Poštnina platana v gotovini. Izhaja vsak teden. Potamcsna števHke stane 1 Din. St 26.___________________________V Ljubljani, dne 26. junija 1924._______________________________Leto gj C,L A S NIK OQQAN NAPO ONE RADIIĆA L NE JTPANIEE. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. 1/1. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. Praznik ustave Ljubo D. Jur kov lć. Vidovdan n? samo velik narodni praznik, temveč jc tudi velik državni praznik — praznik ustave.... Dve skrajno uakcijonarnc stranke, ki sta bile slepo orodje v rokah Obremovičev, sta privedle Srbijo na rob prepada. Te dve stranke, liberalna jn naprednjaSka, sta vladale na temelju rekcljo-narne ustave te l. 1869. S to ustavo se je v Srbiji updjal in vzdrževal birokratski sistem državne uprave po avstrijskem vzgledu. Radikalna stranka, ki se je ustanovila na temelju idej radikalizma je zrušila to ustavo hi iVstvarila novo ustavo 1. 1888, kt je bila tedaj naj-llbcralnejša ustava na svetu. Ta ustava je bila prava sreča ne samo za Srbijo, temveč za celokupen naš narod. Ljudstvo, ki je videlo v radikalnih voditeljih može na svojem mestu in ki so mu dali s težko in krvavo borbo velike državljanske svoboščine, je zavedno in požrtvovalno delalo za svojo državo ter je bilo vedno pripravljeno žrtvovati se za njeno veličino in napredek. Radikalna stranka je s svojim velikim uplivom na politično, kulturno in socijalno življenje Srbije vzgojila srbski narod tako, da more biti vzgled vsem drugim narodom. Narod, ki jc moral doživeti pora« na Slivnici, je dal po zaslugi radikalnih idej in politike radikalne stranke junake Kumanova. Prilepa. Bitolja, Cera, Rudnika, Kaj-niakčaiarta in Dobrega polja — kosovske osvetnike in esvobodilce cnokrvnlh bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev! Radikali so uporabili vse svoje psihične in ftzlčnc sile, preživeli so velike muke in preganjanja, dokler niso izvojevati sebi in ljudstvo končne zmage, ki jo imenujemo vidovdansko zato, ker je venčuna z vidovdansko ustavo. Radikalna stranka je od 1. 1903 pa do konca svetovne vojne 1. 1918 vodila politiko Srbije. Ta politika je v petnajstih letih povzdignila ponižano Ju osramočeno Srbijo kneza Miliajla na visoko stopnjo kulture, blagostanja, gospodarskega napredka, diplomatskega ugleda in vojaške sile. Ta politika je ustvarila iz Srbije Piemont Jugoslovanskega naroda. Kar je storila Srbija v desetih letih po smrti Aleksandra Obrenoviča pod radikalnim režimom, to je edini slučaj v svetovni zgodovini. Od Udaj je ta mala balkanska državica z-dvema milijonoma Prebivalstva kljubovala sitni avstroogrskl monar-Mtf. katere glavno mesto Dunaj jc hnđn skoro več prebivalcev nego Srbija. Bila jc ž njo najprej v carinski vojni in čez par let v vojaški. L. 1914 je napadla vsa avstrijska vojna sila Srbijo, ki se še ni niti dobro odpočila po dveh zmagoslavnih vojnah, ki pa jo je takoj v začetku odbija s tako močjo, da se je čudil ves svet. Po štirih letih dolge vojne je Avstrija izginila m na njenih razvalinah stoji obnovljena in močna Srbita, ki se jc razširil., la vsiv urila veliko kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. V najtežjih in najusodnejših trenutkih naše zgodovine je vodila Srbijo radikalna stranka pod vodstvom Nikole Pašiča. Za uspeh vojne sc imamo poleg junaštvu srbske vojske In požrtvovalnosti srbskega naroda zahvaliti politiki radikalne stranke. Politika radikalne stranke in njenega načelnika Nikole Pašiča je bila politika velikega stila in širokega obzorja. Ta politika je zmagala v vidovdanski ustavi, ki je Izdelana na temelju novega programa radikalne stranke in radikalnih idej. Radikalna stranka jc ustvarila vidovd. ustavo tako, kakor je zahtevalo sedanje stanje našega naroda in duh moderne dobe. Vidovdanska ustava vsebuje prvi in zadnji pogoj, da sc more naš narod gospodarsko, kulturno i« socijalno osamosvojiti, razviti in okrepiti. Vidovdanska ustava nam daje najbolje garancije za ohranitev celokupne naše kraljevine in je temelj ideje narodnega edhrstva, bratske sloge in medsebojne ljubezni. Radikalna stranka je edina resno delala na izvedbi vidovdanske ustave, ustvarila jc zakone, ki so potrebni za končno ureditev naše mlade kraljevine — ona vodi pravo vidovdansko politiko. In ta politika bo tudi zmagala ter prinesla zaždjeni mir in zadovoljstvo v svobodni narodni državi. Radikalno stranko čakajo še težke naloge, toda ona jih bo izvršila v smislu in v duhu vidovdanske ustave na podlagi izkušenj, id si jih je pridobila s svojini pozitivnim delom, dolgoletno prakso in odločno borbo. Na Vidovdan slavimo praznik ustave temeljnega kamna naše mlade kraljevine. Istočasno pa slavimo tudi uspeh politike Narodne radikalne stranke, uspeh vidovdanske politike! „Rad. Glasnik" je edino službeno glasilo NRS v Sloveniji la zdravo politiko Že površen pogled na naše politično žlvljenjiš povojnih let nam nudi žalostno sliko lx>lchavosti> našega telesa. Dočim se det državljanov z nad^ človeškimi napori trudi spraviti državni organizem v normalni tir, obstoja glavna naloga drugih' v povzročanju novih komplikacij, ki ne zahtevajo samo Izgube etieržije delavoljnih elementov, marveč imajo za posledico izgubo eneržije tudi iw4 povzročiteljih sumili. Pri takem stanju stvari ne sme zdrav človeški razum pričakovati nobenih uspehov. Da pa smo kljub temu nekaj napredovali, se imamo zahvatiti vedno naraščajoči premoči pozitivnih sit. Njihova premoč pa ima svoj izvor v njihovi politični zrelosti, v pravdnem razumevanju politike. Po vojni se je pojavilo na površju političnega1 življenja precej dotedaj nepoznanih moči, ki so sc smatrale poklicanim, da po svojih močeh pripomorejo do konsolidacije neurejenih razmer. Njihov prihod na površje je omogočila splošna ne-orijent Iran ost v novih razineralta fšnspodarski ta socijalni problemi povojne dobe so preveč razpadli strasti in politično udejstvovanje omenjenih ipolititeov« je žalibog izviralo iz njih. Najboljši dokaz zato je že dejstvo samo, da počasi izglnjajot in prepuščajo vodilno vlogo možem in or gani/a-cijam, ki niso tudi v dobi splošne zmedenosti izgubile izpred oči bistva politike v njenem prvotnem jedru, ki jc bilo tem »politikom« najbrž«* sploh neznano. S tem pa, da je trajalo tako stanj« precej časa, so izgnale strankarske strasti te ptn litičnega tabora v kader brezbrižnikov baš tako državljane, ki bi lahko po svojih sposobnostih pripomogli do čimprejšnje udobne ureditve skupnega doma. Krtvda »novih« politikov je torej, da s» izločili te političnega življenja državljane, ki s« čutijo dolžne udejstvovati se v interesu skupnosti,) bodisi z ustvarjanjem novih vrednot, bodisi » vzdrževanjem in pospeševanjem obstoječega stanja. Posledica tega Je tudi bila, da se sastr* danes politično udejstvovanje bodisi za »štreber-stvo«, bodisi za nepotrebno izgubo časa. Niti tn» in tudi ne drugo ni pravilno. Politika je veda o najboljši Izpolnitvi določenih državnih munenov. Država pa jc skupnost vseh državljanov, nienJ cilji so torej obenem cilji vsakega poedinca. Dolžnost vsakega je torej, da se po svojih moč«* udejstvuje. Da pa se je kljub temu polastilo gorenje mnenje precejšnjega dela naše javnosti, ki danes brezbrižno zre na politični razvoj, alt pa tvori »šta.-fažo« neresnim politikom, je vzrok baš v tem, da so slednji prekoračili sfere svoje sposobnosti ta zašit na njim povsem neznan teren, kjer se mlel-, stvujejo s svojimi sposobnostmi, ki pa ne odgovarjajo stavljenim zahtevam. Cim večje pa so zahteve, tem večje moralo biti tudi sposobnosti. Zgodovina nas uči, da odgovarjajo velikim zahtevam samo velike osebnosti ali pa velike organizacijo z žlvljenšktmt preizkušnjami. O tem st ie vsakdo na jasnem. Ne vlada pa še popolna jasnost v tem. da je tak višji teren udejstvovanja države kot največja človeška organizacija. Komur pa postane jasno tudi to, bo Km ate »videt, «la s« obsoleni vsi lokalni politiki y te®" <---------------------------------------------------- poEojtM smrt. Na povrSju se ofedrže samo močne in velike organizacije, v katerih se danes očituje življenje moderne države. Podati smo samo nekaj površnih misli. Vendar pa ie laliko žc iz teh razvidno, da smo še vedno na krivih potili, če stojimo brezbrižno ob strani, če dajaimo pogum velikim nalogam nedoraslim politikom, škodujemo sebi 'm skupnosti. Koristimo pa laliko — in to ie naša sveta dolžnost — ako čianprej obračunamo s svojo dosedanjostjo in pričnemo z detotn tam. kjer vemo, da dočakamo oto-dove. Želi pa bomo samo tam. kjer smo sejali na rodovitna tla. Kakor ni dobra letina odvisna od enega bogatega klasu, tako ne smemo pričakovati blagostanja samo od truda enega dela državljanov. Pričnimo z ozdravljenjem sebe in zdrav bo celotni državni organizem. Kdor to uvkleva, lahko spozna pomen NRS. — mp. Km I© pri nas impgofel V času ko piše opozioijonalno časopisje dan za dnevom o nasilju nad Hrvati in Slovenci, v času, ko sme že vsak avstrijsko-habsburški hlapec smešiti naše največje nacijonalne svetinje, se je zgodilo nekaj, kar priča o liberalnosti naše vlade, ki ima mnogo preveč obzirnosti in popustljivosti napram zaslepljenim protidržavnirn elementom. Kakor znano, je kralj Aleksander 8. t. m. po-setil konjsko dirko v Varaždinu. Ob tej priliki je tamošnje, zlasti kmečko prebivalstvo priredilo kralju spontano velike manifestacije. Hrvatski kmet je izkazal kralju, ki je prišel tja brez svečanosti in sijaja, svojo iskreno ljubezen, katere ni mogla uničiti nobena radičevščma. Na poti skozi Vidovec, Ivance, Lcpoglavo in Trakoščanc je slai-vil kralj pravo zmagoslavje. Ko se je kralj mudil v TrakovSčanu dalje časa v gradu grofa Draško-viča, katerega želi kupiti kralj za svoje letovišče v Hrvatskem Zagorju, so prihiteli tja kmetje iz Cvellina z župnikom Cvekom in so se poklonili svojemu kralju. V Ivancu se je približal kralju stari Božidar Kukuljevič, sin velikega zgodovinarja Ivana Kukuijcviča, ter sc mu predstavil z besedami: Vaše Veličanstvo! Vaši in moji predniki so bili med prvimi začetniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kdo bi si bil upal govoriti tako domače z vladarjem tuje krvi, ki so skozi stoletja vladali nad našo domovino? Tako se more govoriti samo s kraljem narodne krvi.« Varaždinski župan g. Večeslav Podgajskl je pozdravili kralja in kraljico s sledečimi besedami: „Pod dojmom neopisive počasti in sreče hiljade srudaca zanosno kucaju u trenutku, kad po prvi puta — nakon stoljeća — dolazi na tlo našega slobodnog in kraljevskog grada Varaždina kralj naše narodne krvi Kam načelnik starodavnog ovog grada, koji je u prošlosti bio stjecištem kulture cijele Hrvatske, duboko hvalim Vašim Veličanstvima na izkaza,noj visoko] časti i molim za daljnju blagohotnost. Oradjanstvo naše, ne samo što gleda u Vašim Veličanstvima personifikaciju ostvarenih nam ideala, već vidi zalog jodne velike, lijepe i vedre budućnosti naše ujedinjene, nerazdružtve i nepobjedive otadžbine, kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca. fz tega kratkega popisa je razvidno, da je hrvatsko kmečko ljudstvo nepokvarjeno, da je njegovo monarhistično čustvo neomadeževano in da ga ne bo uničila nobena Radičeva demagogija proti kralju in kraljevini. Toda kaj sc je zgodilo? Vodstvo Radičeve HRSS v Zagrebu jc napovedalo federaciji HRSS v varaždinskem občinskem svetu, da mora zahtevati odstop župana, ker je pozdravil kralja, kar nasprotuje čustvom vsakega Hrvata. In res so radičevski občinski možje ob priliki proračunske razprave prisilili župana, da je podal ostavko! Take stvari se dogajajo v državi, o kateri pišejo avtonomistični, federalistični in drugi separ ratistični listi., da vlada v njej vladni teror! Kje na svetu bi bilo kaj takega mogoče? Tudi pri nas je treba v bodoče za vedno preprečiti podobne veleizdajalske geste. Imamo zakone, katerih strogost naj občutijo veleizdajalske kreature V polni meri. Iz spontanega navdušenja hrvatskoga kmeta za svojega narodnega kralja se jasno vkH, da je zasnoval Radič svoje repuhldcaostvo edino le na demagoški negaciji države/ ki jo ie hotel zrušiti z borbo proti narodni dinastiji. Toda veličasten sprejem kralja, kljub temu da je prišel popolnoma inkognito in da oblasti niso pripravile nobenega sprejema, dokazuje, da Hrvatsko Zagorje obsoja Radičevo demagogijo, ki ne more ubiti v srcu lir val skega kmeta njegove ljubezni do dinastije m monarhije. Monarhija ali republika? Pod tem naslovom jo priobčil dr. Lujo Vojnovič v »Prager Presse« sledečo zanimivo razpravo. Na podlagi zgodovinskih in psihološki h momentov se Izjavlja odločno za monarhistično ustavno obliko. Niti najtemeljitejši profesor javnega prava ne bi mogel dokazati kako načelno nasprotstvo med koustitucijonelno monarhijo v Italiji ali na Španskem, In med francosko republiko. Tudi najbistrejši učitelj ne M mogel pojasniti. v čem je razlika med ustavno nalogo kralja Viktorja Emanuela in ustavno nalogo predsednika francoske republike! Morda v dinastičnem čustvovanju naroda? Dr. Vojnovič oporeka tej domnevi. Izreka pa sc za monarhistično obliko Vladavine iz razlogov oportunosti, prikladnosti, ugodnosti. Za novo državo, ki si šele ureja svoje državno življenje, je velikega pomena dejstvo, da je na najvišjem mestu činitelj, ki ga nc zadevajo strankarski boji in perrjodičrrt pretresljaji ter da se vsaj v eni točki ne moti mirni razvoj naprav. Taka država je Jugoslavija, ki pa je imela še to srečo, da je našla vladarsko hišo, vzniklo iz naroda, zraščeno z njim, in ki izhaja od moža, ki je z junaško in zmagovito vstajo proti še vedno mogočnemu turškemu cesarstvu podal smisel in smer jugoslovenskemu ujedinjenju! Pa Uidi ne glede na ta čustveni moment, ki ima v enem delu naroda svojo praktično vrednost, trdi Vojnovič, da je v tem Jugolavija slična Italiji. Neogibna potreba ji veleva, da sc v namen ohranitve svojih delov v enotnosti nikakor no sme odreči monarhistične državne oblike! V podkrepitev te svoje trditve navaja dr. Voj- novič poučen in prepričevalen primer. Italijanski državnik Francesco Crispi je bil v svoji duši — republikanec. Vendar se je odtegal pritisku svojili prijateljev, ki so ga hoteli pridobiti za republiko. Odgovoril jim je lapidarno: »La Monarchia ci unisce. la Repubblica ci dividc.« (Monarhija nas združuje, republika nas razdvaja.) Četudi je bila za marsikaterega italijanskega patrijota velika moralna žrtev, da niso sprejeli federalistične oblike, je Grispi iz gori označenga razloga na duhovit in globok način obrazložil potrebo, da se državno enotnost strne v monarhijo. če je to veljalo za domovino Machiavellija in Cavourja, kako naj bi ne veljalo za mlado, malo in neizkušeno državo, ki se ji ni rodil šc noben Machiavelli in noben Cavour an v kateri se bodo še dolgo pojavljale sredobežne sile?! So to sile, ki jih more držati na uzdi edino le monarhija, to je: stalnost v nasledstvu. V tem je razlog, da federalizem, oziroma avtonomistični separatizem dovaja naravnost k republakanstvu In da se v mladih in ne še izkristaliziranih državah prav malo istoveti z njim. V pretežno agrarnih deželah odgovarja monarhistična oblika tudi duševnosti ogromne večine naroda, ki ga žc stalni stik z naravo navaja k temu. da tudi v družabni sestavi vidi pojav na-ravnlli sil, katerim se podreja iz svoje volje. Pri južnih Štovanih ima Ideja odinstva, hierarhije, vodstva globoko, skoro versko pomembnost. Slovanska demokracija je v svoji duši monarhistična. V črni gori je bil n. pr. kraj dozdevne ustave, vladar — vse. Sledeč svojemu nagonu jc ljudstvo samo zahtevalo, da mu vladar vrši službo sodnika! Pa tudi v parlamcntaTistični Srbiji sc nadaljuje monarhični kult. Kmetje gledajo v prvi vrsti na vladarja In zahtevajo od njega, česar jim ne more dati izven zakonov in ustave. Še bolj pa govorijo za monarhijo strankarska trvenja, ki se često razvijajo do bolestnosti. Boji, k] bi se perijodično in neogibno razvnemali ob volitve predsednika republike, bi dovajali deželo do najhujšlh spopadov, kakor jih vidimo v navadnem političnem svetu v borbi za oblast. V, monarhiji pa ostaja vsaj najvlšie mesto v državi nedotaknjeno od strankarskih tekmovanj. Znano je pa tudi, da se v demokraciji uveljavljata v, glavnem dve struji: prva, ki stremi po popolnem izenačenju, druga pa z avtokratsko nestrpnostjo (kar jc, pripominja Vojnovič, glavna pogreška vseh slovanskih demokracij). V taki demokraciji bi moral biti predsednik republike, ali bolj tiranski nego vsak avtokratski vladar, ali pa večji slabič, nego parlaraentarlčen vladar, kajti tak predsednik bi bil žoga svojih »velikih voltlcev«! Ni dan vsakemu narodu, da hi imel na čelu kakega slovanskega Marka Avrelija. (Rimski cesar v drugem stoletju, ki jc bil odličen po svoji učenosti, pravičnosti, milini in strogem vršenju svojih dolžnosti.) Vojnovič sc bavi nato z Radičevo propagando za »človečansko republiko«. Čudno se bo zdelo — pravi pisec — in vendar je res, da je Hrvatska monarhističnega mišljenja kljub vsemu republikanskemu programu »hrvatske seljačke stranke«. Vse republikanstvo Radičevih poslancev je le zastava — nezadovoljstva. To je etiketa, za katero se skriva monarhistično vino. Zato govori tudi hrvatska zgodovina od davnih časov. Hrvatje so ostali zvesti monarhizmu tudi tedaj, ko so jih Habsburgove! zatirali in zapostavljali. Zanje jc bil cesar vedno tudi »hrvatski kralj«. Tudi vstaja Zrinjskega ni bila namenoma naperjena proti Habsburgovemu, ampak je bila le nespretna manifestacija ogrsko-lirvatske statuarne avtonomije. Duševen pojav, več ali manje lasten vsem slovanskim plemenom, je v tem, da jim je tujec slmpatičncjši, nego lastni rojak. Od tod tudi republikanstvo Radičeve stranke. Edino le v Srbiji jc nekoliko iskrenih republi-! kancev, ki so prepričani, da je republika evoluci-ionistična spopolnitev monarhije. Toda to je le mala skupina, ki ne nahaja odmeva v ljudskih masah. Srbi v prejšnjem kraljestvu sc odlikujejo pred vsemi drugimi Jugosloveni z jakim, mirnlrn in zdravim človeškmi razumom. Ta zdravi razum, la politična izravnanost je trdna podlaga, na kateri sloni jugoslovenska država. Srbi vedo, da jc monarhija za državo isto, kakor cement in železni beton za poslopje. Videli so, kako je njih sedanji kralj preživljal z njimi, preprosto in »republikansko«, vse dobre in strašne dneve. Razumejo, kako je vez med narodom in kraljevo hišo najvarnejše jamstvo v vseh viharnih časih. Vojnovič ie uverjen, da pridejo tudi na Hrvatskem skoro do tega spoznanja in da pridela zbližanje in popolna sprava z demokratično monarhijo. To pa tembolj, ker je poleg italijanske vladarske rodovine jugoslovenska kraljeva hiša še edina dinar stija, izšla iz naroda! Vojnovič zaključuje: Vse zastonj! ko dorasle mlada generacija, bo tudi konec za reakcionarni plemenski kampaniiizem! Mlado vino ni za stare cevi. Tudi v starih ceveh je bilo morda nekdaj dobro vino, toda stare generacije so jih izpraznile in ostala je le gošča na dnu. Sedaj pa jc vrsta na novem vinu, ki pa bo tudi s svoje strani vsebovalo nekaj starega in zdravega. In to nekaj je večno močna in plodna vinska trta! Samoupravno načelo NRS Vprašanje samouprave jc zelo važno in zelo resno državno vprašanje, ki ima v našem političnem življenju svojo posebno zgodovin«. Radikalna stranka je prva v Srbiji stopila v politično življenje z načelom samouprave, ki tvori osnovno točko v njenem političnem programu. Kaj je pomenilo to načeto, se vidi te dejstva, da je tedanja političaa oblast v Srbiji preganjala radikale, ki so po volilni zmagi v Kragujevcu nosili v manlfescijskcm sprevodu zastavo z napisom »samouprava«. Radikalna stranka se je morala dolgo vrsto let boriti za uveljavljenje samoupravnega načela, v katerem je videla šolo za ljudsko politično izobrazbo, garancijo za razvoj in utrditev političnih pravic In narodnih svoljodščiei, kakor tudi podlago za gospodarski in kulturni razvoj naroda. Radikalna stranka le vodno to povsod delala iskreno in neumorno za uveljavljenje samoupravnega načela. Ko je bila po samovolji dveh Obre-novičov pregnana te vlade, so se njeni politični nasprotniki najprej vrgli na plene samoupiaivne organizacije, jih ovirali ali celo popola roma unt-čfli. Prvi glavni organ radikalne stranke »e je koenovaj »Samouprava«. Tudi njen sedanji glavni organ, ki že dvajset let hrabro iin neumorno brani življenskc interese n naroda to države, se tudi imenuje »Samouprava«. Samoupravno načelo jc torej glavni emblem Narodne radikalne stranke. Poleg glavnih cEljcv, ki jih je v polni meri dosegel samoupravni sistem in ki se je radi tega silno utrdil v politični zavesti ljudstva, je dosegel tudi, da se je pri državni organizaciji zmanjšal njen dotedanji birokratski duh. V toku njegovega življenja In delovanja pa se je pokazalo, da ot>-stojl med samoupravo in splošno državno organizacijo gotova vez, gotovo razmerje, na katerega se ne sme nikdar pozabiti v interesu ljudstva in države, kakor tudi v interesu pravilnega funkcijoniranja obeh organizacij. Zato se mora vprašanje samoupravnih orga-nteacij smatrati kot resno in važno državno vprašanje. To vprašanje se mora poveriti lojalni in javni razpravi v parlamentu. Na definitivno rešitev tega vprašanja morajo imeti vpliv resni in pošten! oziri napram stvarnim interesom naroda In države. Radikalna stranica, zvesta tej svoji najdražji politični tradiciji, bo delala z vsemi močmi na to, da se to v pršute reši v tem dahu. / Na Vido« dan Priznavaš # k« vernik naše Trojstvo, Trojico sveto, zraslo v eden rod? Mrziš razdor, ktiubcstl zlobne plod, mrziš ogabno Kajnovo ubojstvo? Ne toži na ncslogol Vidov dan. slovesni praznik upanja in nade, pečat Je narodne združitve mlade, spomin stoletnih robstva krutih ran. Ko dvom meglen zastira nam oči, ko črn obup podira nam moči, ostane ta zavest: o svetem Vidi, drugovi, skozi noč se vidi. Ta dan le kres do višnjevih nebes. To mavrica z obzorja Je v obzorje: preskoči lačno brezno, reko, los, pa spaja vzhod z zapadom čez pogorje. Ta dan Je most. razpet iz veka v vek. začenja se Pri kosovski nezgodi, današnji čas mu tvori drogi breg: od suženjstva na ravno gre k svobodi. Ta dan pomeni hleb. čaroben In tajinstven: voljan, če ga poknša rod edinstven: če pa sovrag ga vzame, se zgosti, da trši le od kamna in kosti. *) Ta dan pomeni strnjeno življenje, življenje bratov treb pod krovom enim, poziv prek mej vsem neosvobojenim: končano skoro vaše bo trpljenje! Je )i slučaj, oj bratje vi, kdo ve, da praznik naš najdaljši so danovl, da praznik naš najkrajši so mrakovi? Zanpno zrlmo v zarje Vidove I *) Bajka pravi, da Je kruh puščen na Kosoven!, postal p«d turškim zobom kTcmon in da se je na dan osvete »mehčal. Radikali, svoboda m država V razpletu situacije smo stalno povdarjall, da Je glavna Unija, od katere se ne more odstopiti, izražena v političnem programu vsake skupine kn vseh blokov in da se šele po presoji te Unije in tega pravca more govoriti o drugUi momentih, ki morejo vplivati na rešitev krize. V tem smislu smo po vda rjali veliko razliko med koalicijo radikalov in samostojnih demokratov ter heterogenim fcdcntfističnun blokom, v katerem je tudi Davido-vič s svojimi prijatelji. S stališča državne politike ne daje druga kombinacija nobenih garancij in podlage za uspešno državno politiko. To našo trditev so okrepili pojavi v bloku opo-zicijonalnih strank, od katerih je najznačilnejši odhod Stcpana Radiča med boljševike in očividno nasprotstvo opozicijo-nalnih strank z ozirom na državno ureditev. Slabost bloka v tem kardinalnem vprašanju je povzročila, da so opozicijonalne stranke skušale prenesti borbo na drug teren, ker so čutile, da se z negativno politiko ne more spremenili pozitivna in konstruktivna notranja politika, ki se vodi na temelju državne ustave, in za katere spremembo pi nobenega razloga, ki bi jamčil, da bo za državo in za narodno edinsivo bolje, ako se ta sprememba izvrši. Z intrigiranjem, klevetami rn z osebnimi napadi ter z izmišljenim nesoglasjem v radikalnih vrstah so mislili oslabiti oni temelj, na katerem počiva moč radikalno demokratske koalicije. Ko so uvideli, da je ta taktika brezuspešna, so pričeli opozlcijomalni poslanci z izzivanjem ljudskih mas. Ker se bojijo svojega slabega, dela In zveze z Radičem, M Irotcli stopiti pred ljudstvo kot obtožitelji, da bi se tako odtegnili sodbi. Radikalna stranka Je vedno črpala svojo moč iz ljudskega razpoloženja. Radikalna stranka Je stala vedno na stališču, da Je osnovni pogoj za uspeh demokracije in svobodomiselnega režima da so ljudstvo Informira o vseh razmerah.v državi in da bo potem njegova sodba pravilna. Radikalna stranka sc Je borila za svobodo govora in zborovanja ter bo to pridobitev žilavo in vztrajno branila do konca, če Jo v vladi, ali pa v opoziciji. Mi radikali obsojamo vsak teror od zgoraj in od spodan Mi smo nasprotniki vsakemu nasilnemu postopanju na shodih, vsakemu oviranju pri Izvrševanju onih pravic, ki Jih mora imeti svoboden državljan pri izražanju svojih misli in svojih stališč. Zadnll pojavi oviranja in nereda na shodih so bili sprejeti zelo nesimpatično v radikalnih krogih brez ozira na to, kdo le povzročil in zakrivil te nerede. Stojimo na stališču, da se moralo ustavni in zakonski predpisi glede svobode zborovanj In udruženja skrupolozno izvajati. V tem oziru Je dal g. minister notranjih del Jasne instrukcije vs em podrejenim organom. Ako bi kak oblastni organ malomarno izvrševal svoje dolžnosti, a)l ako bi se kdo, brez ozira na to, kateri skupiui ali stranki pripada, pregrešil proti svobodi govora In oviral državljane v njihovih ustavnih pravicah, — taki slučaji bodo brezobzirno repri-ndrani. Toda odgovonrost vlade za državne in javne posle ne obstoji samo v čuvanju državljanskih pravic, temveč mora skrbeti tudi za zaščito dr-' žavo in javnih interesov v smislu mnogoštevilnih predpisov, ki vsebujejo meje med dovoljenim in nedovoljenim. Obsojajoč vsak pogrešek proti svobodi zborovanja in udruživanja Je naša stranka, kadar nosi odgovornost za državne posle, dolžna, da se ravno tako bori proti vsem onim, ki bi s svojim postopanjem ogro/.evall po zakonu zaščitene Javne Interese. Državna oblast Je dolžna ščititi državljane pri izvrševanju njihovih ustavnih pravic, toda ravno tako Je dolžna čuvati Javni red. Integriteto države in državnih oblasti. Kakor Je radikalna " stranka i Jločno za zaščito državljanske svobode, tako ne more dopustiti nobenih napadov na Javne In državne interese. V teh mejah in na tel podlagi bo radikalna stranka skrbela za pravilen tok politično borbe. Zadnji dogodki in sukobi, o katerih poroča opozicijonalno časopisje neresnično z oči vidnim namenom, da jtli izrabi za svoje posebne cilje, so samo okrepili to mišljenje merodajhih krogov. (»Samouprava«.) Slovenci! Narod, čuj in zavedaj se, da je pijančevanje tvoja sramota in tvoja poguba! Tej zavesti primerno in dosledno bodi tudi tvoje ravnanje! Napravi konec tej sramoti, raztrgaj spone starili strasti, vrzi s sebe jarem pijanske sužnosti, dvigni se k lepšemu, svobodnemu življenju! Združimo se vsi trezni sinovi im hčere naroda, da osvobodimo od strasti zasužnjene brate) Na vsej črti naj se prične najenergičnejši odpor! Prosimo vas vse, da sodelujete pri velikem ozdravljenju naroda! Prosimo, da store cerkev, Sola hi doni v tem oziru svojo dolžnost in se v tem boju med keboj podpirajo. Pozivljcmo vsa kulturna društva, da sprejmejo kot eno glavnih točk svojega delovanja delo proti nezmernosti, sirovosti in razuzdanosti! Pozivljcmo posebno mladino, da sc po zgledu mladine drugih narodov združuje in navdušuje za svoje in svojega naroda krepostno življenje! Ne zdvojlti nad neuspehi, marveč pomnožiti Je treba odporne sile! Ne dvomimo, da se bo z združenimi močmi ter z vsestranskim, odločnim hi vztrajnim delom naš narod dvignit k treznemu življenju. Živela treznost! — Bol nezmernosti) Sirit® radikalni tisk! Na »Radikalni Glasnik«, ki prinaša službene vesti in objave vseh organizacij NRS v Sloveniji, morajo biti naročeni vsi naši člani. Stavlja se vsem strankinim organizacijam v dolžnost, da skrbijo za širjenje našega lista V vseh kavarnah, čitalnicah, društvih, briv-niedit in drugod naj zahtevajo naši člani »Radikalni Glasnik«. S širjenjem našega tiska sc širijo naše ideje ter se deluje v dobrobit naroda in države. V vsakem krajevnem odboru na) se ustanovi propagandna sekcija, k) na) skrbi za širjenje našega tiska. To sekcije naj bi nabirale tudi naročnino za »Radikalni Glasnik«. širite naš tisk, ki nudi vsakemu poleg službenih obvestil tudi drugo politično in zabavno čtivo. Nobena stranka nima toliko kmečkih poslancev kot Narodna radikalna stranka in samo preko nje se morejo združiti žuljave roke srbskega, hrvatskesa in slovenskega kmeta Dva grešnika Dr. Leopold Lčnard. Ob priliki prihoda ljubljanskega škofa dr. Antona Bonaventure Jegliča in advokata dr. Ivana Šušteršiča v Beograd je priobčil »Slovenski Narod« Članek pod naslovom »Dva grešnika«. »Slovenski Narod« piše: Ko sc je 1. 191T pričelo med Slovenci takozvano deklaracijsko gibanje, ki je povzročilo avstrijski vladi silne neprijetnosti. Je bil škof dr. JegJič med onimi, ki so s svojim vplivom in s svojim vzgledom pripomogli temu jtokretu do zmage. Zdi se, da ta trditev ni baš točna. Takozvani deklaracijski pokret ni bil ravno tako neprijeten avstrijski vladi. Ako uredništvo »Slovenskega Naroda« pogleda dotične številke »Slovenca«, ki je bil tedaj v najožjih zvezah z avstrijsko vlado in je najbolje poznal njene namene, bo videlo, da je »Slovenec« neprestano zatrjeval, da more vsak svobodno podpisati majniško deklaracijo, ker to ne nasprotuje avstrijski vladi in da cesar Karl izrecno želi. da se vsak svobodno izjavi. Ako bi kje krajevne oblasti vsled nerazumevanja intenci} osrednje vlade delale kake neprijetnosti, se je treba takoj pritožiti in osrednja vlada jih bo poučila. In res so se na Koroškem pripetili slučaji, da so hoteli organi krajevni b oblasti, ki še niso mogli verovati, da je Avstrija primorana dajati take velike koncesije, preprečiti ljudstvu, da se izjavi za majniško deklaracijo. Tozadevne pritožbe so imele takoj popoten uspeh. Avstrija je bila tedaj že tako na koncu, da je morala samo še gledati, kako bi kar največ' rešila. Majniška deklaracija je bila ugodna formula, da reši vsaj glavno, t. j. okvir in prestiž. Dalje piše »Narod«, da je škof Jeglič I. 1917 vrgel Ivana Šušteršiča, »ker se je protiv H jugo-sto venski kleji In jugoslovenski politični koncepciji«. Tudi to ni točno. Kdor je zasledoval tedaj spor v taboru SLS, je moral dobiti uti-s. da so bili v začetku merodajni predvsem osebni razlogi. Ker je SLS prihajala vedno bolj do vpliva v lokalni samoupravi kakor tudi v centralni avtonomiji, je prihajalo v njene vrste vedno več inteligentov zlasti uradnikov, ki so prej simpatizirali z napredno stranko. V stranki sami pa so vzgajali vedno več mlade inteligence, Ker je imela SLS malo inteligence, je mogel dobiti vsak Intcligent dobro službo. Sčasoma pa jc bilo into ligencc vedno več ter se je pričela konkurenca hi iz te nezadovoljstvo, ki se je obračalo proti stranktnem vodstvu. Mlada inteligenca, ki je prihajala Iz stranke same, se je pričela prilože vati. da dobivajo oni, ki so komaj stopili v stranko iz nasprotnega tabora, prej službe nego ona. Prišla je vojna. Eden je hotel biti oproščen vojaške službe, drugi je hotel biti premeščen na manj nevarno mesto, tretji zopet kako vojno dobavo. Nadaljevanje vojne je povišalo število nezadovoljnežev in ker je bilo tudi ljudstvo vedno bolj nezadovoljno, se jc obrnilo vse proti strankinemu vodstvu. To nezadovoljstvo ni bilo v no beni zvezi z jugoslovensko ideologijo. Sicer so bili v stranki, zlasti med inteligenco, tudi ljudje, ki so bdi pristaši jugoslovanske politične koncepcije, ki pa je niso mogli nikjer izpovedati. V začetku bi v prvih vojnih letih jc stala ccJa stranka odločno na avstrijskem stališču. Ko je prišla takozvana majniška deklaracija, jo je najprej podpisal dr. Šušteršič in nekaj mesecev posmeje tudi škof dr. Jeglič. Za deklaracijo je bila cela stranka, ker je bila sestavljena tako, da jo je mogel podpisati vsak človek. Spor se ni pričel radi deklaracije. temveč iz drugih razlogov. Ker pa je bil dr. Šušteršič šef avtonomne uprave In kot tak neke vrste predstavnik države, je bilo pozneje, ko je bilo vsakemu jasno, da Avstrija propada, mogoče Izigrati napram dr. Šušteršiču tudi naci-jonalni moment. Škof dr. Jeglič je bil v tem sporu dolgo nevtralen in se je prldru/Jl takozvani omladinski skupini šele tedaj, ko je bilo popolnoma jasno, da ona zmaguje. Podpirajte naš tisk! Apeliramo na vse naše trgovce in industrijce, da objavljajo vse svoje inserate v »Radikalnem Glasniku«, ki Je edino naše glasilo v Sloveniji. S pomočjo obširne in velike organizacije naše stranke se bere »Radikalni Glasnik« v vseh krajih naše kraljevine in radi tega imajo inserati v našem listu prednost pred vsemi drugimi slovenskimi listi. Razen tega je v Interesu trgovskih in industrijskih podjetij, da se z insoriranjem v našem listu podpira naš tisk, kar Je največja dolžnost vsakega našega člana. Iz notranle politike : Pred skupinskimi volitvami V (aformira-nfli rajdikaiskih krogih zatrjujejo, da ostane min. predsednik g. Pašić na Bledu okoli petnajst dni. Za časa svojega bivanja na Bledu bo kralju natančno in podrobno razložil sedanjo situacijo ter bo predlagal razpust narodne skupine'in zalite-vaJ volilni mandat. Istočasno naj bi se izvršila tudi že pripravljena rekonstrukcija vlade. Ukaz o razpustu narodne^ skupščine naj bi bil podpisan sredi meseca Julija, volitve pa naj bi se vršile sredi oktobra. — V krogih radičevske stranke zelo komentirajo Pašičev odhod na Bled ter so prepričani, da bo dobil Pašič volilni mandat. : Davldovlč proti — Da Vidoviču! Nedavno je vodja razbitega opozicljonalnega bloka g. Davido-vič raztrosil v Javnost vest, češ da g. Pašič noče nobenega sporazuma s Hrvati. Par dni nato pa je pisala »Pravda«, glasilo g. Davldoviča: Najtežji spor je razpust Radičeve stranke. Ta spor more privesti koalicijo v vprašanje, ako Priblčevič ne odstopi od te zahteve. Priblčevič je nedavno sprožil to vprašanje na ministrski seji, toda ni uspel. Pašič se je izjavil proti temu, ker je tudi njegova Stranka proti temu. Topot se je moglo jasno videti, da Pašič ne soglaša v glavnih vprašanjih s Pribičevičem In da razmišlja o drugih metodah in manirah — kakor je rekel Ljuba Jovanovič v svoji znani izjavi. Tudi Pašič je kakor ostali za politiko sporazuma, samo misli, da je ni treba voditi sedaj, temveč po volitvah. — Že iz teh vrst je razvidno, kakšnih sredstev sc poslužuje opozicija proti radikalni stranki in še posebej proti njenemu voditelju, ki je ponovno izjavil tudi v parlamentu, da je NRS za politiko sporazuma, do katerega bo moralo priti prej ali pozneje. : Radičeva agitacija proti Korošcu. Radič je fMrfciktil v svojem »Stobodnem Domu« članek, v katerem ugotavlja, da je slovenska republikanska Stranka pognala močne korenine po slovenskih vaseh. da je la stranka sprejela program HRSS, kt Je prikrojen za slovenske razmere. Radič očita dr. Korošcu, da ne povdarja samoodločbe slovenskega naroda In da se je v praksi popolnoma «d-Tcket republikanstvu, čeprav zastopa še vedno slovensko avtonomijo. Radič samozavestno izjavlja, da bodo Imeli republikanci v Sloveniji že pri prihodnjih volitvah večino in pravi, da Koroščeva »Iranka ne zastopa socijalnih potreb in republikanskih teženj slovenskega naroda. — Kakor znamo, zastopa to Radičevo slovensko republikansko stranko g. Albm Prepeluh s svojimi ožjimi prijatelji, ki so se udinjali iz posebnih razlogov radi-čevskemn demagoštvu. Sicer pa sc najnovejši bol j.sev iški komisar precej moti, kar je menda itak ■podlaga njegove človečanske politike. : Dogodki v Raljl. O teh dogodkih je opozl-Ctjomalno časopisje poročalo popolnoma pristransko in deloma tudi napačno, češ da so jih zakrivili nasprotniki zemljoradniškc stranke. Notranje ministrstvo je izdalo o dogodkih komunike, ki ugotavlja med drugim, da sta na podlagi uvedene preiskave mnogo kriva zemljoradnlška poslanca Moško vi je vič in Vujič sama, ker shod ni bil oficijelno javljen merodajni politični oblasti. Tudi pristaši zcmljoradnlške stranke »o sprejeli oba poslanca z ogorčenjem, ker ne odobravajo i>olltike strankinega vodstva. Incidente je povzročil zem-Ijor idniškl učitelj, ki je udaril s palico lastnega pristaša. Nadaljna preiskava bo ugotovila še druge podrobnosti. : Končana Radičeva misija v Moskvi Po zadnjih vesteli je dobila Radičeva rodbina obvestilo, da je Riidič že odpotoval iz Moskve in da se vrača na Dunaj. Nadalje je sporočil Radič predsedstvu svoje stranke, naj pridejo člani vodstva HRSS na Dunaj, da jih informira o svojih rezultatih v Moskvi. — Iz teh vesti bi sledilo, da boljševlki niso posebno vneti za Radiča in da so ga poslaii nazal z naročilom, da hočejo prej videti njegovo boijševtško-kmočko politiko, prodno mu izročijo propagandni denar. Mogoče je seveda tudi kaj drugega, kar bo pokazala bližnja •bodočnost. ': Razpust »neodvisne delavske stranke« v Osijeku. Osiješka policija je razpustila tamošnjo komunistično organizacijo in je prepovedala njenim članom vstop v Radnički dom, katerega smejo sedaj obiskovati samo socialni demokrati. Razpust je v zvezi s trboveljskimt dogodki. Hrvatski kmet in Radić. »Straža« (Osijek): Vsi znaki kažejo, da je žc dober del hrvatskoga kmečkega ljudstva, kt Je sledil Radičevi politiki, pričel uvklevati veliko zmoto svojega voditelja tn da ga bo kmalu zapustil. Potem bo spregledala tudi hrvatska Inteligenca In se vrnila na pravo pot. Mislimo, da je ta mnogo bliže nego se mnogi nadelalo. Zapiski »Slovenec« in novi kurz francoske politike. Nedavno je »Slovenec« priobčil uvodnik »Nov duh iz Franclje«, kjer se je veselil nov® francosko vlade tn jo postavljal za vzgled vsem evropskim državam. Že tedaj smo ugotovih zmedenost gospodov pri »Slovencu«, ki so vsled neuspehov svoje politike pozabili na svoja klerikalna načela, kajti sicer bi ne mogli zagovarjati m se navduševati za novo francosko politiko, katere voditelj Herriot je odločen nasprotnik vsake zveze med Francijo in papežem. In zopet se navdušuje »Slovenec* za novi kurz francoske polftikel Topot o priliki Hearrrotove vladne izjave, o kateri pravi, da ji ni treba nobenega komentarja iu pristavlja, da se francoska politika sploh temeljito izpremeni. »Slovenec« je podčrtal oni del izjave, ki govori, da je edino pravi način demokracije tu politike ta, ki svoje metode gradi na razlogih pameti in si postavlja za cilj uresničenje nravstvenih zakonov v blagor .celokupnega naroda. Kakšni so ti nravstveni zakoni, ki jih hoče uveljaviti novi kurz francoske politike, je razvidno iz Herrlotove izjave, ki jo je poda! v parlamentu 19. t. m., o kateri pa »Slovenec« seveda ue bo poročal. V omenjeni seji je pri razpravi o odpravi francoskega diplomatskega zastopstva v Vatikanu Herriot izjavil sledeče: Vedno sem priznaval veličino katoliške ustanove do tedaj, ko jc ostala zvesta misli Onega, k| je izgnal trgovce Iz templja In jim rekel: »Moja hiša je hiša molitve: vi pa sto naredili Iz nje lamo razbojnikov«. (Živahno odobravanje.) Dokler le bila katoliška ustanova veliki vrelec usmiljenja, dokler je podpirala slabotne in pravičnike pred silo, sl je zagotovila spoštovanje in podporo celo onih, ki enako kakor jaz niso priznavali njenih načel. Toda mislimo, da v pravem Interesu verskega miru ni treba, spoštovati zastopnika katoliške vere kot suverena, kakor ni to slučaj pri poglavarjih drugih ver. Govorim o Franciji, kjer niso samo katoličani, protestanti Židje. Vlada, ki ne priznava In ne podpira nobenega bogočastja, vztraja pri ločitvi. Sicer pa mislim, da Francija ne more ne pravno in ne faktično pridobiti ničesar od tega zastopstva. Tako je izjavil voditelj novega kurza francoske politike, za katerega se navdušuje »Slovenec«, ki pravi, da pomeni nova francoska vlada velik preobrat celokupne evropske politike. Kaj pravi k temu pristojna cerkvena oblast, ki ščiti pisavo »Slovenca«? Kaj pravijo verniki, ki so politično organizirani v stranki, katere glasilo se zavzema za prelom s papežem? »Slovenec« iu radikali. »Slovenec« hvali francosko vladajočo radikalno stranko, se zavzema za njen program in se navdušuje za njene socijalne smernice. Sploh so mu francoski radikali vzor prave politike... Pri vsem navdušenju za radikale pa pozablja na Goethejeve besede: VVarum denn in die Ferne schvvcifcu... Sfeveda, kdor zna, pa znal Vedno isti! »Jutro« kar ne more pozabiti svojega sovraštva do narodnih radikalov, proti katerim je še nedavno vodilo najsramotnejšo gonjo. Odkar se greje na solncu vladne milosti, je sicer spremenilo način svoje gonje, toda v bistvu je ostalo staro »Jutro«, pri katerem so še danes gospodje, ki šo izdali celo nesramno in lažnjivo brošuro proti radikalom, katero je morala oblast zapleniti! Ako ti gospodje ne bodo bolj previdni bomo primorani govoriti in delati drugače. Ce se ti gospodje ne zavedajo, da je država nekaj več nego njihovo širokoustenje, jih bo treba pač podučiti! Eno ali drugo. V »Slovenski Narod« pišejo ljudje, kt so. alt plačani za to, da tako pišejo, ali pa nimajo političnih možgan v redu, odkar jim komandirajo tisti, proti katerim je »Narod« svoječasno proglasil sveto vojno v interesu države in naroda. Slabe nade. Danes »vsemogočni« slovenski demokrati napadajo ob vsaki priliki narodne radikale, od katerih je odvisna njihova »vsemogočnost«. Pravzaprav dokazujejo s temi napadi le svoje dosledno sovraštvo napratn radikalom, toda kljub svoji doslednosti se silno motijo, ako mislijo, da se bodo oni smela li — zadnji! Agrarna reforma (iz programa NRS.) V naši novi državi smo se našit pred velikim vprašanjem gospodarsko društvenega značaja, katero zahteva, da ga hitro, pametno In modro reši« mo. To je v interesu našega zdravega in pravil-« nega gospodarskega razvoja kakor tudi v Interesu notranjega reda, javne varnosti in pravnega razvoja. Mislimo na agrarno vprašanje. Obseg tega vprašanja more biti različen, odvisno od namena, kf se hoče doseči. To vprašanje more iniett tudi društveni značaj, reformo samega vprašanja lastnine zemlje, a more imeti tudi značaj osvobojen ja zasebne lastnine zemlje od bremen in obveznosti fevdalnega značaja in oddajanje zemlje onim siromašnim seljakom, ki je nimajo, ali j® imajo samo v majhni meri, da jim ne zadostuje za preživljanje. Pri nas sta se na žalost, oba ta značaja po-, mešala, in pri reševanju tega vprašanja se je šlo po napačni poti. Še bolj je treba obžalovati da se je pri tem gledalo s strankarskega stališča in se je vanj zanesel strankarsko politični element, ki je, poleg elementa negotovosti in nereda pri rešavanju tako važnega in kočljivega vprašanja popolnoma zmedel njegovo pravilno in zdravo ureditev. Po mišljenju radikalne stranke mora biti pri rešavanju agrarnega vprašanja namen: 1. Osvobojcnje seljaka od fevdalnih bremen in seljaku je treba dati v lastnino ono zemljo, katero je obdeloval pod fevdalnimi bremeni In v fev« dalnih oblikah. 2. Dobrovoljcem Je treba dati zemlje, toda samo resničnim dobrovoljcem, do katerih ima država svoje dolžnosti. In tako je treba dati zemljo revnim poljedelcem in rodbinam onih poljedelcev, ki so padli v vojni, ali pa postali nesposobni za delo, če nimajo zemlje, ali pa jo imajo samo zelo malo, da jim ne zadostuje za življenje. Pravico, da- dobijo zemljo v tem obsegu, imajo tudi oni, ki bodo izgubili zemljo vsled Izvršitve agrarne reforme pod točko 1, bodisi da jo izgube popolnoma ali pa v toliki meri, da jim ne zadostuje za živ> ljenje. 3. To razdeljevanje zemlje, v kolikor se n« nanaša na točko L, sc mora vršiti v zvezi z notranjo kolonizacijo, v prvem redu in na prvem mestu tam, kjer je to za okrepitev našega narodnega elementa posebno potrebno, pri tem se mora pazili, da se naseljevanje vrši v večjih, strnjenih skupinah po načrtu. 4. Najprej se ima razdeljevati državna la splošna narodna zemlja, a v kolikor bi je ne bila dovolj, naj se razdeljuje tudi zasebna zemlja. Prevelika posestva naj se v tem oziru Izenačujejo * državno zemljo. 5. Oni, k| dobijo zemljo, jo morejo prodati samo po predpisih postave. 6. Onim, katerim se zemlja vzame, bodisi vsled agrarne reforme, ali za druge državne potrebe, se mora tli tl odškodnina, katere veličino mora odrediti postava. 7. Država more s postavo določiti velikost posestva, preko katerega se zemlja ne sme kupovati ali prodati, to Je, ne sme biti v privatni lasts nini. 8. Odškodnino za odvzeto zemljo daje država. 9. Kmetje, odnosno vasi in občine, ki nimajo zadosti pašnikov in gozdov, morajo dobiti od državne, splošno narodne zemlje in Šume, pri tem se razume tudi imovinska šuma in skupna zemlja. 10. Izvrševanje agrarne reforme se mora kar najhitreje postaviti na postavno podlago in zagotoviti, da se vrši nepristransko in pravilno. Kar najhitreje je treba to vzeti iz rok političnih oblasti in njenih organov, v kolikor niso postavljeni pod zanesljivo kontrolo sodnij. Moč države. »Radikalna Omladina« (Vukovar): Radič se je mogel že dovolj prepričati o moči naše države« ki se ne boji nobenega znanega In neznanega Radiča In čeprav bi ti prepotovali vsa evropska in jzvenevropska glavna mesta. Noben Radič ne bo zrušil države, zgrajene z žrtvami njenih najboljših sinov in katero čuvajo danes vsi pošteni In verni patrioti. Narod bo obsodil one, v katerih prevladuje osebna mržnja, in naj se ti imenujejo Radiči ali pa Davidovići! Radičeva pot v Moskvo. »Zastava« (Novi Sad): Radičeva pot v Moskvo ima svoje posebne tendence. Kaj Je pravi smoter Radičevega potovanja v Moskvo, se bo šele videlo, toda slabe posledice se že opažajo na njegovi stranki Radičevi pristaši govorijo že javno, da je prišel čas ustvaritve njihove mirotvorno in človečanske republike in da bodo obračunali a srbskimi »batinaš!«. Bilo bi neoprostljivo, ako se dopusti, da bi radtčcvskl agitatorji še nadalje zastrupljali ljudstvo. Štev. 26. Pokret NRS Radikali v mariborskem srezu — Desni breg. Organizacija NRS v mariborski oblasti se v zadnjem času razvija zelo živahno. Oblast se deli na 12 srezov, od katerih se najživahnejše javljajo Murska Sobota, mesto Maribor in mariborski srez Desni breg. V tem srezu Imamo 9 krajevnih organizacij, ki vsak dan bolj napredujejo. NRS je zlasti v zadnjem času pridobila sorazmerno mnogo članov. Na prvem mestu je krajevna organizacija Slovenska Bistrica, h kateri pristopajo zavedni Pohorčani v velikem Številu. Krajevni organizaciji Vrloga pripada 80% tamošnjega prebivalstva. Tudi druge organizacije imajo veliko število članov kakor Spodnja Poljskava, Zgornja Potiskava, Račje-Fram, Hoče, Studenci pri Mariboru, Kako se ljudstvo zanima za Narodno radikalno stranko, se vidi iz tega, da je v novo ustanovljeno organizacijo v občini Morje pristopilo takoj prvi dan 32 članov. Morje ie majhna gorska vas na Pohorju. Stranka se razvija po vaseh in člani so izključno kmetje, oziroma v organizacijah blizu Maribora delavci. Iz tega je razvidno, da NRS v Sloveniji ne dobiva tal samo med inteligenco in uradništvom temveč tudi med kmeti. Ljudstvo v teh krajih je bilo pred vojno pod vplivom klerikalne stranke. Ljudstvo Je pričelo počasi uvidevati, da politika te stranke nima nobenih dobrih rezultatov in Išče nove orientacije. V demokratsko stranko absolutno noče, v radikalno stranko pa vstopa rado. Občinske volitve Kakor srno že zadnjič omenili, se bomo pozneje posebej bavili z občinskimi volitvami v Sloveniji. Za sedaj ugotavljamo, da je pisanje demokratskih listov ravno tako tendenciozno kakor pisanje klerikalnega časopisja. Beograjska »Samoupravan, ki izvaja svoje sklepe na podlagi demokratskih poročil, je zabeležila med drugim tudi to: Slaba udetežba pri volitvah v celjski okolici in na Vranskem je nov dokaz, da postaja ljudstvo v političnem oziru apatično in da izgublja interes za svoje sedanje stranke. Glede volitev v ljubljanski oblasti piše, da Je demokratska stranka le v redkih slučajih nastopila pod svojim imenom in da so se večinoma vsi državni in nacionalni elementi združili pod kakim nevtralnim imenom, n. pr. »gospodarska Jlsta«, ki je dobila lepo število glasov. Demokratsko časopisje je seveda to lepo število glasov kratkomalo poiedesarllo! O teh in še drugih stvareh, kakor tudi o porazu SLS, bomo govorili po končanih volitvah. Občinske volitve v Kranju. Zaslužen poraz JDS. V soboto dne 21. t. m. so se vršile v Kranju občinske volitve. Za volitve se Je vodila živahna borba med JDS in vsemi nasprotnimi strankami. Z ozirom na slabo gospodarstvo demokratske večine v mestnem občinskem svetu z občinskim premoženjem je popolnoma razumljivo, da so sc postavili kranjski radikali proti demokratski gospodi. Volilni boj je bil oster, toda kljub terorju, podkupljevanju in obupni agitaciji JDS so takozvani »malkontentl« izvojevall sijajno zmago in porazili JDS v toliko, da ne razpolagajo gospodje demokrati več svobodno z občinskim premoženjem, ker nimajo v mestnem svetu dvetretjlnske večine in zato se je pravzaprav vršil ves volilni boj. Dasiravno ima JDS svojega župana, vendar ne more proti volji »malkontentovc gospodariti po svoji volji kakor doslej, To pa je največji uspeh »malkontcntov«, ki so postali sedaj »zelo-kontenti«. Živeli kranjski radikali! Naprej v boj za pravice in napredek naroda! Odgovori uredništva Vinkove!: Vašo zadevo smo Izroditi strankinemu tajništvu. — Maribor: Zglasite se pri tajniku okrožnega odbora NRS za mariborsko oblast. — Tržič: Naprej za ciljem! V kratkem se marsikaj spremeni. — Celje; »Narodni Dnevnike ni bil glasilo naše stranke, torej ni zastopal naših idej. Rdimo radikalno glasilo v Sloveniji Je »Radlkalski Glasnik«. — Trgovec v M.: Glede oglasov se blagovolite obrniti na upravo lista. — Učitelj: Potrjujemo prejem dopisa. Zadevo bomo Izročili v iiadailjuo preiskavo. — I. K-: Imate dokaze, oziroma priče? Le v tem slučaju moremo ugoditi Vaši želji. — Poštni uradnik: Popolnoma pravilno. NRS je edina vsedržavna stranka. Druge takozvane slovenske stranke so le lokalne in no »norejo imeti nobenega stalnega vpliva na državno politiko. — Zagreb: Zglasite sc prt tamošnji radikalni organizacija — Šiška: Blagovolite se oglasiti osebno. .RADKALSH OUSNIIU----------------------MM«. . iz vMoa sveta Rarmoitd Pohtcarft. Kakor smo poročali, je Potacal« vaM Mte parlamentarnih voiltev podal ostavko In se je sočasno umaknil iz javnega političnega Uvijeni*. Rodil se Je t. 1860 v Bar-ie-Ducu In je po star riših lotarlnške krvi. Kot desetleten deček je gledal grozote nemško-francoske vojne. Ko so Nemci zasužnjili njegovo domovino, se Je zbudilo v dečku veliko sovraštvo do nemškega imperializma. Pozneje leot politik Je vodil energično odporno politiko Francije In pripravljal svojo domovino za Osvobodilni boj. Bil je ponovno prosvetni in finančni minister, 14. jan. 1912 pa je postal prvič ministrski predsednik in zunanji mittister. Kot tak je potoval v avgustu 1912 v Rusijo, kjer so ga merodajni krogi nadvse ljubeznivo sprejeli. Ob tej priliki se je sklenilo, da stopi Francija pod orožje, ako bi Nemčija v slučaju kakih balkanskili zapletljajev mobilizirala proti Rusiji. Ta dogovor je vseboval prVe poteze za poznejšo praktično osamosvojitev južnih Slovanov, kakor tudi Cehoslovakov in Poljakov, L. 1913 je bil Poincare izvoljen za predsednika republike. Svojo politiko ie osredotočil v delovanju za osvoboditev od Nemcev zasužnjene francoske zemlje, ker je kot pravi miroJjub uvidel, da ne more biti resničnega miru, dokler živi francoski narod v neprestanem strahu pred nemškim imperializmom, ki je ogrožaval tudi ostalo Evropo. Sestanek Herriot—Macdonald. Po dvadncvnili Razgovorih z ministrskim predsednikom MacdonaJdom v Cheauersu je dopotoval Herriot 21. t. m. v London. Angleška vlada je izdala uradno sledeči komunike, ki sta ga soglasno sestavila Herriot in Macdonald: Francoski In angleški ministrski predsednik sta se v soboto In nedeljo sestala. Imela sta prijateljske in neoficielne razgovore o raznih vprašanjih, ki se tičejo Dawesovega strokovnega poročila. O odredbah, ki bi biie primerne za realizacijo Dawesovega načrta, se niso stavili nikaki definitivni predlogi. Nobeni definitivni sklepi ne bodo storjeni brez vednosti vlad Italije in Belgije. V razgovorih se ie pokazalo popolno soglasje stališč Anglije in Francije. Da se s skupnim sodelovanjem rešijo težkoče, radi katerih trpe njih države, sta oba ministrska predsednika sklenila, da se s privoljenjem ostalih vlad skliče v London sredi julija konferenca, da ugotovi končne spremembe Dawesovega načrta. Oba ministrska predsednika sta se sporazumela, da skupno odpotujeta na kratko bivanje v Ženevo povodom prihodnje otvoritve plenarne seje Društva narodov. Aretacije komunistov na Poljskem. V bližini Varšave so te dni aretirali v samotni hiši okoli 30 komunistov, ki so ravno razprav-ijalt o došlih navodilih iz Moskve. Navodila so vsebovala tudi poduk, kako naj se izrabi v komunistične svrhe sedanja industrijska kriza na Poljskem. Policijska oblast Je zaplenila mnogo dokumentov. * Vročina v Ameriki. V zapadnem delu Zedinjenih držav Je nastala silna vročina. V državah Ohio, Illinois, Chicago znaša dnevna temperatura 94 stopinj Fahrenhalta. Bilo je več slučajev soln-čarice. med temi 16 smrtnih. Krita btttua. Omor poslanca Matteottija Ja razkril vso gpt> lobo fašizma in Je razkrinkal voditelje fašista«« ske diktature, ki je črpala svojo moč iz nezakm« ni tosti in zasnovala svojo bodočnost na organH« ranih manjšinah. Diktator Mussolini se je usode* polno prevaril, ko je mislil, da bo mogel v nasprotju z zakonitostjo In tradicijami ostvariti ne« državni red v Italiji Tragedija fašizma je ravno v njegovem pe’ veličevanju nezakonitosti. Zdi se. da je Mussoital čutil to nevarnost, ko je po svoji zmagi storil vs* da bi spravil nezanesljive sile zopet v meje za* kona in reda. Skušat je organizirati tudi delavstvo na fašiste vski podlagi, kar pa se mu ril posrečilo v dovoljnem obsegu. Mussolini se je moral pač zavedati, da se njegova neposredna okolica, ki je prišla do moči potom nasilja, ne h« hotela več pokoriti zakonom. V tej okolici so 'SC zbirali ljudje, ki so tvorili improvizirano faši-stovsko hierarhijo, ker fašizem ni hotei zaupati fuukcijouarjcm iz pravilnega uradniškega staleža. Med lemi so bili ljudje, ki so faktično vodili faši-stovsko teroristično politiko, ki ima na včsti mnogo umorov, od katerih jc umor poslanca Matteottija najgroznejši. Tu je bil prvi Mussolinijev zaupnik državni podtajnik v notranjem ministrstvu Finzi, šef dopisnega urada v ministrskem predsedništvu Rossi, ki je bil tudi član načelstva fašistovske stranke. V tej okolici je bil tudi general De Bono, šef policije in poveljnik fašistovske milice. Nadalje ravnatelj fašistovskega dnevnik* »Corriere Habano« Filippelli, požigalec tržaškega »Narodnega Doma« odvetnik Giunta in drugi večji in manjši teroristi. Vsi tl so tudi neposredno prizadeti pri umoru imslanca Matteottija. Najeli bo plačane teroriste, člane fašistovske čeke, ki so temeljilo opravili svoj krvavi posel. Večina jih jc* že v zaporih, toda zdi se, da so glavni krivci še Vedno na svobodi. Morilci so bili prepričani, d* ostane vse prikrito, saj so jim to obljubili merodajni gospodje v vladi in na policiji. Toda zgodilo se je drugače Mussolini jc naenkrat uvidel nevarnost te« je energično zahteval zakonito pot. Koliko je bila ta njegova zahteva odkritosrčna in koliko je bil primoran, da to stori, bo razjasnil nadaljuj razvoj dogodkov. Opozicija, tako meščanska kakor socialistična, obtožuje tudi njega in inu naravnost očita, da Je bil podučen o vsem. Mussolini se je čutil primoranega izročiti notranje ministrstvo, kf ga je vodil do sedaj sam, nacionalističnemu poslancu Fedorzoniju, idejnemu nasprotniku fašizma. Fedcrzon! jc vodja nacionalistične stranke ter je med njenimi ustanovitelji. Zdi se, da je oa pravi mož, ki bo očistil Avgijev hlev, katerega so fašistovski revolucionarji napolnili s smrdečim blatom. Federzoni ima težaven posel, kajti ljudje, ki so odgovorni za umor socialističnega voditelja Matteottija, so skrbeli za to, da so med njitn( tudi najvplivnejši fašisti. Zato je fašizem skupno s svojim izbornim poglavarjem v veliki nevarnosti. Že dejstvo, da je merodajna oblast dira dal molčala o umoru, dasiravno je bila natanko Informirana o vsem, dokazuje koruptnost državne uprave. To koruptnost pa dokazuje še boli dejstvo, da umor še vedno ni pojasnjen, čeprav sedijo v zaporu oni, ki so neposredno Izvedli zločin. Po zadnjih poročilih so poslančevo truplo sežgali v rimskem krematoriju z vednostjo poiidl-ske oblasti, toda kljub temu iščejo orožniške Četo noč in dan truplo povsod, kjer jim je ukazano. Koruptnost dokazuje tudi dejstvo, da je policijska oblast omogočila raznim krivcem pobeg in da so jili ujeli le slučajno. Osebne spremembe v višjih uradih in aretacija nekaterih fašistovskih dostojanstvenikov kažejo, da je fašizem v razkroju in da ga ne bo mogel rešiti tudi no Mussolini. V vsej Italiji so pojavlja zdrava in močna reakcija. Pošteni italijanski javnosti stoji na strani tudi inozemstvo, ki jc obsodilo fašistovski teror. Tudi če se Mussoliniju posreči odstranitev temnili elementov ter brezobzirna razjasnitev umora in kazen morilcev, so fašizmu dnevi šteti. Glavno za sedai Je. da splošno spoštovani minister Federzoni zaslgti-ra sodni oblasti potrebno policijsko pomoč. Vse drugo se bo razvilo na podlagi zakonitosti. Dogodki v Italiji so važni tudi za nas Slovence, Hrvate in Srbe. Italijanski fašizem je v svojem pretiranem samozaupanju raztegnil bodoče italijanske meje daleč na Balkan. Milanski »Sc-colo« Je odkrito pisal, da smatra Italija našo državo kot podjarmljeno po zakonu močnejšega nad slabšim. Ml In vsa Evropa se bomo oddahnili, kadar pride v Italiji zopet do zakonitih razmer. Fašizem je negacija zakonitosti, afirmacija nasilja In terorja, zato nosi v sebi kaJ smrti. Nasilje, s katerim se uveljavlja, je njegova lastn* smrt. Tedenske vesti — Ljubljanske naročnike vljudno prosimo, da IHagovolijo izpolniti svojo dolžnost do Hsta. — Uprava »Radikalskesa Glasnika«. — Krali posedi Prešernovo rojstno Mio. Kralj Aleksander je 19. t. m. posetH na Vrbi rojstno hišo pesnika Prešerna. Vpisal se je tudi v spominsko knjigo. — Osebna vest. S kongresa slovanskih geografov ki etnografov v Pragi se je te dni vrnil noč«ni otroci Pod 18. letom. Stari z:ikon je napravljal izjemo tudi za «*-Katere druge pojklfce, n. pr. za hišne uslužbence. Miuctnikc, gledališke igralce, bolničarke in osebe, »oadatoče h kakemu, acaamtveoenu* ooklfcu kot zdravnike. Inženirje, predavatefle Md. Po starem zakonu so take osebe bile pripuščene tudt potem, ko je bila kvota izčrpana; po novem zakonu pa spadajo pod kvoto. Izjema velja le za duhovnike, profesorje in njihove družine. Pač pa jemlje novi zakon v poštev dijake, ki prihajajo v Zedinjene države v svrho učenja. Dijaki v starosti od vsaj 15 let bodo prlpuščenl kot priseljenci izven kvote, ako prihajajo v svrho, da študirajo na priznani visoki šoli. Priseljeniški vizum. Nekaj novega je zahteva tkzv. priseljeniškega vizuma. Vsak priseljenec namreč, ki pride v Zedinjene države po 1. juliju 1924, si mora poprej zagotoviti priseljeniški vizum. Ta vizum izdaje ameriški konzulat in v njem je navedeno, kake narodnosti je priseljenec, da-lt spada pod kvoto ali je izven kvote, do katerega roka naj ta vizum velja, kakor tudi druge dodatne informacije, ki jih zahtevajo predpisi. Priseljenec od sedaj naprej ne bo več potreboval vizuma na svojem potnem listu, marveč le gori omenjeni priseljeniški vizum. Pristojbina za vizum znaša devet dolarjev. Vizum zapade po določeni dobi, ki ne sme presegati štiri mesece. Priseljeniški vizum ne bo jamčil, da bo dotičnik prtpuščen. ako ne bi odgovarjal določbam splošnega priseljeniškega zakona. Vizum je potreben ne le za kvotne priseljence, marveč tudi za one izven kvote. Vsak mesec sc bo izdajalo kvečjemu le deset od sto (10 %) od števila vseh letnih viz za kvotne priseljence; izjema velja le za one dežele, katerih kvota je manj od 300. Dosedanji sistem mesečne kvote odpade; po novem zakonu torej odpade nevarnost, da bi kdo prišel v Zedinjene države, ko je mesečna kvota izčrpana. Odločilno je le to, da dospe tukaj v roku, do katerega velja njegov priseljeniški vizum. Prednost pri izdajanju viz. Pri izdajanju viz onim priseljencem, ki spadajo pod kvoto, se bo dajala prednost prod drugimi sledečim osebam: neporočenemu otroku pod 21. letom, očetu, materi, možu oziroma ženi ameriškega državljana, ki je sam najmanj 21 let star, nadalje onim kvotnim priseljencem, ki so izur-jeni poljedelci, njihovim ženam in -otrokom pod 16. letom. Za priseljence izven kvote. Ko priseljenec prosi, da se mu izda priseljeniški vizum kot priseljencu Izven kvote, ali ko zahteva, da se mu kot sorodniku ameriškega državljana prizma prednost pred drugimi kvotnimi priseljenci, konzularni uradnik nc bo izdal take vizume, dokler nc bo pooblaščen, da jo izda. Vsak državljan Zedinjenih držav, ki zahteva za svojega sorodnika, da se temu prizna pravica kot priseljencu izven kvote, oziroma da se mu da prednost pred drugimi kvotnimi priseljenci, mora vložiti primerno zapriseženo prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja. Vsaj dva zanesljiva ameriška državljana morata potrditi, da so navedbe v prošnji resnične in da je prosilec v stanu vzdrževati priseljenca, za katerega je vložil prošnjo. Priseljenci, ki sc vračajo v Ameriko. Novi zakon določa, da oni priseljenci, ki so b,Hi zakonito prlpuščenl v Zedinjene države in ki sc podajo v stari kraj na začasen obisk, sc smejo povrniti brez priseljeniškega vizuma. Tak priseljenec, ako sc hoče povrniti v Zedinjene države brez težkoč radi kvote mora pred svojim odhodom zaprositi ameriško priseljeniško oblast, da mu izda dovoljenje za povratek. Pripadnost h kvoti. V katero kvoto kdo spada, se določa, ravno kot do,seda), to rojstnem kraju. Novi zakon pa je uvedel nekatere spremembe, ki naj odpravijo nekatere težkoče, ki so Izvirale iz starega zakona. Tako novi zakon določa, da mladoletni otrok pod 21. letom, ki sc ni rodil v Zedinjenih državah in ki prihaja v spremstvu očeta ali matere, spada v isto kvoto kot roditelj, ki ga spremlja. Ako pa je v spremstvu obeli staršev, je rojstni kraj očeta odtočil en. Ako sc je žena rodila v drugi deželi kot njen mož in kvota za njeno rojstno deželo je Izčrpana, sc ona sune v prlihodnjosti prištevati Ii kvoti one dežele, kjer se je rodil njen mož, ako jo on spremlja In je upravičen do priseljeniškega vizuma. RADIKALI! Vsak član naj si šteje v svojo sveto dolžnost moralno in materijalno podpirati strankino organizacijo v dosego njenih vzvišenih ciljev. Agitirajte za našo stvar, širite ured svojimi tovariši radikalno časopisje! Vsak čim bodi naročen ha »Radikalni Glasnik« l Najdrobnejše življenje (Spisal dr. Edwir R. Stosson.) »Koliko angelov lahko stoji na koncu IgleTrf — s takim vprašanjem so si glavo belili srednje* veški modrijani. Vprašanje ni sicer tako slabo ta ono vrsto debat, s kakršnimi so se tedaj radi zabavali, kajti iztuhtaii he bi nikoli, pa tudi da poj IztuhtaH, W bilo nazadnje vseeno. »Koliko mikrobov lahko stoji na koncu Igle?*, — je vprašanje, ki zanima modernega modrijana,' iu to nc radi veselja na mlatenju prazne slame, marveč ker to se da izračunati In ker je od tega odvisno naše življenje. Kajti en sam mikrob (bakterija, klica) utegne bit) mnogo več kot enakovreden borilec v borbi s človekom — vzilic ogromni razliki v vdikostL V primeri s tem, je bil dvoboj med Davidom hi Golila toni poštena borba dveh enakovrednih boe rilcev, človek je dolg, recimo, pet čevljev deset inč. Postavimo njemu nasproti mikrob zmerne velUtosH, recimo bacil v dolgosti enega mikrona. Mikron je namreč milijonski del enega metra oziroma ena inča obstoja iz 25.000 mikronov. Tak mikrob, ki je tako neznansko droben, pa se ne boji napasti človeka, kateri je 1,750.000 krat večji in vaga — če znate to čitati — 5 kvaderlijonkraf toliko. Vzlic temu v borbi med človekom In rab lerobom je poslednji dostikrat zmagovit. Stvar je namreč ta, da mikrob kaj hitro popravi to svojo začetno neenakost, kajti ou hitro raste in se pomrrožuje. KM c e azijatske kolere, n. pr., se podvojujejo vsakih 15 minut Da ni omejitve na prostoru in brani, bi vse nasledstvo ene take klice odvagato človeka že tekom 15 ur. Z/ drugimi besedami, en sam mikrob, ki prodre V: človeka, bi s iromočjo svojega nasledstva lahko pojedel vsega človeka v manj kot enem dnevu,, seveda bi bil človek ves užiten in bi mikrob našel v njem zadosti prostora in ugodnosti. Ali povrnimo se k začetnemu vprašanju;. Ravnokar sem poskusil meriti ost igle, ali moje ravnilo ni zadosti fino v to svrho, tako sem izmeril njeno glavica Ni to ena izmed onih modernih bucik z okroglo glavo, marveč igla običajne kovinaste vrste in njena glavica mori dva milimetra počez. Dva milimetra sta dvatisoč mikronov. Klica, ki povzročujc legar, je pa dva mikroba dolga iu enega široka. Tisoč teh bakterij .bi torej stalo počez na glavici igle, nanizanih po svoji dolgosti, ali pa dvatisoč, ležečih druga poleg druge. Ali ti-i!e so veliki mikrobi v primeri z drugimi. Nekdaj so mislili, da je mogoče očistiti vodo od vseh klic, ako jo preced+mo skozi negtaztrano lončenino. Danes pa vemo, da Ima približno 50 različnih bolezni, povzročenih po klicih, ki so ta,ko drobne, da prav lahko prodrejo skozi pore porcelana. Mod temi so take vsem znane bolezni, kot influenca, koze, pasja steklina in osepnlcc, kakor tudi dolga vrsta bolezni rastlin. Večina bakterij meri približno en mikron, ali ona, ki prinaša influenco ta ki jo zovejo »pneu-mostates«, je morda le desetinka te dolgosti Kurjo kugo Jn neko bolezen tobaka povzročuje še nekaj manjšega, recimo, štirkiesetinka enega mikrona. Ko ie biolog zasledil življenje do tako neznansko drobnih enot. prihaja v konflikt s ken# čarjem. Kajti en sam molekul (najmanjši delec tvarine) hemoglobina, rdečega barvila krvi, je ve6# od enega izmed zgoraj navedenih živili stvorov — ako so ti zares živi stvori. Ali ako niso, kako je mogoče, da rastejo, se pomnožujejo tn prenašajo svoje posebne značilne kakovosti od ene žfvali nM rastline k drugi? Na drugi strani, ako so oni živeči organizmi, oni morajo biti sestavljeni večl> notna tz protejina, a molekul protejina je tako velik, da more kemičar ugoditi biologu le par sto aM kvečjemu par tisoč molekuttov, iz katerih naj bo zgrajen očtvMno precej kompliciran} ustroj teh drobnih strupenih teles. Ah vkljub kritiziranju s strani keimičatria biolog nadalje odkriva še manjša bitja, ki poka* ziijclo znake življenja. Bakterije imajo neke neusmiljene sovražnike, ki jih požirajo; zovejo jih' baktorijožcrce ali — če vam grška beseda boK ugaja — bacteriophage. Tudi, tl so tako drobni, da prodirajo skozi precednik, ta morajo biti šo manjši kot bakterije. Ali da-II spadajo v kraljestvo biologije ali kemije —, z drugimi besedami, so to živa bitja ali le kemična tvarina — je Sff vedno sporno. Morda bo ta spor rešeti s tem, da navsezadnje najdemo, da sploh ni določene meje med obema kraljestvoma. Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika*. Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec Tiska »Zvezna tiskarna« ? i SPLOSNA KNJIŽNICA I Brali. V«. št. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str. . . „ 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. , . . , 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str. , 4. Cvetko Golar -. Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. „ 5. Fran Milčinski: Gospod Fridolln Žolna In njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str......... „ 6. L. Nov6k: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str..................... » 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str................................ . 8. E. Gaboriau: Akt Štev. 113, roman, poslov. E. V., 536 str. , 9. Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str. , 10. I. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55 str. , 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah, 84 str....................... 112 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str,.......... ................. , 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str............................... «14. Dr. Karl EngliS: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str................... „15. Edniond in Jules de Goncourt: Renče Mauperln, roman, prevel P. V. B„ 239 str........................ „16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str.......... „17. Prosper Merimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str........................... „ 18. Jaroslav Vrhlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fran Bradač, 47 str. „ 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str.. „ 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str..... „21. Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II , 73 str. „22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil Fr. Pogačnik.................................... „23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str. „24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del . . . „25. E. L. Bulwer: Posledni dnevi Pompejev, H. del (vtisku) „26. L. Andrejev: Črne maske, dramo, poslov. Jos. Vidmar, 82 str. . ...................................... „27. Fran Erjavec: Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str ............................. - « ti Znanstvena zbirka (veliki S* format) Št. 1. Dr. L. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji ■ štoru — času v luči relativnostne teorije, - pro- 52 str. D hi 12-- Din'17— | „ 16-- „ 22*- \ „ 17— | " 26— | . 12"— „ 20-- „ B-— . 13'- f . 6— ■ i „ 12— . 17— f * 28*- | „ 22— „ 24— . 30 — | . 6— . H'- | „ 12— * 17 j -l7- i » 12— „ 10— •15- i „ 26— .32— I . 15— „ 21— I .20- | . 15- „ s— ■ - j „ 6— ' | „ 16— " 22''“ f „ 20— I „ 14— „ 8'- ,, 13— i i „ 14 — „ 20 — i 9— „ 14— i „ 30— 36 — i ! „ 12— ” 17'~! „ 12— „ 17— | ., 16— „23— f Za vsak zvezek je računati po Din —'80 poštnine in odpravnine. Naročila sprejema Zvezna knjigarno v Ljubljani, Marijin trg 8. 5 : % RUSSKAJA PEČATI A. D. Z O. Z. _ i * ima na zalogi vse vrste RUSKIH KNJIG kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, velika zaloga not, lastnih izdaj. - Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. Kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno znižane I Plačljivo tudi v mesečnih obrokih I netoinih in dragih VOZNIH REDOV) milili i ■ ■■■■■■tu ▼ Pobi se v vseh knjigarnol« in trafikah po vsej Sloveni)! najhol) priljubljen 1vozni REDI Ji vseh železn., poštnih in IjJ avtomoh. prog v Sloveniji ^ s kurzno karto. Sestavljen po najnovejših podatkih Cena samo Din. Preprodalnlr.l popn.t kot pri xadn|t Izda)! Naročila sprejema Im lita in ttari. Lilijana WOLFOVA ULICA 1 Naicenejše nove in rabljene pisalne stroje v ipedlalnl mehanični delavnici za popravo pisalnih računskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev. Ludvik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.11. Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. J 1. zelo močni 2. krasna oblika 3. lahka hoja 4. nizke cene Imajo čevlji veletrgovine R. Sternieeki, Celje s klinci podbite čevlje iz kravine, teletine in boksa izdelajo domači čevljarji. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. Somišljeniki, razširjajte „Radikalski Glasnik"!