Naša zemiia — iredenta. § Plsmo neodrešenega brata. Ker ne čitam jugoslovanskih časopisov, tudi ne vem, kako misli skrbeti Jugoslavija z3 nas, neodrešene sinove, da ne pogineffl0 v italijanskem morju. Brezdvomno boffl0 krvavo potrebovali njene pomoči. Pre-' vsem naj zabrani izseljevanje učiteljstvaUpam, da bo tudi znala dati inicijativo za ustanovitev dobrega in cenenega tednik2ki ga naše ljudstvo tako pogreša. V na' slednjih vrsticah Vam opišera naše stanJ& ki Vam je mogoče tudi že znano. Ubežniki. Zaradi zasedbe Lmperi311' stičnih in častilakomnih Lahov se je izs*' lilo iz Primorskega že mnogo slovensKi družin. Onega čistega zraku, ki smo s^  dihali nekdaj, sedaj ni več. Ono Ž°r*  solnce, ki se nam je smehljalo tako » beznivo z neba, nas gleda sedaj tako z4 lostno. Kakor bi nas kdo držal za prsi in iiščal k steni, tako se nam zdi. Na.ša srca, Ki so ob porodu mlade Jugoslavije poska- ' kovala in vriskala veselja, so narn postala sedaj težka, kakor bi bila iz svinca. Naše ijudstvp je prestalo v tej vojni toliko ^orja, da ga ni mogoče popisati. Ob polomu stare grešne Avstrije se je globoko oddahnilo, ker je upalo, da bo svobodno dihalo pod svojo streho. A veselje je bilo kratko! Prišla je druga, še brutalnejša pest, ki nas je treščila ob tla in ki nas kuša zadušiti. Prišli srnoi iz dežja pod ap! Besed imajo Lahi za nas dovolj in še preveč. Govore nam, da ,,je Italija mati svobode, da nam prinaša kulturo!! in moderne zakone, da so nas rešili črne lakote in da riani zgradijo porušene domove". Kljub lepim obljubam jim pa ljudstvo ne zaupa in bi rado prestalo vse one vojne grozote še enkrat od začetka, saino da bi se rešilo zatiralcev. Naše ljudstvo ve, da bi moralo zapustiti v slučaju vojne med Jugoslavijo in Halijo vse svoje ljlago in svoje domove, in da bi bilo freba iti v prognanstvo, a vendar si želi tcga trenutka, ker upa, da bi potem zadobilo svobodo. Kljub vsem nesrečam in prevaram pa naše ljudstvo še ni obupalo! V njein je še toliko trdne vere in upanja v liuljše dneve, da ga mora človek občudovati. Svoje domove zapuščajo večinoma le oni, ki so bili nastavljeni v javnih službah. Mnogi so izgubili svoj vsakdanji kruh, drugi pa niso navezani na Primorsko in ne na zemljo in upajo v Jugoslaviji boljše živeti. Da se pa nameravajo preseliti tudi mnogi učitelji je žalostno. Svoboua in dobra služba je *res veliko vredna, a naša ljubezen do nesrečnega slovenskega ljudstva mora biti še večja. Ako odide učiteljstvo in duhovščitia, potem je ljudstvo izročeno pogubi. Že acdaj je pomaujkanje učiteljstva zelo veliko. Mnogo šol je v razvalinah, drugc so pa zuprte. V mnogih krajih že po pet let ni bilo pouka. Mladina dorašča, a v njenem srcti se širi ljulika in nikogar ni, ki bi jo izruval. Namesto slovenskih učiteljev bo do mogoče namestili italijanske, ki bodo odtujevali otroke našetnu narodu. Zato je dolžnost Jugoslavije, da ne sprejema takih ubežnikov, ki so med Ijudstvom v neodrešenetn ozemlju neobhodno potrebni.* § Šolstvo v zasedenem ozemlju. !;¦ Gorice r.oročajo, da so italijauske oblasti izjavile, da sicer ne marajo zatreti slovenskega šolstva, da pa vsled nejasnej;a vpolitičnega položaja v Gorici ne bo mogoče odpreti nikake slovenske šoic, ne Ijudske ne kake srednje. Opiistitev šol v Gorici zahteva pred vsem ozir do laSkega mestnega prebivalstva, ki se je od nekdaj Lranilo sLovenskih šol. Zato se pa odpre.o srednje šo!e po deželi: učiteljišče se namerava premestiti v Tolmin, idrij.ka realka v Ajdovščino, za sedež goriškcga gimnazija pa se predlaga Sežano Na ta način se lioče utisniti mestu popolnoma italijanski značaj. Pred vojno ie bilo y mestu slovensko in italijansko a!i boljc rečeno poitalijančeno prebivalstvo zastopar.o z enakim št-viloin, dasi se to raz- _me:je vsled itaiijanaške diktature v upravi ni moglo kazati. Tocla v iavnem življenju se je to razmerje kazalo y jasni luči. Slovenski živelj je uspešno konkuriral z italijanskim r.a vseh poljih. Zlastl se je ta konkurenca opažala na prosvetr.ei-i polju. Razna društva: »Sokol«. pociružnica »Glasbena Matica«, »Bralno 'Vuštvo« itd. skrbele za vzgojo duše in telesa. Ljubljansko glediško osobje je prirejalo vsako leto dalje trajajočo tunieio v Oorici in po Goriškem sploh, podružnica Glusbene Matice ]e poleg svojih las-niji prireditev omogočila v Gorici nastop prvih svetovnih mojstrov: Kocjana, Gndricka, Ceške filliarmonije itd., Čitalnica je prirejala svoje lastne koncerte Srednješolska mladina, katere je biio takrat ninogo v Gorici, je dobivala duševne hrane na ta način v,izobilju. Itaiiiani p,g i>a drugi strani niso inieli pokazati d.rue.e^a kakor par glediških predstav potujočih Rlediških družb iz Italije, par plesov ra Prostem, »šagre« imenovanih in to jc bilo tudi vse. Danes je Gorica izgubila svoja kiilturna društva, izgubila šcle; vsled nasilnega odvzemanja koncesij našim trKovcem in obrtnikom in izgona slovenskega življa iz tnesta postaja niesto res »pristncK italijansko. S tem pa ie tuJi usoda mesta zapečatena; čaka ga y malo letih usoda Oszleja. S trgovino je izginilo vsako prometno delovanje in Italijani izPreminjajo klic starih Rimljanov: »PaneM ft circenses« v klic italijanskih proviticlialnih mestec: »Polenta e ciiicmatografi«. ¦ ;- ;«-;;;.t § Raznarodovanje jugoslovanske de~ ce. p0 naredbi vrhovnega poveljništva * Svoje stališče o izseljevanju učiteljstva '2 neodrešenega ozemlja smo zavzeli v uvodniku "•Učit, Tov." št. ?A z dne 11. iurtija 1919, na kar  fri tej priliki opozarjamo. (generalno tajništvo za civilne posle) so se začetkom tega raeseca sestali v Rimu ijudsko- in meščansko-šolski učitelji iz zasedenega ozemlja, da se posvetujejo o otvoritvi posebnih tečajev, ki bi imeli trajati do 15. septembra, Ti tečaji bodo prirejeni za učitelje iz Trentina v Cavarenu, za istrske in dalmatinske nčitelje v Trstu in Opatiji, z namenom, da se učitelji izpopolnijo svoje znanje v narodnem duhu in vzoji (italijanskem), da se posebno v narodnem oziru primerno orijentirajo in se tako vzposobiio po določenem načrtu začeti s ležkini delom raziiarodovanja jugoslovanske dece po Dabnaciji in Sloveniji ter nemške dece v Trentinu. Italijanski časopisi govore o velikern štev~ilu prijavljenih učitsljev in si obetajo od njihovega sodelovanja v tem patriotičnem delu lepih uspehov. Razen denarnih sredstev se postavlja s tem najnovejši kulturni aparat proti naši deci.