F. I J- Hi i L. 6 it !. r* A r- lf :b, ni ec, 'O' (C- 'a- J. le* iti' jr, F *T' |4- f, :o' Jr' Naprej se bo preselil v Clev eland Sprejemni banket je določen za 17. februar. Sedež v Collin- w°odu. Clevelandčani bodo dobili 100 novih naročnikov. V smislu priporočila zadnje konference se bo moral “Na¬ prej preseliti v Cleveland, Ohio, kjer ima list največ naroč¬ nikov, somišljenikov in prijateljev. Selitev se bo izvršila 17. februarja, ko ga bo slovenski Cleveland formalno sprejel z velikim slavnostnim banketom v Slovenskem delavskem domu n a Waterloo Rd. Tudi sedež lista je določen in sicer, da se mo¬ ra uredništvo in uprava lista nahajati v Collinwoodu Clevelandski odbor je 26. novembra sklical sestanek naroč¬ nikov, da izrazijo svoje mnenje glede selitve, določijo prostor sedeža m izvolijo odbor, ki bo uredil vse potrebno za preseli¬ tev. Zborovalci, katerih je prišlo lepo število, so soglasno po¬ trdili priporočilo konference in se obvezali, da bodo podvzeli splošno kampanjo, da se obnovi vse stare naročnike in pridobi najmanj še 100 novih čitateljev, kakor tudi zbere večjo vsoto v tiskovni sklad, da bo z preselitvijo “Naprej” pričel spet iz¬ hajati tedensko. Razlogi za selitev so političnega in ekonomskega pomena, kateie je konferenca ugotovila. Cleveland je center ameriških Slovencev. V Clevelandu se bo še dolgo ohranil naš jezik in slovenske tradicije. Delavski značaj ameriških Slovencev je v Clevelandu močno vkoreninjen in radi tega potrebuje svoj de¬ lavski list, ki bo posvetil poleg domačih zadev, vso pažnjo in kooperacijo našim delavcem in unijam, pomagal organizirati neorganizirane delavce, ki bo deloval na tem, da bomo sloven¬ ski delavci aktivno sodelovali z ameriškimi delavci v vseh ak¬ cijah, ki so v prid delavskim težnjam. Kakor je delavski značaj v Clevelandu na prvem mestu, tako je prvi tudi v kulturnem in društvenem oziru. Tukaj je toliko različnih delavskih organizacij, da je treba pač že en¬ krat piiznati, da je in bo še dolgo vrsto let Cleveland tisti vre¬ lec, kjei bomo zajemali naše nove moči, ki bodo znale še bolj¬ še nadaljevati dobro započeto delo starejših pijonirjev. Slo¬ venski C leveland je najbolj logično mesto za sedež vsega kar služi ameriškim Slovencem, kajti vsaka ideja, ki bo prihajala iz slovenske metropole, vsaka akcija, ki bo izšla iz duše ameri¬ ških Slovencev, bo vedno in povsod bolj toplo sprejeta, kakor ako izvira iz raznih krajev. Nobena dobra in koristna stvar ne more uspeti, ako nima popolne zaslombe najširših mas, zato bo “Naprej v Clevelandu največ koristil našemu delavstvu in s tem seveda tudi najširši slovenski javnosti v obče. številni naročniki in prijatelji našega lista in gibanja bo¬ do v Clevelandu imeli veliko boljšo priliko razširjati list ne sa¬ mo doma med seboj, marveč tudi izven po vseh raztrešenih naselbinah širom Združenih držav in Kanade. Trud in požrt¬ vovalnost, katere je treba vložiti za vzdrževanje delavskega lista kakoršen je “Naprej”, bo v Clevelandu veliko bolj vpo- števan in cenjen kakor je bil y Pittsburghu, kjer se list ni mo¬ gel razvijati v hitrejšem tempu zarftdi zaostalosti v političnih in ekonomskih vprašanjih. Clevelandski aktivni sotrudniki “Napreja” imajo pred se¬ boj težko nalogo in veliko dela, da pripravijo vse potrebno. Toda, ker je v Clevelandu najboljša podlaga za list, ker ima največ prijateljev in naročnikov, ki bodo z veseljem podpirali in delali zanj, ker vedo, da je to resničen delavski list, ki se v resnici trudi pomagati in združevati vse Slovence brez ozira na strankarsko pripadnost, bo clevelandski odbor in številni , prijatelji z lahkoto premagali vse težave, ki so povezane z izdajanjem lista. Ostali prijatelji širom Združenih držav in Kanade pa bodo pomagali in primerno pozdravili selitev na sprejemnem banketu. ZAKON ZA REGISTRACIJO TUJERODCEV NEUSTAVEN NAPREJ - "" , jlr Delavski list za slogo in napredek ameriških Slovencev Št. - No. 43 — PITTSBURGH, PA. — 8. DECEMBRA 1939. LETO - TEAR IV. Vzroki spopadov med Finsko in Sovjetsko Unijo PRELOM MED FINSKO IN SOVJETSKO UNIJO. PADEC FINSKE VLADE IN USTANO¬ VITEV DRUGIH DVEH VLAD. PROGRAM LJUDSKE DEMOKRATIČNE VLADE. UDAREC ZA HITLERJA. v Tujci v Pennsylvaniji se ne morajo regristrirati. Scranton, Pa., 1 .decembra. Pennsylvan.sk i zakon o re- straciji inozemcev, ki je i- el stopiti danes v veljavo je I na federalnem distriktnem 'dišču proglašen za neusta- n, “ker posega v področje, je rezervirano za zvezno :cijo.” Ta zakon je bil sprejet v mi- ‘•i legislaturi, ki je pod pri- kom najhujših reakcijonar- v sprejela predlog deloda- feev, katerih namen je bil, ■ se borba proti tujerodcem ostri in razširi na rasno mr¬ lo kakor to dela Hitler in nssolini. S tem zakonom v k&h policije in kompanijskih darjev bi bili enako ogrože- tudi vsi državljani, ker bi d vedno podvrženi aretaciji, 0 nimajo pri sebi registra- ske karte. Namen tega za- je bil, da se prične gonja °fi tujerodcem ob vsaki de- Vs ki borbi in stavki, v prvi s ti pa proti onim, ki so ak- ' ni v unijah. ®orba proti zakonu se je *oela še predno je bil zakon re Jet. Delavske organizaci¬ jo močno protestirale, toda Sislatura je na povelje indu- r i) a listov predlog vseeno ^jela. Dva tujerodca sta ož ila pritožbo na federalno na podlagi, da je za- ^ v konfliktu z ustavo Zdru¬ ženih držav. Od naših organizacij je bi¬ la samo Hrvaška Bratska Za- jednica, ki je sprejela resolu¬ cijo proti temu zakonu in za¬ htevala od governearja Jame¬ sa, da vetira predlog. ZMAGA PRI CHRYSLERJU DELAVCI IZVOJEVALI POVIŠA¬ NJE MEZD ZA ŠEST MILIJONOV DOLARJEV NA LETO Osem tednov trajajoča stavka pn Chryslerju v Detroitu se je konča¬ la z povišanjem plač in boljših de¬ lavskih pogojev. Unija sicer m zma¬ gala na celi črti, toda zmagala je v najosnovnejših točkah, da ima pra¬ vico kolektivnega predstavništva, zvišanje mezd, ki znašajo sest mili¬ jonov na leto in znatno izboljšane de¬ lavske pogoje. PhiliD Uradniki avtne unije m Murrav so pohvalili disciplino ki “La z.lo vzora, «kom dolg.i bor- be proti avtnim magnatom, father i coughlinu, Homer Martinu m vsem ostalim demagogom. Porazl bil vsako poskušnjo Martina, da bi b ! us pel razbiti enotnost z back t w ork - ’ gibanjem, na katero so mag nati potrošili velike vsote denarja. _V Bombayu, Indija je bil pro¬ glašen preki sod, ko so delavci sta- vili svoje zahteve. Anglesk? oklas i ti so takoj nastopila strogo proti vs- I , 0 , Težk'- oborožena policija pa velira uhce. Angleži do.žiji vodi- | lebe indijskega narodnega kongre- I S a da so odgovorni za staje. Moskva, USSR —Sovjetska vlada t je po prelomu diplomatičnih odno- šajev z Finsko podvzela potrebne korake v interesu sovjetske zaščite s strani Baltika, ki je dajal sovraž¬ nikom delavske države možnost na¬ pada. Do spopada je prišlo, ko so se na meji med Finsko in Sovjetsko Unijo dogodili incidenti, za katere je odgovorna finska vlada in njeni hujskači, ki niso dopustili Fincem, da bi bili naredili priateljski spo¬ razum glede ruskih predlogov. Molotov, zunanji komisar Sovjet¬ ske Unije, je objasnil vzroke, ki so dovedli do preloma. Sovjetska vlada je predložila Finski vladi na¬ črt za ureditev meje v bližini Lenin¬ grada katero se nahaja komaj dvaj¬ set milj od finske meje, mesto, ki šteje tri in pol milijone prebivalcev, na katere bi bili lahko streljali iz finskega ozemlja. V zameno tega o- zemlja in zgraditev utrdb na neka¬ terih strateških finskih otokih, je sovjetska vlada ponudila Fincem dvakrat toliko ozemlja in tudi de¬ narno odškodnino. Sovjeti so ponu¬ dili Fincem vso Karelijo, v kateri živijo Finci, česar pa finska vlada, ki je pod vplivom tujih velesil, ni hotela sprejeti. Iz tega sledi, da je bila prejšnja kakor tudi sedanja finska vlada od¬ ločena ogrožati sovjetsko mejo in še posebno slavno mesto Leningrad. Sovjetska vlada dolži, da se Finska ni držala predpisov nenapadalnega pakta, ki je obstajal do preloma, nakar je bila Sovjetska Unija prisi¬ ljena nagloma pakt preklicati, ko je nekaj dni prej prišlo do spopada med finsko in sovjetsko vojsko. So¬ vjeti smatrajo, da je to direktna provokacija nahujskanih elementov v finski armadi, ki je v rokah biv¬ ših ruskih cai’istov, ki komaj čakajo, da se Sovjetska Unija na vsak način zaplete v vojno. Padec finske vlade Ko je prišlo do spopada, v katerem je bilo ubitih več ruskih vojakov, ko je sovjetska vlada naredila odlo¬ čen pritisk za poravnavo spora, je finska vlada grofov in veleposest¬ nikov resignirala. Formirana je bila takoj druga vlada, v kateri pa ni nobene temeljite spremembe ali raz¬ like z ozirom na zunanjo politiko in poravnavo spora. Sovjeti so pač na- glašali, da morajo biti v novi vladi reprezentirani tudi delavski intere¬ si, kajti zatirane in izkoriščane mno¬ žice so bile v Finski popolnoma brez¬ pravne. Nova vlada je sicer obljubi¬ la, da je pripravljena obnoviti po¬ gajanja z Sovetsko unijo glede po¬ ravnave spora, toda le pod starimi pogoji, ki so po dolgi debati bili ne¬ sprejemljivi. Finsko delavstvo želi sporazum z sovjeti y Ker z padcem finske vlade ni pri¬ šlo do nobenih sprememb v notra¬ nji ali zunanji politiki, ker so v novi vladi samo zastopniki velekapitala in tujih interesov, ki bodo nadalje¬ vali isto sovražno politiko napram Sovjetski Uniji, je naravno, da je delavstvo v Finski zelo nezadovolj¬ no in je vsled tega formiralo ljud¬ sko vlado, v kateri so zastopane vse politične grupe. Nova vlada je takoj izjavila, da so predlogi in zahteve sovjetske vlade upravičene in ko¬ ristne za zaščite obeh držav. Program ljudske demokratične vlade Prva ljudska demokratična vlada je bila organizirana v mestu leri- joki v vzhodni Finski. V vladi so zastopane vse politične stranke na široki delavski demokratični podla¬ gi katere naloga je braniti interese finskega ljudstva in njihovih intere¬ sov. Izdala je poziv na delovno ljud¬ stvo, da ovrže plutokracijo, da pre¬ kine zveze z tujimi gospodarji, ki podžigajo finsko ljudstvo in ceh svet nroti delavski socijalističm državi. Nova vlada je objasnila razloge, da ne more finsko ljudstvo pričakovati demokracije od carskih belogardis¬ tov, ki so zajahali finski narod 1918 ^Progresivno delavstvo se je ta¬ koj pridružilo komunistični _ stran¬ ki ki je bila prepovedana ze leta 1930 Skupaj so organizirali novo vlado, ki je izdelala program, ki vse¬ buje devet točk, na kateri bo slone¬ la notranja politika Finske. Novi vladi se je pridužil tudi eden del finske armade. Sovjetska Unija je novi vladi naklonjena in upa, da bo spor mogoče poravnan, ko ljudstvo ovrže finsko plutokracijo, ko bodo Finci zopet svobodno upravljali z svojo deželo. Program Ljudske demokratične vlade je sledeč: 1. Organiziranje narodne armade. 2. Vpostavitev državne kontrole nad velikimi privatnimi bankami in velikimi industrij alnimi podjetji. Podvzeti mere za pomoč srednjih in malih podjetij. 3. Podvzeti mere, da se odpravi brezposelnost. 4. Skrajšanje delovnega časa na 8 ur n‘a dan, provizija za dva te¬ denski dopust za delavce in znižanje najemnine za delavce in nameščen¬ ce. 5. Konfiskacija zemlje, ki pripa¬ da veleposestnikom, brez da se uti¬ ce v zemljo malih kmetov. Odvzeto zemljo se razdeli med poljedelske delavce, ki imajo malo ali nič svoje zemlje. 6. Oprostitev zaostalega davka (kmetom). 7. Vsakovrstna državna pomoč in izboljšanje zemlje malih kmetov, kadar potrebujejo pašnike in gozde za svoje potrebe. 8. Demokratizacija državne orga- za mir. nizacije, administracije in sodišč. 9. Povečane subvencije za kultur¬ ne svrhe in reorganizacij šol, da bo vsak otrok imel iste prilike do izo¬ brazbe in znanosti v progresivnem duhu. Udarec za Hitlerja Program ljudske vlade v Finski in nastop Sovjetske Unije v Finski je naj večji udarec za Hitlerja in njegove pritajene zaveznike, ki so sedaj razkrinkani, da so imeli tajne načrte za napad na delavsko državo skozi Finsko in baltiške države. To priznavajo celo nasprotniki sovjetov, ker se ne da več zatajevati podlih načrtov. Kapitalistični tisk v Ameriki potavrja vesti Ameriško verižno in prdti so¬ vjetsko časopisje napada sovjete, da so z silo vdrli v Finsko. New York Times je pač prinesel v eni ponoč¬ ni izdaji poročilo ameriškega posla¬ nika v Helsinki, ki je obvestil dr¬ žavni department, da niso sovjetska letala napadla civilnega prebivals¬ tva, ampak samo zračna pristanišča, to vest pa so v vseh poznejših izda¬ jah umaknili. Časopisje podžiga mržnjo do so¬ vjetov in zahtevajo, da Združene dr¬ žave prekinejo stike z sovjeti. Toda Roosevelt in Hull sta zelo oprezna, da ne bi z kako nepremišljeno akci¬ jo še bolj škodovala prizadevanjem NOGAVICARSKA UNIJA ZMAGALA PRED SODNIJO Razsodba, da so unije odgovorne za odškodnino vsled stavk, zavržena Federal Circuit Court of Appeals v Philadelphiji je razveljavila prejšnji odlok fe¬ deralnega okrožnega sodišča, ki je razsodil, da so unije od¬ govorne za škodo, katero ima¬ jo družbe vsled stavk. Odlok se tiče slučaja Apex Hosiery Co. in American Federation of Hosiery Workers unije (CIO), ki je bila obsojena ,da mora plačati družbi odškodnino v vsoti $711,932. Odlok višjega sodišča je bil podan soglasno. Apex družba pa je takoj naznanila, da bo vložila priziv na vrhovno sodi¬ šče, kajti na prvotni odlok, da so unije odgovorne za odškod¬ nino na izgubi trgovine, ki je nastala vsled stavke, so gradi¬ li vse upanje, da bodo s tem mogle zatreti ne samo stavke, ampak tudi unijsko gibanje. Tožbo Apex družbe so podpi¬ rali vsi trusti in veleindustri¬ jami, ki so upali, da jim bo so¬ dnija pomagala zadušiti delav ske organizacije, ki so prisilje¬ ne se poslužiti stavk v borbi za obstanek in mezde. Razsodbo so podali sodniki John Biggs, Albert B. Maris in William Clark. Vsi trije sodni¬ ki so bili imenovani po pred¬ sedniku Rooseveltu. Zmaga nogavičarske unije je velika zmaga vsega organiziranega delavstva, ker je s tem odstra¬ njen vsak legalni dvom, da so stavke neustavne, ker povzro¬ čajo škodo industrijalcem. Sodniki pa so vseeno obsojali metodo, katere so se poslužili stavkarji pri Apex družbi, to je sedeče stavke. Nogavičarsko unijo so pod¬ pirale sledeče organizacije: Kongres industrijalnih organi¬ zacij in osem liberalnih sku¬ pin, vključivši American Civil Liberties unije, Workers De- fense liga, International Judic- iary Asjs., The National Law- yers Guild in njihov delavsko zakonski komitej kakor tudi Textile Workers unija. Apex družba je tožila za od¬ škodnino tudi okrajne komiši- onerje mesta Philadelphije, ker jim niso dali policijske pro- tekcije za zlomitev stavke. Od njih zathevajo $1,171,000. GLAS DELASTVA SE MORAVPO- ŠTEVATI! Havana, Kuba —Glas delavstva se mora vpoštevati v vseh vladnih u- radih in agencijah po svetu—tako je izjavil James B. Carey, tajnik CIO, katerega je predsednik Roosevelt i- menoval kot zastopnika na Inter- American Labor konferenci. Poleg Carey-a so na konferenci tudi Ka- thryn Lewis in Dorothy Bellanca, “Bodoča mirovna pogodba ne bo boljša od versajske konference, ako ne bo delavstvo priznano na njej. Samo če bo delavstvo sodelovalo, bo mir boljše zavarovan, kakor je bil na mirovni konferenci 1919 leta”, je menil Carey. Carey in Kathyrn Lewis sta go¬ vorila pred Cuban Labor Federation. Miss Lewis je govorila v španskem jeziku. Oba sta svarila kubansko de¬ lavstvo, da morajo urediti svoje de¬ lavske probleme po celi latinski A- meriki in tesno sodelovati z ameriš¬ kim delavstvom in delavskimi sku¬ pinami. Konferenca je bila organizirana po International Labor Office, ki ima svoj sedež v Ženevi. 19 zapadnih na¬ rodov je bilo zastopano. Izostale so le tri države. —Dr. Ernest O. Lawrčnce, ki je dobil Nobelovo nagrado, poroča, da je aparat, katerega je on perfekti- ral, nadvse zadovljivo pokazal ne¬ pričakovane rezultate pri zdravi j e- rju raka. Svoboda govora, tiska in sestanka * razdružljivi členi svobode. Kadar kdo pou. enega, podira pravice in zmago ameriške revolucije. Branimo svobodo in ljudske pra¬ vice ! Mednarodni pregled Koncem tega tedna prične zboro¬ vati napol mrtvo telo Društva naro¬ dov. Anglija naznanja, da bo insis- tirala, da se proglasi Sovjetsko U- nijo za agresorja. V Angliji inspiri- rane vesti pa trdijo, da bodo nekate¬ re male državice, katere Anglija ved¬ no izrablja, prinesle predlog, da je treba proti Sovjetski Uniji poslati oboroženo silo vseh evropskih dr¬ žav. Za to idejo je baje odgovorna Italija, ki bi rada videla, da se vsa Evropa zaplete v vojno. Vest pa di¬ rektno ne pove, katere male državi¬ ce so, ki se bi kaj takega predrznile podvzeti, ko je vendar znamo, da vsem malim državicam preti naj- večja nevarnost v bodoči vojni. Napad na Sovjetsko Unijo pa je v tem momentu nemogoč, ako za tak načrt ne prridobijo še Hitlerja in vseh ostalih imperij alistov. Predno pa bi prišlo do tega, se bi morala Anglija in Francija strašno poniža¬ ti in narediti mir z Hitlerjem pod vsakimi pogoji. Ta akcija pa ni iz¬ ključena, kajti ravno ta možnost je odgovorna, da Sovjetska Unija mo¬ ra utrjevati svoje meje ob Baltiku. To je tudi razlog, da ni finska vla¬ da hotela sprejeti sovjetskih predlo¬ gov, ker je reakcijonarna finska vla¬ da računala, da se bodo načrti in želje angleškega kapitalizma in nem¬ škega nacizma enkrat uresničile, da skupaj udarijo na delavsKo-kmečko državo. Ta dejstva potrjujejo, da so di¬ plomati Sovjetske Unije pravilno ocenili svetovni položaj in spoznali peklenske načrte sovjetskih naspro¬ tnikov. Sedaj lahko vsi razumemo tudi glavne vzroke, zakaj je Angli¬ ja zavlačevala razgovore z Sovjet¬ ski Unijo. Tukaj tiči tudi glavni vzrok, zakaj niso zavezniki hoteli dati garancije o nedotakljivosti ma¬ lih baltiških držav, skozi katere so nameravali napasti Sovjetsko Uni¬ jo. Možnost za napad na delavsko dr¬ žavo bo obstojala tako dolgo, dokler ne bo popolnoma strmoglavljena se¬ danja reakcijonarna finska vlada, ki je orodje tujih velesil v sedanjem sporu z Sovjetsko Unijo. To je sicer zelo žalostno toda res¬ nično poglavje, za katerega so od¬ govorne takozvane zapadne demo¬ kracije in predsednik Roosevelt, ki je dal moralno podporo finski vladi, da je provocirala sedanji spopad. oOo Vojna proti nacizmu še vedno na mrtvi točki. Izvzemši sankcij proti izvozu iz nevtralnih držav, ki so se imele pričeti ta teden in napada iz zraka na Heligoland, nemškega pristanišča, je vojna proti Hitlerju čisto mrtva. Hitler kakor zavezniki se ne upajo udariti z vso silo. Raz¬ logi za “mirno vojno” so baje strah pred revolucijo v Nemčiji. Anglija in Francija pa upata na uspeh blo¬ kade, da izstradajo Hitlerja, ker jim je znano, da Hitler ne bo dobil tiste pomoči od Sovjetske Unije, katero je pričakoval. Radio komentatorji poročajo o ve¬ likih stavkah v ruhrskem okraju, to¬ da zanesljivih poročil ni mogoče do¬ biti iz Nemčije. Hitler je v veliki za¬ dregi zaradi položaja na Balkanu, kjer mu je sovjetska diplomacija za¬ prla nadaljno prodiranje, Nacijsko barbarsko postopanje v bivši Poljski je izzvalo nemire tudi med Poljakih. Nacisti v krvi dušijo poljsko ljudstvo. Ti nemiri povzro¬ čajo Hitlerju nove skrbi, ker doka¬ zujejo, da bo z veliko težavo mogel držati zasužnjene Čehe, Slovake in Poljake pod tretjim rajhom. oOo Trgovski odnošaji med Japonsko in Ameriko se izboljšujejo. Poročila iz Washingtona govore, da bodo Združene države obnovile trgovski pakt, katerega je državni depart¬ ment razdrl, ker so Japonci nesram¬ no postopali z ameriškimi državlja¬ ni v Kitajski. Če bodo Združene dr¬ žave obnovile pakt meseca januarja, bodo samo potrdile, da vodijo brez- principijelno in dolarsko politiko tu¬ di z vsemi ostalimi državami. oOo Molotov je odgovoril Rooseveltu, da sovjetska zračna sila ni niti ne bo bombardirala finskih mest in pre¬ bivalcev, da je bombardirala samo zračna pristanišča in trdnjave. Mo¬ lotov je Roosevelta opozoril, da je on baziral svoje obdolžitve na pod¬ lagi lažnjivih vesti, zato je Roosevel¬ tova nota popolnoma zgrešila svoj cilj. Ameriško časopisje postaja vedno bolj brezobzirno in pristransko. Od¬ kar je bil sklenjen pakt med Nemči¬ jo in Rusijo, odkar se je pričela voj¬ na med Nemčijo in zavezniki, napa¬ dajo sovjete, kakor da so oni zakri¬ vili vojni požar. Ameriški tisk hoče na vsak način potisniti Združene dr¬ žave v vojno. oOo Razpoloženje ljudstva na Balkanu se z vsakim dnevom bolj nagiblje na stran Sovjetske Unije. Sporazum, ki je bil podpisan med Bolgari in so¬ vjeti, je zbudil med bolgarskim lju¬ dstvom toliko veselje, da ga je ne¬ mogoče popisati. Na tisoče ljudstva se je zbralo pred kraljevo palačo, da pozdravi sovjetskega poslanika. Spo¬ razum je najvažnejši dokument, ki potrjuje, da je prišla doba, ki naz¬ nanja še tesnejše živi jenske zveze med vsemi slovanskimi narodi, zve¬ ze, ki bodo postale neločljive. Naraščnjoči vpliv sovjetov v .ba>-. kanskih državah bo prisilil, da bo¬ do vlade, hoteč ali nehoteč, vendar morale priznavati ljudske pravice. Še mnogo važnejše pa je, da ne bo mogoče za vedno izrabljati južnih Slovanov za medsebojne prepire. Vpliv sovjetov na Balkanu je naj¬ pomembnejši pojav v današnji situa¬ ciji. Ta pojav daje upanje, da bodo balkanske države prisiljene ostati ne samo nevtralne v sedanji vojni, temveč bo ta pojav in razpoloženje ljudstva na Balkanu mogel s pomoč¬ jo matice Rusije ohraniti nedotaklji¬ vost našega ozemlja, ki je bilo tako- rekoč že zapisano Hitlerju in Musso¬ liniju. oOo Romunija je pričela priznavati manjšinske pravice. Poročilo iz Bu¬ karešte trdi, da je nova vlada pri- Ičela priznavati pravice manjšins¬ kim narodom. To je storila iz raz¬ loga, ker bi hotela imeti podporo vseh skupin v slučaju, da je napade¬ na, toda glavni razlog je ker se je naučila, da ni mogoče teptati pravic ljudstev brez gotovih posledic. Ta korak nove vlade je pa v prvi vrsti namenjen Sovjetski Uniji, ki se po¬ vsod poteguje za enakopravnost. Romunija se namreč zelo boji, da bodo sovjeti nekega dneva stavili pogoje za osvoboditev naroda, ki je po vojni padlo pod Romunijo. Romu¬ nija ima danes tudi kos ozemlja, ka¬ tero je spadalo pred vojno Bolgarom, ki bodo tudi mogoče enkrat stavili svoje zahteve za povratek Dobrudže. PONOVNO GLADOVANJE V CLEVELANDU Brezposelni v Toledu, 0. so že sedem tednov brez hrane. Nobenih izgledov za pomoč. Bedni podpirajo bedne. Notorične republikanske državne in mestne oblasti se ne zmenijo, če od lakote po¬ gine v Clevelandu in Toledu na tisoče brezposelnih družin. Brezposelni v Toledu niso do¬ bili relifa že sedem tednov. Mestni relifni sklad je izčr¬ pan, trgovci pa tožijo za de¬ nar, katerega jim je mesto dolžno za hrano. Burton, župan v Clevelandu je sicer apeliral na governer- ja Brickerja, da skliče zase¬ danje legislature, toda Bricker je enostavno to odklonil, ker varuje svoj ekonomski račun rajši kot pa tisoče gladajoče- ga brezposelnega ljudstva, ki nima deti kaj pod zobe, ker so pičli relifni skladi popolnoma izčrpani. Lljudstvo gladu je in ne ve, kedaj dobi kako po¬ moč. V Toledu so vsaj razne do¬ brodelne skupine an delavske organizacije pričele zbirati hrano za gladu joče. Veliko število od gladu oslabljenih pa se je moralo podati v bol¬ nišnice, da jih mogoče pridr¬ žijo pri življenju. Federalne oblasti so posla¬ le nekaj živil, toda najpotreb¬ nejših stvari za kuhanje gor¬ ke hrane ni v tej pošiljki. Ta živila pa bodo samo malo od- pomogla, drugi teden pa bo zmanjkalo še tega in okrog 50,000 ljudi bo gladovalo med tem, ko hrana leži in gnije po magazinih. “NAPREJ" PETEK, 8. DECEMBRA 19gg NAPREJ a RUSKA ZAGONETKA” Beležke o tem in onem Published Twice a Month by “NAPREJ” Publishing Company. 1916 East Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Entered as second-class matter, Sept. 17, 1936, at Post Office at Pittsburgh, Pa., Act of March 3, 1879. NAPREJ — IZHAJA DVAKRAT NA MESEC — Naročnina za celo leto $1.50; za 6 mesecev 75c. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: “NAPREJ”, 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA. Phone: FAirfax 1442 DRŽAVLJANSKE IN SOCIJALNE PRA¬ VICE SO V VEUKT NEVARNOSTI Ko je pričela vojna v Evropi, smo vsi upali, da bodo Zdru¬ žene države ostale popolnoma nevtralne, da se ne bo naša no¬ va domovina vmešavala v evropski vojni vrtinec. Toda kakor hitro je počilo par strelov, so ameriški monopolisti videli veli¬ kanske vojne dobičke in takoj pričeli z propagando, da mora¬ jo Združene države pomagati demokracijam, da se mora ta¬ koj zavreči embargo itd. Resnica je, da je ameriško ljudstvo na strani angleškega in francoskega ljudstva, ni pa za vojno klanje nedolžnih žrtev, kakor niso ljudstva v Angliji ali Fran¬ ciji. Demokratična in svobodomiselna tradicija ameriškega ljudstva je globoko urezana, kar pomeni, da smo proti fašiz¬ mu ne samo iz načelnega stališča, temveč tudi iz gospodarske¬ ga, kajti fašizem je dobro znan sovražnik delovnega ljudstva. Ameriško ljudstvo pa kljub svoji demokraciji in svobodi ne pozna zahrbtnih ciljev vojnih hujskačev, ker ameriško časo¬ pisje zabija v nevedno maso le one vesti, ki so v prid monopo¬ listom, ki bodo spravili ogromne vojne dobičke, za interese delovnega ljudstva, za vojno mizerijo in glad, za to se na Wall Streetu ne zmenijo, — proti temu se mora boriti delovno ljud¬ stvo samo! Ameriško časopisje vodi že tako propagando, kakor da so Združene države že do kolen v vojni. Kakor hitro je bil pre¬ klican embargo, je municijski trust pričel izdelovati orožje in municijo. V istem trenutku je Wall Street pognal vse propa¬ gandne mline proti delavskemu gibanju, proti zavednim de¬ lavskim skupinam in strankam. Kdor čita ta strup in potvar¬ janja dejstev, kdor ne misli z zdravim delavskim razumom, bo mislil, da je v ! svakem kotu skrit kakšen Stalinov ali Hitlerjev agent. Zakaj taka propaganda? Zakaj takšen krik in vik proti delavskemu gibanju in delavskim strankam? Ali res preti Združenim državam kaka nevarnost? Ne! Združenim drža¬ vam ne preti nobena nevarnost niti s strani nacijske Nemčije, še ESi.i-nj pa od strani “komunistične” Rusije. Cilj vojne propa¬ gande je, da se pritegne Združene države še bližje vojne furi- je, ker izdelovalci municije, vojni špekulanti na Wall Streetu bi nakopičili še več bogastva. Vojna v kapitalističnih državah, pa najsibo za “demokracijo” ali “proti-fašizmu”, se bo izrab¬ ljala najprej v svrhe, da se odvzame delovnemu ljudstvu vsa¬ ko svobodo in demokracijo, da se odvzame vse pravice, kate¬ re smo uživali v mirnem času. Vojna je sredstvo kapitalistov, da se razbije delavsko gibanje, da se obenem uniči tudi vse socijalne pridobitve pod krinko “zaščite države”. Organizirano delavstvo si je pod liberalno administracijo predsednika Roosevelta izvojevalo velike uspehe. Socijalne po¬ stave kot Wagnerjev zakon, brezposelno zavarovalnino itd., itd. Te uspehe si je delavstvo priborilo, ker je bilo organizira¬ no v močne delavske unije CIO in ADF. Narasle so tudi delav¬ ske stranke, uvedena je razna državna kontrola, vlada je mo¬ rala dati podporo brezposelnim. V boju za te pridobitve je padlo veliko žrtev. Kapitalisti so se borili proti vsaki socijalni postavi. Kapitalistični tisk je skušal na vse načine “dokazati”, da so te postave “neameri¬ ške”, da so “socijalistične” in “komunistične”. Dokler ni iz¬ bruhnila vojna niso imeli nobenega uspeha, delavstvo je ved¬ no korakalo naprej in zahtevalo svoj pravični delež. Sedaj pa, ko je pričelo vojno klanje, hočejo ameriški kapitalisti, vojni priganjači in njihov proti ljudski tisk odvrniti delavstvo od na- daljnega boja za izboljšanje svojega položaja, poskušajo de¬ lavstvo zastrupiti in zapeljati, da bi pod vojnim terorjem raz¬ bili delavsko gibanje, odvzeli socijalne in državljanske pravi¬ ce, da bi s tem lažje porinili Ameriko v vojno. Ameriško delavstvo pa mora biti sedaj veliko bolj oprez¬ no, da ne nasede propagandi vojnih hujskačev in rdečemu strašilu, ker za temi se skriva največja nevarnost vsakega po¬ sameznega delavca iir njegove družine. Vsak delavec mora v sedanjem času biti še bolj aktiven v svoji uniji in v naprednih organizacijah, kajti le na tak način si more ohraniti socijalne in demokratične pravice, delovati proti vojni in za mir. DELITEV LETAKOV SE NE MORE ZABRANITS Vrhovno sodišče Združenih držav je odločilo, da so mest¬ ne oblasti v štirih mestih krši¬ le ustavo Združenih držav, ko so prepovedale delitev leta¬ kov. Vse prepovedi, ki se na¬ našajo na omejevanje svobode govora, tiska in širen j a misli, so nelegalne. Značilno je ,da so bile te drastične odredbe potrjene v vseh državnih višjih sodnijah, čeprav so te odredbe kršile o- snovne pravice ameriškega ljudstva, ki so razločno zapi¬ sane v ustavi. Toda vrhovno sodišče je ovrglo sklepe nižjih sodnikov, ki se ne zmenijo za ljudska prava. Mesta, v katerih je bilo pre¬ povedano deliti letake, so: Los Angeles, Milwaukee in Wor- chester. V Irvingtonu, N. J. pa si moral iskati policijsko dovoljenje za raznašanje le¬ takov. V Los Angelesu so pri¬ jeli ljudi, ki so raznašali pozi¬ ve na shod, v Milwaukee pa je bilo aretiranih 19 članov avtne unije, ker so na stavkov¬ ni liniji delili letake. V Irving¬ tonu je bil aretiran član neke verske skupine, ko je razna¬ šal versko literaturo od hiše do hiše ,ker ni imel policijske¬ ga dovoljenja. Policija je v omenjenih me¬ stih grabila unijske delavce. Kaj pa Rusija? O tem je danes toliko mnenj, kolikor je ljudi. Odkar je Moskva poka¬ zala figo Londonu in Parizu in sklenila nekako zavezništvo z Nemčijo, je “ruska zagonet¬ ka” ena najbolj ostro debati- ranih vprašanj v ameriški in svetovni javnosti v obče. Kar se nas tiče, moramo priznati, da, kakor nam naj¬ novejša politika sovjetov ne ugaja, pa se radi nje tudi ne moremo posebno razburjati. Kolikor je mogoče sploh sodi¬ ti, se ni zgodilo nič hujšega kot da so se na evropski pozor- nici vloge zamenjale. Poprej sta Aglija in Francija na¬ skrivaj hujskali Hitlerja proti Rusiji, sedaj pa ga Rusija huj¬ ska proti Angliji in Franciji. Torej “realna politika”, pri kateri skuša vsaka država naj¬ bolje zavarovati svoje lastne interese, brez ozira, kakšne bodo posledice za druge. Slikanje Stalina kot zveri v človeški podobi, ki je prišlo zadnji čas že kar v modo, nas čisto nič ne gane. Stalin je la¬ hko še večja pošast kot se ga slika, ampak na vse zadnje morajo celo njegovi največji nasprotniki priznati, da nje¬ gova politika Rusiji ni v kvar, temveč da ji koristi. In od kdaj so imeli praktični politiki še kako drugačno merilo? če bi bila Rusija sklenila pakt z Anglijo in Francijo ter sledila Chamberlainovim in Daladierovim navodilom, bi bila danes v smrtnem boju z Nemčijo, vojna bi bila brez dvoma zanešena na sovjetsko zemljo, na tisoče in tisoče Ru¬ sov bi bilo pobitih in še več ranjenih, medtem ko bi Fran¬ cozi in Angleži iz varne dalja¬ ve ploskali in v zavetju Magi- notove linije udobno čakali “nadaljnega razvoja dogod¬ kov.” Kakšen bi bil ta “raz¬ voj”, ni težko uganiti. Saj da so možje, ki so na krmilu vla¬ de v Londonu in Parizu, do smrti zaljubljeni v sovjetski sistem, pametnim ljudem men¬ da ni treba še posebej razla¬ gati. Že v davnih časih so vedeli, da je podzemlje v Istri polno premoga, a nikoli se niso z vnemo lotili dela, da bi to bogastvo dvignili. Avstrija se za te kraje ni mnogo brigala, ker je razpolagala s trboveljskimi in drugimi boljšimi revirji. Samo v Labinju je stalno delalo nekaj sto¬ tin delavcev. Preiskovali so sicer tudi takrat podzemlje, a bolj za znanstvene kot za gospodarske na¬ mene, kajti kraški svet so že tedaj kot še dandanes smatrali za rudar¬ sko zelo težak, to pa zaradi nepre- računljivega ustroja, neštevilnih podzemeljskih jam in vodnih strug ter zaradi bližine morja, ki se po neznanih rovih zajeda v zemljo ter človek nikoli ni varen pred nepri¬ jetnim presenečenjem. Zato so pod Avstrijo kopali le kakih 200 m glo¬ boko, tako da niso dosegli niti mor¬ ske gladine, dočim danes v Labinju kopljejo v globini nad 600, to se pra¬ vi še 360 m pod morsko površino; pravijo da je najboljši premog na globokem. - Še pred desetimi leti je bilo v tem delu Istre zelo pusto in prazno. Kraji so bili redko naseljeni ali sko¬ raj neobljudeni; povsod je bil ka¬ men in borno grmičevje, v nižinah pa je bilo močvirje, ker so pritoki Rase zastajali. Poti so bile zelo sla¬ be. : U-V Leta 1936 se je položaj spremenil. Italija je začela brezobzirno borbo ki so potom letakov širili in gradili delavski pokret, jih za¬ pirali in preganjali. Niti en¬ krat pa niso ovirali širjenja ali raznašanja letakov za reakci- jonarne politične svrhe demo¬ kratov, republikancev ali ka¬ kih drugih skupin. Tem bolj presenetljivo pa je, da se je kršilo, ustavne pravice v Mil- waukee, ki ima socijalistične- ga župana, ki je oviral širjenje unionizma potom letakov, ti¬ pamo, da bo sedaj enkrat ko¬ nec takih postopanj! Če je Stalin izdal mednaro¬ dni proletarijat in če se je ko¬ munizem pod njegovo koman¬ do spremenil v fašizem, mi ne vemo in najbrže tudi nihče drugi ne. še najmanj pa taki, ki danes to trdijo, včeraj, ko je bil sovjetski diktator še “persona grata” (za silo) med demokracijami, niso vedeli o njem tudi nič dobrega pove¬ dati, še manj pa o sovjetskem sistemu. Ljudje, ki obsojajo Rusijo na dno pekla radi njenega “izdajstva”, trpijo na neki u- sodni in neozdravljivi bolezni. Imajo fiksno idejo, da se civi¬ lizacija začne in neha prj Chamberlainih in Dal a dierih, karkoli pa prihaja od kjer ko¬ li drugod ,nima nobene ce¬ ne. Zlasti od Slovanov ne. Republika, katero je Masaryk zgradil, je bila do kosti demo¬ kratična in bolj kulturna kot si Chamberlaini in Daladierji V teh kritičnih dneh, ko se odlo¬ čuje usodo skoraj vseh evropskih na¬ rodov, je naravno, da mnogi sledimo diplomatičnim govorom državnikov, ki ob raznih prilikah izražajo cilje svojih vlad. Če bi bilo v teh lepih govorih le količkaj iskrenosti in res¬ nice, bi danes svet ne zrl v bodoč¬ nost z tako skrbjo. Kajti če bi dr¬ žavniki imeli proste roke in če bi iz¬ vajali svoje besede v realno delo, bi nikoli ne prišlo do današnje kri¬ ze. Kar državniki izražajo je le pe¬ sek v oči ljudstva, da ga pridobijo za svoje tajne načrte. Že stoletja smo slišali lepe govore, polne raznovrst¬ nih obljub in praznih fraz, a kljub temu se razmere niso v ničemer spre¬ menile, celo poslabšale so se. Pred nekaj dnevih smo čitali ne¬ kako zamisel o federativni Evropi, ki ni prvič stopila v ospredje. Toda kako priti do tega je pa drugo in bolj komplicirano vprašanje. Sam papež, poglavar katoličanov, je ob¬ sojal marsikatero krivico kapitalis¬ tičnega sveta. Molotov, zunanji ko¬ misar za sovjetske zadeve je govoril v istem tednu. Oba sta obsojala na- silstvo in vojno. Oba sta hkratu pri¬ znala velike gospodarske in politič¬ ne nevrejenosti in neskladnosti, ki razjedajo osnovne temelje današnje človeške družbe. Kdo pa more ver¬ jeti, da je papež mislil storiti kakšen korak, da se bi popravila kaka kri¬ vica, ki je dovedla svet do današnje za gospodarsko neodvisnost. Ker ji je primanjkovalo zlasti premoga, je začela s povečanim črpanjem že znanih domačih ležišč. V tem boju so istrski premogovniki ena najvaž¬ nejših postavk vse države. Vsa za¬ deva se je razvijala bliskovito naglo. V avgustu 1936 so ustanovili mesto Raška (Arsia), novembra naslednje¬ ga leta je novo mesto štelo že 7000 prebivalcev ter je imelo zgrajena že vsa važnejša poslopja okoli glavne¬ ga trga. V novembru 1938 je prebi¬ valstvo naraslo na 10,000 duš. Me¬ sto se še vedno širi, zlasti v smeri proti morju. Premogokopna družba gradi tudi delavska stanovanja, ki jih daja v najem delavstvu. Premogokopno ozemlje je precej obširno ter se razteza na desetine kilometrov med Raško, Plominom (Fianona) in Labinjem. Središče je vsekakor v Raški. Vseh delavcev je nad 8500; večinoma so domačini Hrvatje. Produkcija premoga se je gibala 1 v sledeči smeri. Leta 1925 so izkopa¬ li 164,000 ton premoga, leta 1937 jih je bilo že 870,000 ton in v letu 1938 so dosegli milijon ton (30% vse dr¬ žavne proizvodnje). Upajo, da bodo prišli do dveh milijonov ton na leto. Sedaj istrski premogovniki krijejo dobršen del italijanske potrebe pre¬ moga. Strokovnjaki sodijo, da je pod zemljo še najmanj 30 milijonov ton premoga samo v teh revirjih. Preiskali pa bodo vso Istro sploh in tudi otok čres. Sedaj poberejo vse, kar dobijo; zasledujejo tudi majhne in drobne žile. —Emil Rieve, predsednik CIO Tex- tile Workers unije poroča, da je u- nija tekom zadnjih treh mesecev iz- vojevala izboljšanje mezd in delav¬ skih pogojev pri 100 tovarnah, ki zaposlujejo 75,000 delavcev. Mezde so morale povišati za pet milijonov dolarjev. Torej se izplača organizi¬ rati in boriti. —Costa Rica je uničilla neko taj¬ no radio postajo, ki je baje bila last neke evropske vlade. Vlada je o tem obvestila U. S. sploh morejo predstavljati Pa so jo mirnp vesti vrgli v Hit¬ lerjev lačni goltanec. London in Pariz sta se zga¬ nila šele, ko je postalo jasno, da gre njima za kožo, da so v nevarnosti angleški in franco¬ ski plutokratični in imperia¬ listični interesi. Ko so v Pragi te dni izbruh¬ nili izgredi, je prišla od tam značilna vest. V nemškem de¬ lu mesta so se preko noči po¬ javili na zidovih hiš mali le¬ taki s srpom Jn kladivom, na katerih je bilo zapisano. “Spravite se od tukaj, predno dospe Stalin”. Praški študen¬ tje ne verjamejo, da je Rusija koga izdala ali prodala. No¬ čemo se odevati v preroški plašč, ampak močno se nam dozdeva, da bo zgodovina njih sodbo nekoč potrdila. * napetosti. Papež je vendar vrhovni poglavar ustanove, ki nima nobene¬ ga gospodarskega programa, zato se njegove besede ne morejo vzeti za resno svarilo. Drugače pa je z Molotovom, ki govori v imenu svojega naroda, ki se je osvobodil verig mednarodnega kapitalizma. Sovjetska Unija ima svoj točno določen program, v ka¬ terem je glavna podlaga ljudsko bla¬ gostanje. Sprememba, ki je nastala v Sovjetski Uniji, je take narave, da se postavlja in usmerja vse gos¬ podarsko delovanje za blagor ljud¬ stva, ki ne pozna razredov. Torej vsi vemo, najsibo na desni ali levi, verski ali neverski, da je kapitalistični svet prijadral do toč¬ ke odkoder ne more narediti na¬ daljnega koraka, ker nima pravega kulturnega, gospodarskega in soci- jalnega programa. Vse, kar nam obetajo za boljšo bodočnost, je za¬ vito v tako meglo, da je nemogoče razločiti dobrega od slabega, ako človek ne poseduje gotov del inteli¬ gence in pogleda v današnji gnili ka¬ pitalistični red, ki se ni mogel izog¬ niti današnje krize. Vsi govori in vse obljube nam ne bodo pomaga¬ le, ako se narodi ne združijo in u- redijo svojega gospodarstva tako, da bo vsak, kdor dela in ustvarja bo¬ gastvo, lahko užival dobrote, kate¬ re ustvarja. Dokler ne pridemo do novega gospodarskega reda in pra¬ vice do blagostanja, ki mora posta¬ ti skupna lastnina, tako dolgo bomo le sanjali o kulturi in izobrazbi. Kultura, narodnost in gospodars¬ tvo so brez spora glavne postavke človeške družbe. Dokler pa je na¬ kopičeno bogastva v rokah nekaterih posameznikov, dokler je izobrazba naprodaj samo malenu številu pri- viligiranih slojev, dokler so celi na¬ rodi teptani, dokler ni jasnega pre¬ pričanja in razumevanja, kaj vse bi lahko človeštvo doseglo na skupen način, tako dolgo bomo morali pre¬ našati posledice in pomanjkanje krivičnega gospodarskega sistema. Prepogosto slišimo ugovore iz ust izobražencev, da še ni nastopil čas, da bi širše plasti mogle zapopasti kulturne in gospodarske vrednote socijalističnega ustroja. Nekateri u- čitelji celo nasprotujejo napredku in varajo ljudstvo, da je pod demokra¬ cijo mogoče doseči vse, kar si kdo želi. Dolžnost izobražencev je, da u- čijo in vodijo narode k napredku. Če se pa ozremo okrog na izobražence, pa vidimo, da so skoro vsi v službi privatnih interesov, da na eden ali drugi način ovirajo napredek in po¬ ložaj ljudstva, ker jim tako nareku¬ jejo njihovi zasebni interesi. Če da¬ nes pogledamo v notranjost naših izobražencev, ki so se leta in leta predstavljali, da so zelo liberalni in napredni in iskreni, pa. vidimo, ža¬ lostne prikazni, vidimo, da so pusti¬ li svoje narode na cedilu in se samo še tu in tam pokrivajo z maskami, skozi katere jih bomo vseeno lahko spoznali. Slutno sovraštvo do izobra¬ žencev s strani preprostega ljudstva je s tega staliča lahko razumljivo in pomeni, da znamo dandanes skoraj že vsi presojati postopanje samopos- ta vij enih voditeljev. Vse poskušnje, vse ovire, ki se danes mečejo pred noge napredka m novega reda v Sovjetski Uniji so brezsmiselne. Lahko se razlikujemo z Sovjetsko Unijo v marsikakem po¬ gledu, toda ni pa mogoče prezreti dejstva, da so potrebne temeljite spremembe v gospodarskem oziru po vseh državah, ki nočejo zadostiti ljudskim potrebam. Spremembe mo¬ rajo priti in bodo prišle vseeno, če smo mi zanje ali proti. V Sovjetski Uniji se ustvarja pravični ii^, narav¬ ni razvoj človeške družbe, ki se bo z vsakim dnevom dvigaLvišje in viš¬ je, ako mu ne zadrgnejo vrat zuna¬ nje sile, sile, ki držijo današnji svet ITALIJA DOBIVA V ISTRSKIH PREMOGOVNIKIH PREMOG “Napredek”. GOSPODARSKA KRIZA IN IZHOD Vemo, da se bo našel kakšen re- negat, ki se bo spodtikal ob nas Ust, ko bomo razlagali razvoj dogodkov, ki so dovedli do spopada med Fin¬ sko in Sovjetsko Unijo. Resnica mo¬ ra na dan in mi se prav me ne bo¬ jimo, da bodo morebitni napadi in potvarjanja 'dejstev mogli zaslepiti pametno in razsodno ljudstvo, 10 sledilo tem dogodkom z največjim zanimanjem. Napadi bodo mogoče prišli spet iz leve, ..kajti na ..desni strani so bolj objektivni poznavalci razmer in so že prve dni dogodkov povedali svoje mnenje kakor ga o- ni smejo tolmačiti. Moramo reči, da je bila njihova ocena položaja še do¬ kaj pametna in brez kake posebne mržnje do sovjetov. Priznavajo, da so bili ti koraki potrebni za zaščito sovjetskih ljudskih interesov, kar je tudi poglavitna reč. Pri Proletarcu so nam obesili še eno laž iz njihovega zelnika, ko smo povzeli novico iz Proletarca, da je njihovo gibanje dobilo blagoslov Diesovega komiteja. Mi smo že te¬ daj slutili, da bodo obžalovali ta žegen. — Ker nimajo drugega od¬ govora nas vprašujejo, kdo sedaj u- rejuje list “Naprej”? Ne morejo in ne morejo razumeti, zakaj pri Na¬ prej«” ne postavljamo urednika v nekak oltar, da se mu bi priklanjali tisti delavci, ki se zbirajo okrog “Napreja” in ki so se že zdavnaj o- tresli priklanjanja in klečeplazenja pred kako osebo, katerega naloga je, da tu in tam popravi kako ma¬ lenkostno slovnično napako, piko ali vejico. Pri “N apr e ju” nimamo te grde navade, da bi izvabljali kakšne po¬ klone, ker jih tudi ne zaslužimo. Mi smatramo, da smo vsi enakopravni, da se vsi skupaj trudimo izboljšati razmere in razumevanje. Obratno pa je uredništvo hvaležno vsem, ki list čitajo in gm.otno podpirajo. Tu¬ di vsaka kritika nam je dobrodošla, kajti ravno v kritiki uredništva in lista se zrcali naše gibanje in je naj¬ boljši dokaz, da se slovenski delav¬ ci razvijajo in izobražujejo. To pra¬ vilo bi koristilo tudi Proletarcu, ki že nad 30 let uči ljudi misliti. Zad¬ njič sta se dva bivša clevelandska pristaša Proletarca pritožila takole: “Vedno so pisali, da naj mislimo. Ko pa sva pričela misliti z svojim razumom, so nama pa dali krepko brco.” , Clevelandski rojaki ljubijo deba¬ to. Socijalisti debatirajo o Hitlerju, ki jim se je zelo priljubil radi pre¬ ganjanja katoličanov in Židov. Toda pametnejši socijalisti se ne strinja¬ jo z njimi in zato so tudi oni Stali¬ novi pristaši. Na jeziku nimajo drugega kot Stalina in Sovjetsko U- nijo. Za druge probleme se veliko ne brigajo. Zagrizenost nahujskanih, nevednih socijalistov je tako niz¬ kotna, da so javno izzivali zavedne delavce, ki so zvesto stali ob de¬ lavski državi. Prenehali so šele te¬ daj, ko je neki zavedni rojak odbil prst pod nosom ter s tem malo pre- treznil nekega duševnega reveža. Bolj vneti in dosledni “Arugmen- tarji” pa so tehnokrati, ki imajo svoj glavni stan nasproti Slov. Del. Do¬ ma v Collinvooodu. Vsako prilož¬ nost porabijo za agitacijo in pojas¬ njevanje njihovega gibanja. Dosled¬ ni so zato, ker se vedno držijo le svojega “osišča” ali “teorije”, v ka¬ teri so dobro podkovani. V pogostih debatah se znajo skrbno izogniti vsakega direktnega političnega in gospodarskega vprašanja, kar do¬ kazuje eno, da so njihovi učitelji v tem oziru zelo vešči propagandisti te lahkoverne teorije. Lahu teorije zato, ker mislijo, da (, - samo z argumenti iztrgali vaj eti 0tl ° kapitalističkih rok. Kadar jih j, 12 nik ali kateri drugi pritisne k z dokazi, da je nemogoče priti'^ moči, ako niso organizirani tun 41 politični in gospodarski podlagi } daj odgovarjajo, da imajo 0 ni’J' je “generale’ in “veščalce” to je v armadi in industriji, hi' do v ugodnem trenutku pot e i'!' svojo teorijo iz rokava na pi afl ^ delavske organizacije ne veruj ■ ker so mnenja, da bo v “revoluciji” igral glavno srednji in višji sloj, ko jim 5 0 volj jasno, da bodo imeli » Segj ' izobilju. Tehnokrati so si izbrali najtef in najpočasnejšo pot do “revoluciji Njihova teorija je, da bodo mogli 4 kazati ljudem in menda delavc ein ' ker do drugih sploh nimajo dost ’ pa, da z številkami prepričajo vedno maso ,ki ni imela prtfožnosti študirati niti napriprostejših namskih tez prvega razreda, nji življenski položaj je zanje Po . stranskega pomena, oni re čakajo' da jim bodo magnati izročili voj stvo in naravna sredstva, ko bodo vsi člani njihove organizacije $ skozi obligatno šolo. Slovenski tehnokrati, ki imajo precej pogleda v gnilobo današnje- ga družabnega reda, katerega » videzno sovražijo kakor vse ostale razredno zavedne grupe, bi lahb med Slovenci veliko naredili za res¬ ničen napredek, ako bi svoje zm- nje in številične dokaze »porabljali po Marksovi iskušeni in praktični metodi. Potem bi jih zavedno de. lavstvo smatralo,, da se borijo m združen delavski način, da so iskre¬ ni delavski prijatelji. Dokler ne na¬ redijo koraka v tem prave u, jih bo¬ do zavedni rojaki seveda in opravi¬ čeno smatrali, da so le lutke kapi¬ talističnih manipulantov in zavajal- cev kot je Toumsend, Coughlin itd. Ko se že bavimo s življenskimi Snj Žrtvi : v, ška problemi delavca, naj omenimo tudi to, da je v Clevelandu organizirano delavstvo številično in drugače naj- io f močnejše. Ker pa ni združeno, ker ne sodeluje ha političnem in eko¬ nomskem frontu skupno in enotno vsaj na tistih točkah, ki so vsem v prid in korist, ..zato ‘je daities tisi* Kg. nezaslišano in barbarsko gladova- nje brezposelnih, gladovanje, ka- tike koršnega ne pomni sodobna zgodo- novi vina. Bogato, moderno mesto, ki se ijo.F nahaja v sredi najbogatejših farm in industrij, mesto in država, kate¬ ro vladajo brezprimerno najbolj ' nečloveške vlade in oblasti. Governer Bricker in župan Burton gradijo svojo politično bodočnost ni rvs razvalinah življenja, na gladovanju revnega naroda, katerega usodo od- im ločuje par bogatih industrijalcev *# Hi finančnikov, ki s pomočjo bogatih ?|. in dobro organiziranih in velikih it<, farmazskih veleposestnikov odločil- l»jj, jejo davke države in Clevelanda ta¬ ko skopušno in tako trdosrčno, dl so celo ponosni na svoje rekorde, katere bodo ekonomisti »porabljal* proti vsemu ljudstvu Združenih dr¬ žav v bodočih predsedniških volit vah. Neusmiljeno trpinčenje brezp« selriih družin v Clevelandu in ledu bi moralo pretresti vsakega j i . . _ An h M Do človeško čutečega do mozga, da 1 vendarle enkrat pričel mislih t* j na svojega sotrpina, da bi pomad® eden drugemu izboljšati nežnost življenje in odstraniti gladovna J« revnih slojev. PREKLIC WINSOR, KANADA. - Tem po¬ tom želim preklicati dopis, ki j e bil priobčen v “Napreju” z dne 19. ju¬ lija 1939, v katerem so 'bile podane napačne trditve, da gl. odbor SNPJ daje po več oglasov Proletarcu in da za iste plačuje $35 tedensko, ko- lkor znaša plača urednika F. Zitza, da tako vzdržuje gl. odbor urednika «ATO e -r tarCa . “ da se tore i 2 sredstvi SNPJ plačuje potovanja po Evropi, na svetovno razstavo itd. Dopis in trditve preklicujem, ker je gl. nad¬ zorni odbor preiskal tozadevne ra¬ čune in pronašel, da Proletarec po¬ klanja te oglase jednoti brezplačno m da so bile vse tozadevne trditve neresnične in brez podlage. Joe Miketich. Dne 13. dec. se bodo sestali zas¬ topniki raznovrstnih vevskin urP _ pričanj v New Yorku, ki bodo sku- paj protestirali proti barbarskemu postopanju nacistov v bivši Poljski v sužnosti. Zato je treba presojati delovanje sovjetske vlade čiste/ iz zumem arS a ega StaliŠ6a ' ka Fi ako ra- ]ik °’ da so bas te osnovne raz¬ like na eni sestini sveta glavni povod današnje grozeče vojne, tedaj mora- mo tud 1 razumeti, da je naša dolž¬ nost braniti pridobitve 180 milijo¬ nov ljudi, ki se danes borijo tako za nas kakor sami zase. ZILJAM NA KOROŠKEM BODO OB PAŠNIKE let l : Izpod Dobrača pišejo: Letos ^ njič pasemo po planinah od sm horja do Vrat. Vse te planine s nam končno veljavno vzete. daj nam je prepovedana pot P' e meje, samo otroci do 10 let sn ™ po živino, ki pač nežna brati P re ^ vedi na velikih tablah, čeprav - napisane v treh jezikih. Mi P 8 . mo od daleč gledamo, kako f> ra , Italijani utrdbe in se čudimo, 8 majo ob nemški meji tudi napise. Ker Jugoslovanov m 11 „ na naše gore, veljajo ti napisi 11 da le nam in torej naša govork 8 ' italijanskem mnenju le ni ne narečje. Ko bomo letos odgnal*^ no s planine, nam bo posebno bodoči in s strahom gledamo v kam prihodnje leto z živino. - —Federal Surplus Lamn 1 Corp. poroča, da je kupila ■ ’ bulijev jabolj v državi New da na ta način pomaga farm a ‘^ ki ne morejo prodajati svoji delkov v Evropo zaradi vojne- ^ mar ji v New Yorku so \ dobro letino. Letos je bil J 8 sad za 4,000,060 bušljeV veC \.y lanskega. Vlada je plačalla za J a ka po 50-75c bušel. —Veliko pomanjkanje h \ an r Japonski povzroča vedno vecp - blem. Da se ublaži bedo, J e n1 ^ japonska armada iz Kitajske P ti velike zaloge riža. PETEK, 8. DECEMBRA 1939 Izpod marele dejstva, da je trinajst milijonov ;bivalcev bivše Poljske države li o i- er 10 v » I- 1- )• se m e- . lf on na iju id- in tih cih Hi¬ ta- da ie, ali ir- lit- po- ro- ego bi udi gab SflD tnj e A. B., BARBERTON glovenski časnikarji niti naši de¬ lavski listi se še niso zavedli važne¬ ga." pre— • - - - prišlo pod vpliv Sovjetske Unije. Nobeden od delavskih urednikov, a- k0 jih sploh moremo tako še ime- „ 0 vati, ne omenjajo dejstva, da so te množice danes svobodne in vese¬ le ,da prvič v zgodovini gradijo svo¬ jo skupno državo za svoje lastne sV rhe in protekcijo proti tujim iz¬ koriščevalcem. ge je še kdo med nami, ki ne ra¬ zume položaja in postopanja sov¬ jetov, moramo krivdo pripisati na¬ gim časnikarjem, ki pretakajo kro¬ kodilove solze za bivšo poljsko go¬ spodo, namesto da bi poročali o vz¬ rokih, ki so dovedli do tega, da je Sovjetska Unija morala podvzeti drastične korake, da zaščiti svoje meje pred Hitlerjem. Naši časnikar¬ ji še vedno javkajo, ker je Rdeča grmada potisnila ljudske izkorišče¬ valce nazaj od ruskega ozemlja. Če pazno beremo naše liste, bomo zapazili, da so naši uredniki razoča¬ rani, ker ni prišlo do večjih bitk na zapadni fronti. Zdi se, da so ured¬ niki v večji zadregi kakor čitatelji. Povprečen čitatelj ve, da so koraki katere je bila Sovjetska Unija prisi¬ ljena podvzeti tisti faktor, da je voj¬ na na mrtvi točki, kolikor se tiče zapadne fronte. — Če je to res in vse kaže, da je osvoboditev trinajst milijonov prebivalcev v bivši Polj¬ ski, najvažnejši faktor, da se ni voj¬ na razširita in poostrila. Sovjetska Unija lastuje največji bič, ki bo enkrat zapel nad vladu- jočimi * izkoriščevalci. Značilno je, da je bič iztrgan iz rok Hitlerja in njegovih poglavarjev v Londonu in Parizu ,ki so lanski oktober sklenili izdajalski pakt v Munichu. Ves svet je vedel, da je bil ta pakt naperjen proti velikih delavski uniji, toda našim čitateljem ni tega nihče prej pojasnil. Hitlerju so dali v roke vo¬ jaško in ekonomsko moč, da bo čimprej udaril in zavzel sovjetsko Ukrajino. Žrtvovanje Čehoslovaške je mo¬ ralo priti kot zadnja koncesija in ugladitev poti v Ukrajino. Čehoslo- vaška lega ,njene trdnjave in njena prvovrstna vojaška sila, je bila si¬ cer velika ovira, katero so Hitlerju I pomagali premagati. Francija se je | nekaj časa upirala, toda ni je bilo I težko pridobiti, ko je bil narejen I dogovor za napad na Sovjetsko U- | nijo. Pogodba in izdajalski načrti si¬ cer niso prišli v javni zapisnik, ker se je vse kovalo za engleškimi kuli¬ sami, vendar trdijo, da je prebri¬ sani Hitler imel skrivnega stenogra- fa, ki je dobesedno spravil na pa¬ pir vse, kar se je govorilo. Ko je meseca maja Hitler zahte¬ val mesto Danzig in pot čez poljski ioridor, se je Anglija navidezno u- p. ala, kar je Hitlerja spravilo iz ra%>težja, da je izročil sovjetom kopijo zahrbtnih dogovorov zapad- nih demokracij. Poročila govore, da ni bil Stalin prav nič presenečen, ko je dobil tajno kopijo v roke. Stalin je namreč dobro vedel, da so v An¬ gliji vedno ščuvali Hitlerja proti sovjetom. Vršile so se nadaljne konference med Anglijo in Hitlerjem. Rusi pa so zahtevali bolj odločne izjave in namignili Hitlerju, da naj naredi fonografske plošče od razgovorov, kar je Hitler baje tudi storil. Na’ nek^ konferenci meseca avgusta je bil poslanik Henderson v takih škripcih, da je moral iti v Anglijo po nadaljna navodila. Hitler je po¬ naredil vse izjave in načrte ter jih je odnesel v Moskvo. Ribbentrop in Hitler sta mislila, da bodo sovjetski diplomati takoj objavili te fonografske rekorde, po¬ tem pa spet vrnil rekorde, toda pri tem so se nacisti precej zmotili, kajti v Kremlju ne sedijo zabiti di¬ plomati, kakor so sovražniki delav¬ ske države mislili, marveč prvovrst¬ ni diplomati, ki imajo pred očmi le interese delovnih mas po vsem sve¬ tu. RAJ PA ČEHI V Kdor pozna češko zgodovino, kdor pozna odpor in raz¬ sodnost češkega naroda, ki se je sto¬ letja boril za svojo neodvisnost in svobodo, ta tudi ve, da niso češke demonstracije brezpomembne za vso Evropo. Značilo je, da Čehi polagajo svojo nado v sovjetsko di¬ plomacijo, Stalina in Rdečo armado, katere prosijo, da jih osvobodijo Hitlerjevega jarma. Češki demonstranti se ne ustraši¬ jo, ako izgubijo mnogo žrtev, ker se zavedajo, da brez boja ni zmage. Demonstracije se nadaljujejo tudi iz ogorčenja nad njihovimi bivšimi zavezniki, ki so jamčili njihove me¬ je pred Hitlerjem, proti kateremu so bili prisiljeni sedaj vzeti orožje. Češke demonstracije niso prazne in brez posledic, čeprav jih nacisti v krvi perejo. Odraz teh burnih pri¬ zorov in žrtev se čutijo po vsem de¬ mokratičnem svetu, najbolj pa na Balkanu, ki je v kleščah, ker so se dolgo vrsto let branili sovjetskega vpliva in pomoči, kjer je ljudstvo dopuščalo svojim tlačiteljem, da so se lizali okrog Hitlerja in Mussoli¬ nija. In Bolgari? Bolgarsko ljudstvo je dalo duška svojim vročim željam šele potem, ko je prišlo do sporazu¬ ma med Bolgarijo in Sovjetsko Uni¬ jo. Tisoče ljudstva se je zbralo, in pozdravilo sovjetskega ljudskega zastopnika, ki je prišel v Sofijo ,da obnovi prijateljske odnošaje med bratskim bolgarskim in sovjetskimi narodi. Obnovitev prijateljskih zvez med Bolgari delavsko kmečko državo, veselje, ki je zavladalo v Bolgariji, je šinilo tudi preko me¬ je v Jugoslavijo, kjer si ljudstva želijo sovjetske pomoči, da se osvo¬ bodijo tisočletnih gospodarjev, ki so dvajset let uspevali trositi sovra¬ štvo med slovanskimi ndrodi. Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki KONEC DOLGE STAVKE V DETROITU NEKOLIKO 0 KULTURI Piše L. Šeme, učitelj mladinskih zborov — Cleveland, O. Dogodki se vrše tako hitro eden za drugim, da slednji zabriše prvega v Kajti pride človeku, da če bi mu na- sul zlata, ali če bi ga udaril z blatom P° glavi, ne bi spravil iz sebe bese¬ de, Oni težki občutek popusti, spo- min ^ osveži, volja se ojača in zo- Pet se srce pogovarja z razumom. Koncert v Pittsburghu, Pa. — Oni, hladim pevcem, tako težko pričako¬ vani dan, 11 junija je napočil. Ra¬ dostnih obrazov in čistih oči so se zbirali ud¬ rti«' so SP ■eV> trejo :pr so s a- 0 a i' iKO 11 a P 0 ,# 0 rud" pos 1 ’ ) diI { 3,0°° .-je!*’’ pr>' far' 0 \W\ i °l 1 na vsezgodaj na peronu ze- jemiške postaje v mestu. Otroci so brezskrbno gibali sem in tja. se ^gledavali. A odbor in starši so pa Sevali vse potrebno z železniškim gobjem, predno zasedepno naročeni jr- Zelo veliko nas je. Kako častno ^ e se odzvali starši in prijatelji mla- t vam! Tako mi je govori- uša. že je čas. Vsi na vlak. Pro- Se . ra 2a vse dovolj. Zbral si je vsak j e] ež ’ Kakor mu je pač ugajalo. Že ^ IJ0 m ladim pevcem razne dobro- j io n 2a ^ utrek , že radostno prepeva- j;! ..^ ras D kramljajo, se šalijo in se živijo K mladim pevcem in mladostne- r azpol°ženju in že nam sprovod- ^it* L aznan ‘ : “Čez nekoliko časa oko s Ur gh’’. Oči vseh se obrnejo na Detroit, Mich.—54 dni trajajoča borba med Chryslerjevo veliko avt- no korporacijo in United Automobile Workers Unijo je končano z zmago delavcev, ki so solidarno in enotno stali na braniku delavskih pravic ne samo v Detroitu, temveč po vsej Ameriki. To je bila ena najdaljših borb, ko je družba izprla delavce, ker niso mirno sprejeli prisilne na¬ glice, da iztisne več krvi in profita iz delavcev. Stavka pri Chryslerju je bila samo še en poskus avtnih družb, da raz¬ bijejo enotno in militantno avtno u- nijo. Chryslerju so zvesto stali ob strani vsi avtni magnati potom Au¬ tomobile Association. Kapitalistični tisk pa je podžigal sovraštvo do stavkarjev in unije, kajti če bi se jim bilo posrečilo razbiti stavko pri Chryslerju, potem bi bila uničena unija tudi pri General Motors in ostalih tovarnah. Avtni magnati pa so prezrli eno važno dejstvo, da so danes avtni de¬ lavci organizirani, da so enotni in složni, da so obračunali z izdajalci, katere je vodil prejšnji predsed¬ nik Homer Martin. Delavstvo v De¬ troitu se danes zaveda, da jim pri¬ pada pravica, za katero so se tako hrabro borili že več let. Teh pravic ne bo delavstvo nikdar več pustilo iz rok, temveč bo zahtevalo svoj pravičnejši del velikih dobičkov, ka¬ tere grmadimo družbam vsako leto, da ne vedo kam z denarjem. Chryslerjeva korporacija je naje¬ la raznovrstne demagoge in razbija¬ če, ki so nameravali razbiti avtno unijo. Ti so se posluževali najgrjših fašističnih metod in mržnje. Ti na¬ jeti hlapčoni so kričali po radiju, v cerkvah in različnih shodih proti CIO, pfroti organiziranemu delav¬ stvu, da so komunisti, da so saboter¬ ji, da povzročajo brezposelnost in krizo. Za stavkarje, ki so morali bi¬ ti lačni in bosi, za stavkarje, kate¬ rem so avtni magnati odvzeli soci- jalno zavarovalnino samo zato, da bi jih prej izstradali in prisilili de¬ lati pod neznosnimi okolščinami, za družine stavkarjev pa niso imeli ni¬ tko 10 SC budijo prijaznim hrib- i}, 0 . ’._ki Postajajo vedno večji in % — Vlak je med raznimi 1 in preko mostov zavil na po- !( e y smo. Stopamo proti izhodu. 10 kr iči: “Halo!” Pogledamo, V ^ raven ^i kamero, ki je o- t Sst Jena proti nam. Dalje. Vozovi ** železnice nas čakajo. Hajdi na ^ lri v dvorano. — v °rana. _ Krasen spomenik v. za demokracijo. Prvič doni Vj/. j korani tujerodna beseda, pr- p dvo __ t(j , u i er °dna pesem zveni z odra v sltj v ° ran i. Mešani občutki, sloven- H PeSem Pripomogla nepristran- Viui U v °dstvu, da je prvič v zgodo- ii, ’* 2 *hed narodnosti, ki so močnej- HkT s ^°Venske pesmi, slovenska Dvorana zelo akustična. Še nikoli ni prišlo petje mladinskih pevskih zborov tako do veljave, kot v tej dvorani'. Kakor orgije, ki jim priteg¬ neš “Vox celestis” (nebeški glasovi). Že umirajo zadnji akordi po dvo¬ rani. Rože. Ploskanje. Nervoznost. Mladi pevci odhajajo elegantno iz odra, ki je brez zastora. Na cestno železnico in v Slovenski narodni dom. Uboge kuharice in kel- narce, kedaj bo vse to nasičeno t Preje kot bi si bil mislil. Kuharice so se vrtile spretno, kelnarce so no¬ sile krepko in že je bilo vse postreže- no. * . Sedaj pa malo razgleda po okolici. Gotovo so mislili meščani tam okoli, da mislijo Slovenci Pittsburgh kupi¬ ti, tako smer ga ogledovali m veliko nas je bilo. čas za nazaj. - Vse radostno in Židane volje. Smo že na vlaku, ka¬ mor nas je pripeljala naročena cest¬ na železnica. Lokomotiva je menda dobila naduho in je zelo počasi vlek¬ la svoj tovor, proti Clevelandu. a je vozil počasi in z njih vred je po- . lasi umirala živahnost na vozmih. | Enemu je otepala glava na to, druge mu na drugo stran. Le ^r 5 - Ar Jj. vršila samaritansko nalog , no rožo” tako da, kdor jo je podu hal, jo je zaspanec pobral siro korakov stran, za eno noc. Cleveland. - Zdehanje, ^anje šolnov in druge robe in ze j P vlak. Eni na avtomobile, d ™ g ces tno železnico in tretji na troke živahnost na glavnem trgu je potih Sla in smo utonili v mestnem mra¬ ku, kakor da nas nikoli m bilo ta . Uh čas tiho ,kakor po ohceti. — Spo mrhh smo se Maxa. Da vidimo sli¬ ke če pa ni Max vrtil tisto samo ra di'zabave? Max zopet vrti v Dela - j na Waterloo Rd. m xa skem d01 ™ " radi z abave. Kaj- krat ne in sedaj n , ti posnel je krasne slike, ki so nep zaben spomin. stvar Predsednik privleče nexo .. rq 7 v iici in Tcizvijci* & skrbno zavito. Razvija ^Nadaljevanje na 4. strani) ti ene same besedice v obrambo. Največji demagog in kričač proti nam je bil seveda Coughlin, katerega besede so ponavljali rev. Gerald Smith, rev. Frank Norris, Elliot Roo¬ sevelt in bivši pričar Homer Mar¬ tin. Avtni baroni so poklicali tudi Martina Diesa, persekutorja delavs¬ tva in civilnih svobodščin, prega¬ njalca razrednozavdnega delavstva, da bi strli odpor stavkarjev, da bi razbili enotnost in odločnost 55,000 delavcev, ki so zahtevali samo člo¬ veške delavske razmere in kruh za¬ se in za svoje družine. Toda delavs¬ tvo je odgovorilo vsem tem ljuds¬ kim krvosesom, da je bil ves njihov trud zastonj, pokazali smo tudi druž¬ bam, da so bili zastonj vrženi tisti milijoni, katere je družba sipala pro¬ ti nam. Prej ali slej bodo tudi družbe spoznale, da je vse kričanje fatra Coughlina in njegovih pomagačev brezpomembno, ker naša unija je čvrsta in ima na vodstvu sposobne in iskrene ljudi, v katere imamo za¬ upanje. Solidarnost delavstva je privrela na dan par dni pred poravnavo stav¬ ke, ko je bila avtna unija prisiljena oklicati stavko še pri Dodge tvrdki. V istem trenutku je narasla piketna vrsta od 500 do 10,000. To je bil naj¬ boljši odgovor organiziranega de¬ lavstva, to je bila odločilna demon¬ stracija, da se je Chryslerjeva kor¬ poracija morala podati in podpisati pogodbo. Magnati pa so videli, da nas ne morejo niti z gladom pogna¬ ti na delo. To je bila demonstracija, ki nam pove, da se delavstvo zna boriti, ako ima na čelu zaupno vod¬ stvo. Tudi Slovenci smo bili na piket- ni liniji dobro zastopani. Če bi bila taka delavska zavest med ostalimi narodi, bi bila stavka mnogo prej končana. Sestra Junko, tajnica dr. št. 121, SNPJ, ki sploh ne dela pri tej družbi, je bila vsaki dan na stav¬ kovni liniji. Pa tudi Katarina Kranjc je bila večkrat med nami. Takim ženskam moramo dati vse priznanje, da so zavedne in da razumejo delav¬ sko borbo. Jos. Smoltz. LOPOVI V DELAVSKIH ORGANIZACIJAH (Posnetek iz Cleveland Union Leaderja) Povest o Colemanu Claherty-ju v delavskem gibanju je približno po¬ dobna zgodovinski povesti o Bene¬ diktu Arnoldu, izdajalcu in špijonu tekom ameriške revolucije. Tisti, ki so v delavskem gibanju v Clevelandu dalj časa, poznajo zgodovino* tega rdeče-ličnega moža¬ ka. Poznajo ga kakoršen je, ga so¬ vražijo, ker živi od delavskih žu¬ ljev in unijskih prispevkov in se pogaja z delodajalci. Claherty mo¬ re nadaljevati svojo vlogo radi te¬ ga, ker ga novinci v delavskih vr¬ stah ne poznajo. Radi tega vas ho¬ čemo seznaniti z njegovim ozadjem, da ga boste sodili. Claherty vedno kriči “rdeč”. To je že staro strašilo v delavskem gi¬ banju, sredstvo, katerega se poslu¬ žujejo oni, ki želijo, da bi odvrnili delavstvo od borbe za krajše ure in boljše plače. To je strašilo, katere¬ ga se poslužujejo Clahertyjevi ide¬ jah kot Wm. Hutcheson, ki je pod obtožbo v St. Louisu, Campbell in McGee, ki stanujeta v državni jet- nišnici. Take možake naziva Cla- herty “voditelje delavskega giba¬ nja.” Claherty nikoli ne omenja svoje¬ ga delovanja v Akronu, kjer so mu člani Rubbers Workers unije dali klobuk in ga pognali. Če pa hočete vedeti njegovo zgodovino v celoti, čitajte knjigo “Industrial Valley”, katero je napisala Ruth McKinney. To knjigo dobite v vsaki cleveland¬ ski javni čitalnici. Claherty je imel lep načrt za svo¬ jo penzijo, boljši načrt kot je Bige- low ali Ham & Egg. William Green je imel priti na konvencijo Rubber Workers unije v Akron, kjer bi bil imenoval Clahertyja predsednikom, in to brez volitev, brez demokraci¬ je, brez izbire od rank and file. Claherty je zvezan tudi z Dayton Labor News. Agenti tega lista gre¬ do k neunijskim delodajalcem za o- glase. Tem zatrjujejo, da se borijo proti rdečkarjem in dobivajo visoke vsote za oglase, ki so včasih v listu natisnjeni. Druga slika Clahertyjevega delo¬ vanja se dobi v tekstilni stavki v Clevelandu. Ženske v tej industriji so se organizirale v International Ladies Garment Workers uniji. De¬ lodajalci so pozvali Clahertyja, ki ie prišel v tovarno, da poskuša do¬ biti nekaj članic. Rekord pred Na¬ tional Labor Relations kaže, da m dobil niti ene, ako ni forman pora¬ bil svojega pritiska. To pa ni Cla- hertyja oviralo, da je podpisal za¬ drto delavnico z družbo, čeprav m imela njegova unija niti enega ela¬ na kakor je sam pozneje priznal. Claherty ni bil s tem zadovoljen Najel je pobojnike, ki so napadali žene, ki so stale na piketnih vrstah, ko so branile svoje delavske pravi¬ ce. In sedaj smo pronašli, da je ta isti Claherty postal aktiven v Cle¬ velandu, da “reši Linderme Tube Co. pred CIO.” Logično je, da ne brani delavcev, ampak kompanijo. Ko se delavci pričnejo organizirati v resnično delavsko organizacijo, pa pride Claherty k upravi in vpraša: “Ali vam morem pomagati?” Industrijalei ga sprejemajo kot prijatelja. Delavstvo pa, radi brid¬ kih izkušenj, ga sovraži. Oni ga po¬ znajo kakoršen je, renegat, ki pro- fitira s tem, da namenoma izdaja delovno ljudstvo. Gornji članek smo povzeli iz tega lista, ker je potrebno, da delavstvo spozna svoje sovražnike, ki se skri¬ vajo in odevajo z delavskimi plašči v delavskih organizacijah. Čim prej se delavstvo zave, da ni mogoče ver¬ jeti vsem, ki se . hlinijo in laskajo pred delavci, čimprej delavstvo spo¬ zna, da je med unijskimi člani veli¬ ko število špijonov in izdajalcev, katere morajo iztrebiti iz svojih vrst in jih nadomestiti z iskrenimi voditelji, tem boljše. RAZNO IZ DETRO¬ ITA Detroit, Mich. — Stavka pri Chryslerju je končana z zmago delavstva, ki je stalo v tej borbi zelo solidarno. Vsi poskusi družb so bili zaman, da bi razbili to enotnost. To¬ varna je pričela z obratova¬ njem z polno paro. Delavstvo je dobilo povišanje plač in boljše delavske pogoje, čas, ki je bil izgubljen na stavki, bo pod novimi pogoji kmalu nadomeščen. Za par dni sta prišla iz Cle¬ velanda na obisk Louis Mohar in mrs. Josephine Tavzelj iz Clevelanda. Obiskala sta svo¬ jo sestro in svaka Jos. Smolt- za in prijatelje. Louis Mohar je bil prostovoljec v španski republikansi vojski, kjer je dobil težke telesne poškodbe. Izgubil je tudi vid enega oče¬ sa. Mohar pa ne žaluje za svo¬ jimi poškodbami toliko, koli¬ kor mu je hudo, da je špansko ljudstvo postalo žrtev besti- jalnega fašizma in njihovih zaveznikov, ki so izdali špan¬ sko ljudstvo. Mohar je zelo rahlega zdravja in brez dela, torej najbrž tudi brez sred¬ stev. Dela ne dobi, pa tudi če bi ga dobil, je dvomljivo, če bi bil sposoben opravljati ka¬ ko težje delo. To je bil prvi slučaj, da smo imeli čast spo¬ znati kakega slovenskega- španskega prostovoljca. Vsi, ki so ga srečali, so ga srčno pozdravili, le škoda, da mu ni bilo mogoče dalj časa ostati med nami, da se bi bil spo¬ znal z večjim številom detro¬ itskih naprednih rojakov. Ti¬ pamo ,da se bo še kedaj ogla¬ sil pri nas in da ga bomo dru¬ gič, še obljše sprejeli. Ko se z žalostjo v srcih spominjamo na borbo špan¬ skega ljudstva, se bi obenem morali spominjati tudi bori- teljev. Mnogi danes ječijo v francoskih taboriščih, kjer jih francoska reakcijonarna vla¬ da drži v pomanjkanju in be¬ di, oblasti njihovih domovin pa nočejo sprejeti najboljših boriteljev za ljudsko svobodo in pravico. Vsaj mi, ki se na¬ hajamo še v svobodni deželi ameriški in naši kanadski bratje, bi lahko marsikaj sto¬ rili za te že skoraj pozabljene junake. Saj oni ne prosijo ve¬ liko. — Kaka akcija v tak plemenit namen bi morala najti odmev v vsakem zaved¬ nem slovenskem srcu! PITTSBURŠKA KRONIKA Glavna letna seja Slov. Doma, ki se je vršila zadnjo nedeljo, je potr¬ dila vsa priporočila gl. odbora. Na¬ predek pri domu je bil tudi letos zelo zadovoljiv, za kar se moramo zahvaliti članstvu in vsem gostom iz naselbin, gospodinjskemu klubu in pevskim zborom, ki so k temu veliko pripomogli. Spodnji prostori Slov. Doma so ob raznih večjih prireditvah pretesni in vsled tega je seja odobrila pri¬ poročilo odbora, da se jih poveča. S to izboljšavo bodo spodnji pros¬ tori obenem tudi modernizirani v kolikor bodo dopuščalle finančne razmere. Modernizacija spodnjih prostorov je zelo nujna, ako vzame mo v poštev, da so manjši klubi po naselbinah veliko bolj prijazni in ugodni. Odbor je ocenil, da bodo po¬ pravki in izboljški spodnjih prosto¬ rov stali zelo malo vsoto, in da bo delo izvršeno po naših domačih ro¬ jakih, ki so brez dela. Sprejeto je bilo priporočilo da Slovenski Dom enkrat vsako leto povabi vse svoje člane in njihove družine, da jim priredi okusno ve¬ čerjo. Predlog je bil sprejet iz raz¬ loga, da se na ta prijateljski način pridobi več članov. Kritje stroškov se bo vzelo iz članarine, ki je tudi letos določena po $1.00. Glede čla narine ni bilo letos veliko debatira¬ nja, kajti po predpisih državnega zakona je to minimum, ki ga mora¬ mo prispevati. Delovanje izvršnega odbora je bi¬ lo tako zadovoljivo, da jim je seja dala zaupnico in vse soglasno ponov¬ no izvolila. Predsednik Klun in taj¬ nik Oblak sta dobila vsak po $5.00 poviška za njihovo marljivo delova¬ nje. Tudi ostali odborniki so dobi¬ li manjši priboljšek. Sploh je v od¬ boru vladala lepa harmonija, a tu¬ di društva so letos bila bolj naklo¬ njena, kar je v-seskupaj dalo tako lep uspeh. Vendar pa je seja konsta- tirala, da bi moralo biti pri domu še mnogo več uspeha, ako bi vsak Slo¬ venec, ki živi na Butler cesti in v bližnji okolici bil član doma. oOo Zvečer po seji Slov. Doma pa se je vršila seja društev priključenih Slovenskemu Dnevu. Zastopano je bilo 36 društev z 61 zastopniki in izvršnim odborom. Seja je bila skli vensko manifestacijo, pod gotovimi pogoji. Poskušal je proglasiti pri¬ reditev za “fijasko”, toda zastopni¬ ki so hitro pobili njegovo neopravič¬ ljivo-in neresnično obdolžitev. Zbor¬ nica je kritizirala tudi one poroče¬ valce, ki so pošiljali lažnjiva poro¬ čila nasprotnim listom o prvem in uspešnem Slovenskem Dnevu. Sklenjeno je bilo, da se vrši prihod¬ nje leto še večja manifestacija Slo¬ vencev Zapadne Penne. V ta na¬ men se bo vršila še ena večja kon¬ ferenca, na katero bodo povabljena še vsa ostala kulturna in politična društva, ki niso sodelovala doslej. Konferenca se bo vršila 3. februarja 1940. Na tej konferenci bodo pred¬ ložena pravila, ki so že bila prečita- na v nedeljo. Pravila so zelo krat¬ ka, jedrnata in demokratična, v ka¬ terih je začrtana podlaga in smisel institucije Slovenskega Dneva, ki bo kakor vse kaže ostala trajna organi¬ zacija, katere cilji so združevati a- meriške Slovence, spoznavati našo mladino z našimi tradicijami in vr¬ linami, pomagati kulturnim in po¬ litičnim ustanovam, ki se trudijo iz¬ boljšati naš delavski položaj. oOo Slovenski radio program za pri¬ hodnjo nedeljo bo nekaj posebnega. Šest izurjenih mladih pevcev bo za¬ vzelo ves čas na programu. Peli bo¬ do samo izbrane slovenske pesmi. Mladi sextet tvorijo John, Daniel, Sylvia in Rose Fabec, Olga Brožič in Frank Štefančič, vsi tukaj rojeni, ki gojijo veliko veselje do naše le¬ pe slovenske pesmi. Vsi pevci po¬ sedujejo lepe in čiste glasove, zato se prosi vse poslušalce, da opozorijo prijatelje naše pesmi, da jih poslu¬ šajo. čimveč poslušalcev bo naš pro¬ gram imel, temboljše programe bo moral preskrbeti. Mary in Louis Skerlong pa bodo skušali najti naj¬ boljše talente. Njihov namen je program podaljšati na pol ure,, kar je mogoče, ako se okrog tega orga¬ nizira več moči. 24. dec., na Božič pa nastopi na programu odrasli pevski zbor Pre¬ šeren, ki bo podal več pevskih točk in nekaj novih pesmi j, katerih še nismo slišali. oOo Pevci in pevke dr. Prešeren obe- cana v svrho poročila in določenja 1 tajo, da bodo v kratkem vprizoiili ODBOR JUGOSLOVAN¬ SKEGA DOMA Coverdale, Pa. — Preteklo nedeljo se je tukaj vršila gla¬ vna letna seja našega skupne¬ ga doma. Letno poročilo je bilo, da je dom tudi letos na¬ predoval kljub slabim delav¬ skim razmeram. Pri domu vlada lepa sloga, ki je prvi predpogoj za uspešno delova¬ nje. Louis Tomažin je ponovno izvoljen za predsednika, Pe¬ ter Bajt ml. je podpredsednik, Luka Zidar tajnik, Joe Feren- čič blagajnik, Rudolf Tomšič, Peter Bajt st., Lazo Mišče- vich, nadzorniki, Matija Arh- novar pa oskrbnik doma. Delo v tukajšnjem rovu je spet začelo slabejše. Poročevalec. prihodnjega dneva. Odbor je poro¬ čal, da je bilo čistega preostanka $268.02. Poročilo pa ni bilo sprejeto, ker je bi blagajnik vsled bolezni 'od¬ soten. Precej kritike je letelo na bla¬ gajnika, ker ni bilo podano bolj na¬ tančno poročilo. Nadzorni odbor pa je poročal, da bodo računi poravna¬ ni in na priporočilo seje se to mora urediti tekom 30 dni, ko bodo vsa društva dobila točen račun po pošti. Zastopnik Terčelj iz Strabana, edi¬ ni nasprotnik Slovenskega dneva, je izrazil, da bo podpiral združeno slo- Poljska univerza v Parizu Pariz— Grupa poljskih profesor¬ jev je ustanovila poljsko univerzo v Parizu. Vsi so pobegnili iz svoje do¬ movine po nacijski invaziji Poljske. Poročilo pravi, da bodo profesorji nadaljevali s svojim delom na novi univerzi s kooperacijo francoskih avtoritet. _._ Tukaj je pred kratkim umrl dobro znani rojak Vihtelič za rakom. Bil je član SNPJ. Po¬ kojni je bil tudi dober pevec. Zapušča soprogo in tri odras¬ le otroke. Tatovi so udrli v trgovine rojaka Majzlja in Urbančiča. Odnesli so nekaj gotovine, lovskih pušk in drugih pred¬ metov. Izguba obeh rojakov se ceni nad nad tisoč dolar¬ jev. Majzlju so ustrelili tudi psa. če se bo ta velika mize- rija še dolgo vlekla med na¬ mi, se bodo morali trgovci za¬ varovati še proti tatovi. Na delu se je poškodoval dcfbro znani rojak Frank Mo¬ dic iz Ecorsa, ko mu je na de¬ lu odletelo nekaj v eno oko. Moral se je podati v bolnišni¬ co na operacijo. Upamo, da ni kaj hudega. Poročevalec. neko opereto, kar bo prvi slučaj, da se spuščajo v težje glasbene skladbe. Pittsburgh ima več zelo dobrih pev¬ skih moči, samo vaje in sposobnega učitelja je treba. A tudi publika bo morala pokazati več razumevanja in podpore, ako hočemo, da bomo de¬ ležni več užitka in napredka na tem polju. Posebno društva pri tem lah¬ ko veliko pripomorejo, ako urgira- jo mladino in člane, da posečajo vse kulturne prireditve sedaj, ko se je delo obrnilo vendarle malo na bolj¬ še. ZA SLOŽNO DELOVANJE Po predpisu — Zdaj ste pa veliko bolj zdravi videti! — To je samo zaradi tega, gospod zdravnik, ker sem se zmerom ravnal po predpisu, ki je nalepljen na stekleničici. — Kaj pa je bilo napisano? — Stekleničico je treba i- meti zmerom dobro zaprto. Kirkland Lake, Kanada. — Dovolite mi malo prostora v našem listu, da malo pokram¬ ljamo sedaj, ko so prišli dolgi zimski dnevi. Ko tako prebiram list, vi¬ dim, da se naši ljudje zelo malo udejstvujejo. Izvzemši par dopisnikov, ni bilo nikake- ga že več- mesecev iz cele Ka¬ nade. Prijatelji branja, ali ste res že toliko otrpneli, da ste zanemarili dolžnost oglasiti se znancem in javnosti, da li še sploh živite? Ali tako malo daste za narodno zavest. Ali mislite, da je dovolj, če ve u- pravništvo za vaš naslov in ni- kdo drugi? Ne! Kako nam je mogoče znati, kjer so naši ro¬ jaki na pr. v Britski Colum- biji, Alberti in drugod ter ko¬ liko jih je, ako še iz najbliž¬ jih naselbin ni nič poročil o društvenem življenju. Sudbury, Timmins, Noran- da ,ali se pripravljate na soci- jalno življenje, katero vam je vendar najpotrebnejše, za de¬ lom? Po statistiki pred nekoliko leti je bilo Slovencev v Kana¬ di nad 7000 samo odraslih o- seb. Koliko jih je pa v kakem društvu? Kaj pomaga, če se zbere par ljudi in skuša po¬ staviti temelj samopomoči, ko je pa lastni narod trd do vse¬ ga, ko zanemarja sam sebe in svoje. Ali ni to žalostno za ču¬ ti, da izmed 7000 ljudi je le 70 delavcev pri našem Sloven- sko-Kanadskem Podpornem Društvu ? Kako morejo uradniki ime¬ ti veselje do dela? Kako bi tajnik z veseljem vršil svoje delo, ko bi videl, da se ljudje zanimajo za stvar, ki je neob- hodno potrebna svakemu po¬ samezniku. Pač je nekaj vzroka tudi, da so pri vsem tem ljudje do¬ bili nekako nezaupanje do društev, odkar so naše jedno- te (nekatere iz Amerike), u- stavile delovanje v Kanadi. Kaj pomaga velik okinčan o- glas v listu, ko si nas mati pu¬ stila same, nepreskrbljene v središču viharnega vrtinca? Kaj te je napotilo do tega? A- li niso ljudje v Kanadi ravno tako Slovenci in bratje po kr¬ vi, kakor v Združenih drža¬ vah? Ali ne veš, da so mogo¬ če še nekdanji prvi člani se¬ daj ostareli, nastanjeni ravno tu v Kanadi in brez pomoči? (Nadaljevanje na 4. strani) SLOVENSKI BOŽIČNI RA¬ DIO PROGRAM V NEW YORKU V torek dne 19. decembra 1939, na Radio postaji WJZ - BLUE NETWORK, ki je ena največjih Ra e tih letih iz dohodkov, kijihj, vlekla vlada iz obratovanj oljne industrije. Kako visoka odškodnina plačana kompanijam, bodofl ločili veščaki v finančni ministrstvu. Ti bodo oceaij j ug in a ) (01 len vic nas stvi lfl ) no Washington, D. C. — Re¬ publikanski kongresnik Knut- son iz Minnesote je naprtil predsedniku F. D. Rooseveltu krivdo za usodo Finske. Po njegovem mnenju je predsed¬ nik že vsaj deloma kriv, da so se tako nesrečno zaključili rusko-finski odnošaji. vrednost zasežene lastnine potem podali svojo razsol Predstavniki prizadetih kon panij trdijo, da vrednost zas žene lastnine znaša čez 000 , 000 . DIES SE BO PODAL NA POČITNICE Washington, D. C. — Kon¬ gresnik Dies, ki načeluje od¬ boru za preiskavo neameriš¬ kih delavnosti, se bo po na¬ svetu zdravnikov podal na mesec dni trajajoče počitnice. Njegov odbor bo zaslišal še nekaj oseb, nato bo pa začel sestavljati poročilo. Odbor bo priporočil odločno borbo pro¬ ti vsem “izmom” ter poostri¬ tev deportacijske postave. National Maritime Union (CIO) je pismeno pozvala vse člane kongresa, na naspro¬ tujejo predlogom, naj bi do¬ bil Diesov odbor še kaj denar¬ ja za svoje delo. bo) gos 'Opazovalci pravijo, daj bo začela dolga procedni glede odškodnine. Ameriil kompanije so že naznanile, bodo apelirale na Washingt( za intervencijo. Neki prei vnik teh kompanij je dejal, odlok mehiškega vrhovnefi sodišča pomeni, da je tujid oljnim interesom zadan teža] udarec. poz nis< nik F« !0 i ča za ce del Rusija podre poslopje na newyorški razstavi I sel nai bol zdi tu doi jaz nir Vrhovno sodišče Z dnem 1. novembra 1939 je začelo v Ljubljani poslova¬ ti Vrhovno sodišče za teritorij Slovenije. Dosedaj so ti posli ovorili oddelek B zagrebškega Stola sedmorice. Uradi šjega sodišča so stari zgradbi banke “Slavije”. najvi- nameščeni v zavarovalne New York. — Sovjetska En sija ne bo reprezentirana m svetovni razstavi v New Yof ku prihodnje leto. Njeno slop je, ki predstavlja vrednost $3,000,000 bodo podrli. Umi- niki razstave so izjavili, dase je Rusija odločila za umik 1 razstave pred sporom z Fin|i sovjetska vlada pa je izjav®* da bo dala pojasnilo v bodočnosti. Volilni zakon ( V vladi v Beogradu sta sestavljena dva odbora n strov. Prvi pripravlja novi . bo zacelj vd¬ ret Beli orel V tržaški ladjedelnici je bi¬ la nedavno dogradjena nova ladja jugoslovanske mornari¬ ce, ki nosi ime “Beli orao.” Ladja je dolga nad 60 metrov, široka okrog 8 metrov in nje¬ ni Dieselovi motorji predstav¬ ljajo 2200 konjskih sil zmog¬ ljivosti. Ladja je zgrajena kot luksuzna križarka tipa jaht. -V Minneapolisu imajo porotni¬ ki slučaj, ki izvira iz WPA stavke Porotniki se posvetujejo že nad 30 ur, pa se niso prišli do zaključka če so stavkarji kršili kako federalno WPA V dJ a tem meStU S ° sv« itVrt r pr °- - tožbo proti S ,e Wada Pr * ela lilni zakon, drugi pa proučevati probleme nizacije države, ki je z ° s * novitvijo banovine postavljena na dnevni Kar se tiče volilnega sta v načelu že sprejet 8 nost glasovanja in P _ volilna pravica bo spet o® 8 na samo na moške. Pol je k ko li kr. ta)' Kadar potrebujete tedaj se obrnite na VICTOR CARUSO^ OUR JEWELER - 4303 BUTLER STB EET PITTSBURGH, pA " Schenley 4636 Pia ( INimiMItlltUllIKHHUHIIII MATIJA SKE JAVNI NOTAR Za Ameriko in Sta* -1 Posreduje v sodnij 8 notarskih poslih 1122 East Ohio ■pA- N. S. PITTSBURGH, three star bottling dni slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač * —d _ okraju. Razpečevalci vseh vrst piv*. , - RAILROAD AVE. - Phone: Oakmont 305 - VERO**'