo ravnok tak zlübili tam mladi i stari, kak pri nas, ar naše lüdstvo postüje dobre vučitele. Bo državi. Spominska slavnost na čast Srbskomi kniževniki Vuki Karadžiči se je vršila v Tršiči poleg Loznice 17. sept. Več jezer naroda se je zbralo pri prenovlenoj rojstnoj hiši velikoga srbskoga pisatela, ki je oča živoga srbskoga jezika. Njegov. Vel. Krala je zastopao polkovnik Todorovič Vojislav, zastopana je bila vlada, i parlament. Vuk Karadžič je rojeni 1. 1787. okt. 26. v Tršiči pri Loznici. V Beči se je spoznao s Slovencom Kopitarom, pod šteroga vplivom je začeo pisati slovnico za srbski jezik, v šteroj je pokazao na lepoto živoga srbskoga jezika i Odstrano iz njega ruščino, štero so posebno širile pravoslavne cerkvene knige. Čeravno je v toj borbi meo dosta nasprotnikov, je zmagao popunoma i dnes ga bratski srbski narod slavi kak očo očiščenoga srbskoga jezika. — Občinske volitve. II. ӀӀӀ Glasovanje. § 20. Vsak volivec mora, ko stopi v glasovalo sobo, preden glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volivnega odbora, ime, priimek in poklic, v občinah ž več volišči pa tudi svoje stanovanje. Ako volivca nihče v volivnem odboru ne pozna, ga predsednik odbora, ko se je uveril, da je volivec vpisan v volivni imenik, vpraša, ali je res oni, pod čigar imenom se je javil k glasovanju ter ga opozori na zakonite posledice, če bi glasoval na tuje ime. Če volivce potrdi, da je on tisti, pod čegar imenom se je javil k glasovanju, še mora o tem neznanem volivcu sestaviti zapisnik, v katerega se zabeleži njegov osebni popis kakor tudi ulica in hišna številka stanovanja. Predsednik ima pravico odrediti, da se tak neznan volivec tudi takoj fotografira odnosno daktiloskopira. Ako tak neznan volivec na zahtevo odbora o svoji identiteti ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji odbora zadostna, ga odbor ne sme pripustiti h glasovanju. Ako se v volivnem odboru glede volivca pojavi dvom o njegovi identiteti, mora odbor odločiti z večino glasov, ali se tak volivec pripusti h glasovanju ali ne. Predsednik volivnega odbora mora Vsakemu volivcu pokazati vse kandidatne liste in ga vprašati, za katero listo glasuje. Ako volivec ni pismen, mu mora predsednik ali član odbora na njegovo zahtevo prečitati vsa imena nosilcev kandidatnih list. Ako se vse to ne zgodi, ima vsak član odbora pravico, da temu ugovarja in da, ko se glasovanje izvrši, zabeleži v zapisnik protest proti nepravilnemu postopanju odbora. Volivce glasuje za listo javno s tem, da imenuje nosilca kandidatne liste, za katero hoče glasovali. To se vpiše v posebni seznam za dotično listo. § 21. ko je volivec oddal glas, mora oditi z volišča. Za volišče se smatra poslopje, v katerem se glasuje, in njegovo dvorišče. § 22. Volivec, ki radi težke telesne hibe ne bi mogel glasovati na v § 20. predpisani način, sme privesti pred volivni odbor pooblaščenca, ki glasuje mesto njega. O dopustnosti takega glasovanja v konkretnem primeni sklepa volivni odbor ter vpiše svoj sklep v zapisnik. § 23. Volivni odbor ne sme zabraniti nikomur, ki je vpisan v stalni volivni imenik, da ne bi glasoval. Če pa ima odbor ali poedini član odbora kaj pripomniti, mora odbor ali oni član, ki ima kaj pripomniti, to postaviti v zapisnik. Ako se volivec prijavi h gla- 4 NOVINE 1. oktobra 1933. sovanju, pa je na njegovo ime že glasoval kdo drugi mora predsednik volivnega odbora, potem ko je postopal po § 20. in se nedvomno uveril, da je volivec identičen z onim, ki je vpisan v stalni volivni imenik, odrediti, da se njega ime, priimek in poklic vpiše v poseben seznamek, ki se vodi kot seznamek za take osebe, ne sme ga pa pripustiti h glasovanju. Ta seznamek priloži volivni odbor volivnim spisom, v volivnem zapisniku pa je tak primer zabeležiti in navesti število takih oseb. § 24. Ko se glasovanje konča, se mora takoj prešteti po glasovalnem seznamu, koliko volivcev je glasovalo. To število se mora zapisati z besedami na koncu seznama, pod tem se morajo podpisati vsi člani volivnega odbora, § 25. Ko se je to zgodilo, se mora zabeležiti v zapisnik ob katerem času je bilo glasovanje zaključeno, koliko volivcev je glasovalo v seznamu glasovalcev in vse drugo, kar se nanaša na potek volitev, pa ni bilo zabeleženo že prej. Vsi člani volivnega odbora se morajo podpisati, vsak od njih ima pravico, da poda ločeno mnenje in pripombe. § 26. Po vsem tem se prično šteti glasovi, oddani za poedine kandidatne liste. Na koncu vsakega seznama se zabeleži, koliko volivcev je glasovalo za dotično listo. To število se mora zapisati z besedami na koncu seznama, pod tem se morajo podpisati vsi člani volivnega odbora. Ko se je tudi to zgodilo, se Zapisnik zaključi, podpiše od vseh članov volivnega odbora in opremi z občinskim pečatom. Vpis odvojenih mišljenj in pripomb o delu volivnega odbora je tudi tu še dopusten. § 27. V občinah z več volišči morajo volivni odbori takoj, ko so na navedeni način prešteli glasove ter zaključili in podpisali zapisnik, vložiti vse spise v zavoj, ki se zapečati in ki ga predsednik volivnega odbora takoj, nese v občinski urad in tam proti potrdilu izroči predsedniku glavnega volivnega odbora. § 28. Če je več kandidatnih list, proglasi volivni odbor, odnosno glavni volivni odbor, da sta izvoljeni dve tretjini kandidatov iz tiste liste, ki je dobila največje število glasov. Če dobita dve najmočnejši kandidatni listi enako število glasov, je treba volitve drugo prihodnjo nedeljo ponoviti, kar mora predsednik občine (župan) objaviti, brž ko ga o tem obvesti volivni, odnosno glavni volivni odbor. Ostanek odborniških mest se dodeli kandidatom tako: število glasov vsake ostalih kandidatnih list, prav tako pa tudi število glasov najmočnejše kandidatne liste, če je dobila absolutno večino glasov, se deli z 1, z 2, s 3 in tako po vrsti, ter vzame z list, ki imajo največji količnik, po vrsti po en odbornik do potrebnega števila. Če dva kandidata ne moreta priti v odbor, ker imata enak količnik, odloči žreb, kateri izmed njiju pride v odbor. § 29. Volivni odbor, odnosno glavni volivni odbor izda takoj po končanem posta pismeno rešitev o izidu volitev, ki se še istega dne razglasi na občinskem domu (občinski deski). En izvod rešitve izroči najkasneje prihodnji dan volivni, odnosno glavni volivni odbor z volivnimi spisi vred predsedniku občine (županu), drugega pa pošlje okrajnemu načelstvu. § 30. Če se glasovanje na dan volitev radi nereda ali iz kakršnihkoli razlogov na enem ali na več voliščih ni izvršilo, odredi volivni odbor takoj, da se izvrši glasovanje na vseh teh krajih prihodnjo nedeljo. Pri tem glasovanju se postopa povsem tako kakor pri prvem glasovanju. Da se bo naknadno glasovalo, mora objaviti predsednik občine (župan) v občini istega dne, ko mu to volivni odbor javi. § 31. Izvoljene občinske odbornike obvesti predsednik občine (župan) o njih izvolitvi s pismenim obvestilom, s katerim se morajo pri prevzemu poslov izkazati. § 32. Dokler se nove združene občine ne organizirajo, opravlja vse posle, ki spadajo po tej uredbi v pristojnost občine, Organ one občine, ki je dala novi občini največ prebivalcev. § 33. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo odobri minister notranjih poslov, a obvezno moč dobi z dnem razglasitve v „Službenem lista kr. banske uprave dravske banovine“. Tak se glasi odredba za občinske volitve. Če što kaj ne bi razmo, naj pita pojasnila od vredništva, pa njemi je damo drage vole v Novinaj. Pošta. Širitelje, ostro se opominate, pošlite imena naročnikov v Črensovce ali v Soboto pa pri vsakem zapišite, keliko je ešče dužen. Vsaka reč ma konec potrplivost tüdi. To je zadnji opomin. Prostovoljna javna dražba. IR 120/33. Na predlog dedičev ležeče zapuščine po pokojni Gomboc Heleni, posestnici v Gerlincih št. 1. se vrši dne 2. oktobra 1933 ob 9 uri dopoldne na licu mesta v Gerlincih Prostovoljna javna dražba nepremičnin in sicer parc. št. 3/a,/29 njiva, parc. št. 3/a/30 njiva, parc. št. 3/a/7 njiva travn. parc. št. 3/a/6 travnik, parc. št. 3/a/5 travnik, parc. št. 3/a/4 travnik i parc. št. 3/a/3 gozd travnik pripisane vl. št. 3 d. o. Gerlinci. Izklicna cena, pod katero se ne prodaje znaša za oral 3000—5000 Din. Dražbene pogoje se lahko vpogleda pri podpisanem sodišču med uradnimi urami v sobi št. 20. SRESKO SODIŠČE v Murski Soboti, odd. I. dne 20. septembra 1933. Betežni na plüčaj! Več jezero ozdravlenih! Zahtevajte včasi knigo od moje nove umetnosti hranenja, štera je že vnoge rešila. Ona se je lejko rabi pri vsakom načini živlenja i pomaga, da se beteg hitro premaga. Nočno znojenje i kašeo henjata, telovna težina se povekšava, stopnjama se vrši povapnenje i tak krajša beteg. RESNI MOŽJE doktorske znanosti potrdijo hasnovitost moje metode i jo radi priporočajo. Kemprle začnete z mojim načinom hranenja, tem bole je. POPOLNOMA BREZPLAČNO dobite mojo knigo, z štere lejko vnogo hasnovitoga znanja zajmlete. Da pa moj izdava č ma samo 10.000 komadov za brezplačno razpošilanje, pišite včasi, da se i vi morete vrsti ti med srečne naročnike iste. Pošta : GEORG FULONER, BERLIN -NEUKÖLLN Ringbahnstrasse 24. Abt. 527. 2-1 KOVAČ z izvršenim izpitom strojnika in večletno prakso, se sprejme na marof v stalno službo. Naslov v Prekmurski tiskarni v Soboti. SUHE GOBE kupuje po najboljši ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 10-1 Glasüjte v Novinaj ! Lekarna pri Angelu Mr. Ph. D. ŽMAVEC - M. SOBOTA se z dnešnjim dnevom preseli v hišo g. Čeha poleg pošte. Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. Pred oblastjo odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.