Pravi kmet. (Konec.) presoditi more, kaka zelišča na njem naj bolj rastejo. Potem še le presoditi zamore, kako ga obdelavati, gnojiti in kake zelišča na njem poredoma sejati. Vsak kraj ima tudi Mnoge druge slvari bi se še leliko navedle, ktere so po-jjsvoje posebne sposobnosti, to pa se mora dobro znati, če trebne pravemu ktnetu; hočem vendar le samo edno pri- boeeš ninoiro dobička pridelati; tudi vsako zelišče ima svoje djati, kar je posebno v deuešnjib easih neogibljivo potrebno, posebne potreboče ia piinaša samo tedaj ninogo dobička, j. dobra ž olskr. omika in izobraženje uma. Doklerikedar se one dobro spoznajo in se po njih ravna. je bil kmet neveden in sirov, bil je potlačen, ubog, zaničevan. Odreja in omika ste ga vendar tudi v mnogih straneh osvobodile. Vpelanje ljndskih šol, v kterih se vsi otroci jim primernih stvari učijo, je ravno za kmetički stan neizuierna Pravi kmet dobro ve, da si vso gospodarstvo naj bolj povzdigne, če si priskrbi rnnogo k r m e in izrcdi mnogo živine. Mnogo krme daje mnogo gnoja, gnoj pa je prava moč v s e g a k m e t o v a n j a. dobrota postalo iu ga je podiglo v ednako ravnopravnost z }} Starokopitneži so še zmirora zadovoljni s ^labo krmo, 8 drugitui bolj čislanimi stanovi. Sicer še dan dcnešnji mnogi||zločestiini travniki, pašanii in s praho. Pretehtajoči kmet pa mislijo, da se ni potrebno niti mnogo uciti, niti rrmogo znati, jjnaskoro spozna, da si na njivi, na ktero vseje detelje, če kdo boče samo kiuet biti; pa ninogo je vendar v tem, ||pese in knruze za krrao, več seniue vrednosti pridela, kot kake si ti ljudje mislijo kruete. Res ninogo ni po-||na jeduako velikem travnikn, in da si zatoraj tudi v razmeri trebno omike in uuia pri delu, ktero tudi lebko vsaka ma-jjveč živine redi in več gnoja napravi. — On ručuna, —iu šina opravi; kteri vendar samo tako dela, tudi ni pravijjto je piva skušnja dobrega in uuinega gospodarja. Brez račukmet; in kteri nič dalje ne ve in ne dela, kot saruo vse poiinenja, rncrenja, vaganja se ne rnore dobro opazovati, se ne stari navadi, ta v denešnjih časih ne more napredovati ip skorej tudi ne obstati. Kakor je delal oče in dedek, je znabiti prek in prek zadosti bilo za one čase; naši časi so ven- dar celo drugi in zahtevajo gospodarja in obrtuika. zatoraj tndi več odiininia more na tanko pogledati v gospodarske potreboče. Ce kmet začne računati, mora gotovo tudi začeti segati po napredku v goppodarstvn in Kteri tega ne veruje, naj pogleda na velik napredek, kte- rega je činilo gospodarstvo v zadnjih stoleljih. Hočenio ga v "kratkem navesti: Rfizširilo se je sploli sejanje krompirja, večega ueprij ga niora rabiti v svojo korist. Staro kopito •ijatelja, in vpeljanje novih stvari nima boljšcga in zaneslivejšega prijatelja in skušnje kakor računenje. Ako si kmet izračuna, da si z boljšim plngom svojo delo bitreje in bolj opravi, in toraj toliko in toliko easa in delavnih moči prihrani, si ga bode naskoro kupil, kajti se kteri mnogo iuilionov ljudi brani; vpeljala se jc živinorejallmu stroški za njega v kratkem povrnejo. On si bo v kratv hlevih z deteljo, sejanje bele iu rumene pesc (burgunškejjkem izrajtal, da mu denarji dobre obresti prinašati morajo, -•-*¦• ------ -- -¦-- '¦•¦ "i;-"  s kterimi si je popravil gnojišee, kupil mavca, različnega dobrega orodja ali dobrih gosp odarsk ih knjig in časn i k o v. Sicer kmet navadno ne bere rad, nima tudi mnogo časa za to; prosto urico vendar za to vsak lahkonajde, če le hoče; in človek, kteri pretehtovati ve, grc tudi rad dalje po tej poti, da si priskrbi nckoliko poduka in zve skušnje flrugih. K vsemn teaiu je vendar prcd vsera drugim potrebna dobra šolska oniika; onaje silna moč, ktera še le čini, repe, Runkelriibe), po čeinur se jc živinoreju. za dve tretine pomnožila; iznašli so se lnjši in boljši plugi, brane ; napravi!e so se mašine, s kterinii se mlati, seje, kosi, in še mnoge drnge gospodarstvu zlo hasnovite Hiašine, po kterib se ne odstranijo samo mnogi in veliki stroški, temoč se tndi olajša poljedelstvo; napeljeva se voda iz mnogega zemljišča po odtokih in se tako pridobi mnogo zemlje za obdelovanje; zboljšala so se gnojišča in sploh pripravljf.nje gnoja; rabi se nov zlo hasnovit gnoj: koščena moka, gvano itd., po kteiem so se piidelki poljedelstva zlo poboljšali in ponmožili; vpeljalo se je sejanje novih zlo basnovitib gospodarskih stvari, p. tobaka, mela; podigla se je sviloreja; zboljšala živinoreja, bčelarstvo in mnoge druge stvari. Moranio res po pravici reči, da skoraj ui oddelka v gospodarstvu, v kterem se ni posredno ali ueposreduo zlo napredovalo. Od kod pa dojdejo in so došli vsi ti napredki? Gotovo ne iz nevednosti, nemislečnosti in da se je držalo starega kopita; temuč iz premišljevanja, prevdarjanja in dobrega spoznanja! Ob času našili da kmet uraejc svoj posel (svoje kakor mora prit; fant, kteri hoče biti mojstm za učeica, ravno tako bi morali kteri hoeejo biti dobri gospodarje, v šolo k delovanje). — Ravno obrtnik, k dobremu stopiti fantje, dobrim gospo- darjetii; in ko bi se pri tem že bili nekoliko naučili, bi še morali potovati, da vidijo, kako se tudi dela v drugih krajih in pri drngih unnih gospodarjih; in tako dobro skušeni bi se še le morali vnoti na svoje posestvo. Bogati kmetički sini bi pa tndi niorali obiskovati dobre kmeticke šole, v kterih bi se naučili za celo svoje življenje naj koristnejših stvari. dedov in prededov je kmet lehko dobro Tnkaj se še leučijo svoj ))ravi poklic dobro poznati; tukaj si prilastijo prjtrebnih naravskih znanost in se naučijo po svojeni opazovauju vsa važua zboljšanja in napredke v go- živel, brez da bi se bil mnogo učil. Poljedelstvo je še bilosplob v zibki; zemljišča so se dobivale še jako dober knp: obresti najemnine, plačila težakov in splob potreboče so bile še zlo male. To je zdaj vse drugače; cena zemljišč in težakov plačila so trikrat veče. Iz vsega tega sledi, da gospodar mora trikrat več pridelati, če boče izhajati. Mora si zatoraj vsak gospodar zlo prizadevati, da si, kar le mogoče, malo stroškov dela,in kakor le more,za obilno žetev skrbi. Pri teni pa je potrebno mnogo premisljevati, opazovati in prerajtovati, da, gotovo veliko več, kakorjeto treba marsiktereniu delavcu v fabrikah ali obrtniku. — Tako niora p r a v i k m e t pred vsem drugim dobro ziiati, kaka prst se nahaja na ujegovem zemljišču, da potem spodarstvu in kako te rabiti. Ce pa knetički sin takih šol ne niore obiskovati, naj bere marljvo v veliki knjigi narave ; naj opazuje mnogovrstno in čuležno bitje in življenje narave, ktera bo jegova delavnica. Pr.viden mladenee kmečki bo vse žile napenjal, da postane pnvi kmet, ker pravi kmet je spreviden, svo- boden in srečm mož. T.