Blanka Bo{njak UDK 821.163.6.09-32”1980/1999” Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta blanka.bosnjak@uni-mb.si VLOGA STEREOTIPOV V SODOBNI SLOVENSKI KRATKI PROZI1 Vlogo akterja kot kategorijo pripovedne subjektivnosti je teoreti~no utemeljil Algirdas Julien Greimas s t. i. aktantskim modelom, ki izpostavlja tudi zahtevno razmerje med subjektom in objektom. Ob tem naletimo na problematiko stereotipov (Toril Moi), ki se v sodobni literaturi {e zmeraj pojavljajo, povezani pa so predvsem z razumevanjem spolnih vlog oziroma s polo`ajem `enske in mo{kega v dru`bi kakor tudi z njunimi medsebojnimi razmerji. Prispevek se bo osredinil tudi na vlogo `enskega lika kot subjekta v sodobni slovenski kratki prozi, kar odra`a raznolike mo`nosti upovedovanja (npr. pojav stereotipnega lika `enske zapeljivke in njegova ironizacija, lika vdane `ene ali aktivne `enske). Greimasovo razumevanje subjekta (1979: 66–69) znotraj aktantske strukture in statusa akterja, ki predstavlja prostorsko in ~asovno preslikavo aktantske vloge, kar se ka`e na razli~ne na~ine, in sicer kot upovedena oseba, situacija, pojav, pojem, nas napeljuje na misel, da bi s tako {irokega zornega kota izlu{~ili fragment upovedenih oseb `enskega oz. mo{kega spola in njihovo funkcioniranje v korpusu besedil sodobne kratke proze. Glede na tako razumevanje je v ta prispevek vklju~eno tudi podrobnej{e raziskovanje oseb `enskega spola kot subjektov, in sicer v smislu njihove stereotipne vloge v slovenski kratki pripovedni prozi osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja, {e posebej, ~e pojem subjekt razumemo tudi v smislu t. i. »i{~o~ega posameznika« (Matajc 2004: 20). Vidik stereotipnega prikazovanja vloge `enske v pripovedi je bil predmet obravnave {tevilnih literarnih teoretikov in kritikov, {e posebej najbolj znanih feministi~no usmerjenih literarnih teoreti~ark, ki jih med drugimi predstavljajo: Julia Kristeva, Sandra M. Gilbert, Susan Gubar, Kate Millet, Elaine Showalter. Toril Moi v knjigi Politika spola/teksta: feministi~na literarna teorija (1999) ugotavlja, kako so omenjene avtorice ob ponovnem prebiranju literature mo{kih avtorjev opazile, da `enske 1 Prispevek je del avtori~ine doktorske disertacije Tipolo{ki premiki v strukturi sodobne slovenske kratke proze s poudarkom na mre`ni, sintagmatski in paradigmatski analizi, Maribor: Pedago{ka fakulteta, 2004 (mentor red. prof. dr. Miran [tuhec). Jezik in slovstvo, let. 50 (2005), {t. 1 26 Blanka Bo{njak v teh tekstih nastopajo v podrejenih vlogah kot objekti, ki slu`ijo ciljem in name- nom mo{kih oseb. @enske so najve~krat prikazane v mo{kih stereotipnih predstavah o `enski kot milem angelu, pokorni `eni, ostareli gospodinji, natakarici, materi, vla~ugi in famme fatal, tako da mo{ki ve~inoma ustvarjajo neresni~ne `enske like in s tem `enskam odrekajo pravico do lastnega bistva. Avtorica tudi povzema (1999: 46–47), da je Mary Ellman v svoji knjigi Thinking About Women (1968) zbrala najpoglavitnej{ e stereotipe `enstvenosti, kot jih prikazujejo mo{ki pisatelji in teoretiki. Ti stereotipi so: brezobli~nost, pasivnost, nestabilnost, omejenost, pobo`nost, telesnost, duhovnost, iracionalnost, voljnost ter lika ~arovnice in furije. V tem prispevku se bomo osredinili tudi na problematiko stereotipnega prikazovanja `ensk v sodobni slovenski kratki pripovedni prozi, kar je bilo v analiziranem korpusu besedil redko, pa vendarle prisotno v nekaj kratkih pripovedih. Na osnovi analize izbranih pripovedi osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja je opazno, da se v njih ka`e upad upovedovanja kulturnozgodovinsko pogojenih stereotipov. Eden izmed vzrokov je prav gotovo v tem, da je v sodobnem svetu reproduktivna sposobnost `ensk postala dru`beno skoraj zastarela, fizi~na mo~ mo{kih pa odve~, zato ne bi smeli ve~ ~utiti potrebe po razmi{ljanju o spolnih stereotipih, kot so: »mo{ki = mo~an in aktiven« ter »`enska = {ibka in pasivna« (Moi 1999: 46). Kljub tovrstnim argumentom pa v sodobni slovenski kratki pripovedni prozi {e sre~amo dolo~ene primere stereotipnega prikazovanja vloge `enske v dru`bi, na primer v noveli Jo`eta Hude~ka Gospodi~na, ki je bila skupaj z novelama Janija Virka in Lele B. Njatin objavljena v zbirki kratke pripovedne proze Izza potresa: novele (1995). V pripovedi Gospodi~na izstopa lik prostitutke, kar je pravzaprav del stereotipnega pojmovanja `enske narave, ki jo pooseblja gospodi~na Cornelia Novacek, imenovana tudi Ninette, h~i natakarice in prostitutke, rojena na Dunaju.2 Ninette se tudi sama pre`ivlja kot prostitutka in svoj poklic sprejema prostodu{no, saj je vsega vajena. V letu potresa (1895) v Ljubljani opravlja svoje delo v »ugledni « ljubljanski javni hi{i. Pred gotovo smrtjo jo med potresnimi sunki re{i gospod Anton, semeni{~nik, ki jo je vseskozi po tihem ob~udoval. ^ez leta Ninette to najstarej{ o obrt opusti in se pre`ivlja z likanjem in ~i{~enjem, kar ji je `e na Dunaju {lo dobro od rok. Poro~i se z `andarjem, ki s cizo razva`a oprano perilo »cenjenim strankam«. V tej noveli je tako stereotipno prikazovanje `enske kot prostitutke po vsej verjetnosti posledica uporabe zgodovinskega tematskega ozadja. Stereotipno prikazovanje vloge `enskega lika kot subjekta je med drugimi zaslediti predvsem {e v nekaterih besedilih sodobne slovenske kratke pripovedi, kar je posledica njihovega metafikcijskga preigravanja. Tak primer je kratka zgodba Igorja Brato`a ^rnolaska in no~, innuendo, v kateri je predstavljena podoba babilonske prostitutke Lilit.3 Prvoosebni pripovedovalec v tej kratki zgodbi na osnovi razli~nih virov (iz babilonske civilizacije, izro~ila »bratov{~ine ~istosti« – Ataskilske knjige 2 Podobno stereotipno pojmovanje `enske kot prostitutke je najti predvsem v starej{i novelistiki z za~etka dvajsetega stoletja, na primer opisano do`ivljanje `enske kot prostitutke, ~eprav v blodni domi{ljiji glavnega lika, pri Milanu Puglju, ki v noveli Helena, objavljeni v zbirki Mimo ciljev (1914), prikazuje patolo{ko ljubezen Melhiorja Kli{a do napihnjene lutke Helene; ta pooseblja njegovo neuresni~eno ljubezensko `eljo (Bo{njak 2004: 6–7). 3 Brato`, Igor, 1988: Pozlata pozabe. Ljubljana: Mladinska knjiga (Pota mladih). Vloga stereotipov v sodobni slovenski kratki prozi 27 VIII. reda, Encyclopaedie Judaice, The Book of Imaginary Beings) popisuje pojavljanje in spreminjanje `enskega lika, imenovanega Lilit – ~rnolaske. Pripovedovalec prenese mit o usodni `enski Lilit tudi na lastno izku{njo, ko mu v ~rno odeta ~rnolaska z bledim nasme{kom po{lje trepetav pogled, ki ga onesre~i (1988: 45). Metafikcijska igra je v kratke pripovedi vklju~ila nekatere stereotipne podobe `enskih oseb v vlogi subjektov, in sicer v pripovedih naslednjih izbranih avtorjev: Igorja Brato`a – Polomljeni prsti strasti, invencija, v kateri se pojavlja lik usodne `enske (famme fatal);4 Andreja Blatnika v zbirki Zakon `elje (2000) – zgodbe Bli`je, Preblizu skupaj, Norin obraz, v Uradni verziji pa je usodna privla~nost `enske zaostrena do skrajne mere in pripelje celo do vojne med spoloma; tudi Lela B. Njatin v zbirki Nestrpnost (1991) v sedemnajstih kratkih zgodbah prav tako variira lik usodne, hrepene~e, eroti~ne `enske. V kratkih pripovedih prikazovanje `enskih subjektov v njihovi stereotipni vlogi prav gotovo izhaja iz preteklosti, ko je bila dru`ba {e zelo patriarhalno organizirana (kakor je ponekod v svetu bolj ali manj {e danes). Tak koncept je teoreti~no podkrepitev na{el `e v Aristotelovi Poetiki (1982), kjer ta izjemni gr{ki filozof in teoretik razglablja o tragi~nih zna~ajih v tragediji in o tem, da mora imeti pesnik pred o~mi {tiri stvari, in sicer dobroto, umestnost, skladnost z izro~ilom in doslednost zna~aja. Zgovoren je citat, ki odra`a tedanje dru`bene stereotipe glede pojmovanja `enske vloge v literaturi, vendar v smislu aristotelovske mimesis (in ne posnemanja), kar se ka`e predvsem v prvih dveh lastnostih pri `enskih osebah v tragediji: Dobrota je mo`na pri vseh vrstah ljudi, celo pri `enskah in su`njih, ~eprav je `enska bitje ni`je vrste, su`enj pa sploh manjvreden. Drugi~, zna~aj mora biti umesten /…/ @enska je po zna~aju lahko pogumna, ni pa umestno, ~e je pogumna in podjetna tako kot mo{ki. (Aristoteles 1982: 84.) Avtorica Toril Moi v svoji knjigi kritizira tudi binarne opozicije, ki jih poimenuje s sintagmo »patriarhalna binarna misel«. Te so osnova {tevilnim raziskovalcem, med drugimi tudi Greimasu v zgodnjem strukturalisti~nemu delu Sémantique structurale (1966), v katerem avtor pojasnjuje, kako se pomen ustvarja z binarnimi opozicijami. Avtorica ob tem ugotavlja, da v opoziciji mo`ato – `enstveno eden izmed izrazov dobi svoj pomen le v strukturi odnosa do drugega: »mo`ato« ne bi imelo pomena brez svojega neposrednega nasprotja »`enstveno« in obratno. Ugovor avtorice zoper tak{no pojmovanje je naslednji: O~iten ugovor tej teoriji so {tevilni primeri stopnjevanja pridevnikov ali prislovov (veliko – ve~ – najve~, malo – manj – najmanj), ki, kot ka`e, ustvarjajo svoj pomen v odnosu do drugih izrazov znotraj iste vrste, ne pa v odnosu do svojih binarnih nasprotij. (Moi 1999: 114.) Po avtori~inem mnenju sta tradicionalna zahodna filozofija in literarna znanost ujeti v neskon~no zaporedje hierarhi~nih binarnih opozicij, ki izhajajo iz temeljnega para mo{ko – `ensko, na primer narava – zgodovina, narava – umetnost, narava – um, strast – akcija, pri ~emer je opaziti pozitivno oziroma negativno vrednotenje, saj 4 Glej op. 3. 28 Blanka Bo{njak »narava« v vseh kulturah pomeni »ni`jo raven obstoja« (Moi 1999: 112–113). V nasprotju s takim pojmovanjem pa avtorica navaja Derridajevo kritiko binarne logike in po njenem mnenju za Derridaja »pomen (ozna~evanje) ne nastaja v stati~ni zaprtosti binarne opozicije, ampak s »svobodno igro ozna~evalca« (Moi 1999: 114), kar se o~itno naslanja na de Saussurov koncept znaka, ki ga opredeljujeta ozna~evalec in ozna~enec. Derridajeva misel prina{a med drugim {e izraz différance (odlog), ki je odraz medsebojne igre navzo~nosti in odsotnosti, kar ustvarja pomen (Moi 1999: 115). Stereotipno prikazovanje `enske vloge v dru`bi in dru`ini je v {tevilnih sodobnih slovenskih kratkih pripovedih postmodernisti~nega tipa in fantasti~nega podtipa najve~krat podano z veliko mero ironije, ki predstavlja »duhovno formo modernega sveta« (Baudrillard 1999: 22). Silvija Borovnik v doktorski disertaciji @enski lik in ustvarjalka v slovenski pripovedni prozi osemdesetih let (1994) ugotavlja, da je literarni postmodernizem osemdesetih let v kratki pripovedni prozi razli~nih avtorjev in avtoric (Braneta Gradi{nika, Andreja Blatnika, Janija Virka, Silvije Borovnik, Maje Novak) zaznamovan s t. i. matri~nimi zgodbami, odlikuje pa jih tudi pripovedoval~ eva oz. pripovedovalkina ironija ali samoironija, ki se lahko stopnjuje v ludizem in absurd (primer za to so ~rtice in roman T. Doneve) (Borovnik 1994: 197). Izpostavitev ironije kot »potujitvenega efekta« (Matajc 2004: 23) in osrednje zna~ilnosti sodobnega kratkoproznega ustvarjanja (tudi v devetdesetih letih) je na tem mestu zelo pomembna, saj prav raziskovanje `enske kot subjekta ka`e na zna~ilne postopke pripovedovalca/pripovedovalke, ki v besedilih pod videzom resnobe sme{i stereotipne polo`aje `ensk v dru`bi. Ironi~no stereotipno prikazovanje `enske vloge je zelo izrazito v zbirki Stra{ljivke (1990) prav tako avtorice Silvije Borovnik, v kateri je o`ivila in promovirala `anr grozljive zgodbe v obliki »stra{ljivke«, v katero je vklju~evala tudi ljubezensko tematiko. Avtorica najpogosteje pose`e po obliki ironiziranega kli{eja, parodije ali celo travestije, kar je med drugim tudi plod postmodernisti~nega palimpsestnega navezovanja na tradicijo (Borovnik 1994: 235), in sicer na prvi znani tip short story v evropski literaturi, na Poejeve grozljive zgodbe. Besedila v zbirki izhajajo torej iz ironizacije `anra grozljivih zgodb (»stra{ljivke«) in postmodernisti~ne poetike dvakratnega posnemanja kot temeljnega postopka, ki sloni na citatnosti razli~nih virov (Borovnik 1994: 201).5 Izrazit primer citatnosti je najti v metafikcijski kratki zgodbi Lisjak, ki se dogaja 23-letnemu dekletu v Krakovu na Poljskem. [tudentki dodeli Univerzitetna uprava dokaj veliko univerzitetno stanovanje, ki si ga mora deliti s starej{im Makedoncem Milivojem. Nenadejani sostanovalec, profesor makedon{~ine, je ~udak, saj je obseden s ~akanjem v dolgih vrstah in nakupovanjem za `eno Kato. Prvotno nezaupanje med sostanovalcema se razraste v sovra{tvo. Upanje, da ob bo`i~u odpotujeta domov, se izjalovi zaradi blokade izhodov iz dr`ave. Na bo`i~ni ve~er Milivoja, le`e~ega na `eninem lisi~jem krznu, umori lisjak. Pripoved se navezuje na najraz 5 O postmodernizmu in medbesedilnosti oziroma citatnosti gl. Juvan 2000: 224–228. Vloga stereotipov v sodobni slovenski kratki prozi 29 li~nej{e vire; tak neiz~rpen vir so lahko pravljice kakor v naslednjem odlomku, ki ironizira stereotipni `enski lik spe~e kralji~ne Trnjul~ice, ~akajo~e na princa: @e vstajam, Milivoj~ek, `e vstajam, ne gre tako hitro. Trnjul~ice so dandanes kot mlade ma~ke, nadvse rade se {e pretegujejo, svojih bude~ih jih princev pa niti niso vedno tako zelo vesele. A ~e `e mora biti … Naprej, Milivoj~ek, naprej, juna{ka kri … (Borovnik 1990: 50.) Naslednji citatni vir v zgodbi so otro{ke pesmi: »Prika`e se: pika, pika, pi~ica, to je lepa sli~ica, dolga u{esa, kratek vrat pa na glavici mal kosmat. Dvoje modrih me`ikljev, ena sama vljudnost in prijaznost.« (Borovnik 1990: 50.) Z medbesedilno navezavo uspe avtorici prikazati karikirano podobo makedonskega profesorja. @e naslednji odstavek se navezuje na zna~ilno pisavo v t. i. indijanaricah, ki so bile pred desetletji »krive« za bralno mrzlico med najrazli~nej{imi bralci: Kaj, je Milivoj, kaj? Povej, vitez moj prestra{eni, zaupaj se mi, moj veliki rde~i brat, izpovej se svoji zaspani bledoli~ni sestri, stresi nanjo te`ko breme svojega ranjenega srca. /…/ Brat moj, bodi malo bolj jasen, tvoja bledoli~na sestra te sploh ne razume. (Borovnik 1990: 50.) S preskokom v medbesedilno navezavo s kanoniziranim besedilom slovenske knji`evnosti pa {e z mnogimi drugimi citatnimi viri avtorica dopolnjuje intertekstualno mre`o v kratki pripovedi Lisjak, ki ironizira stereotip `enske potrebe po dragocenih darilih, najve~krat v obliki krzna in okrasnih dragocenosti: »Napol priprti o~esi se zagledata v nov ko`uh. Krasna je, bistra h~i planin …« (Borovnik 1990: 50.)6 Zelo izrazita v zbirki Stra{ljivke (1990) je kratka pripoved Drugobitje, ki prina{a motiv odtujenega, ranjenega odnosa med materjo in h~erjo; njun odnos se razkriva kot zamozajedalen, ka`e na neke vrste sovra{tvo med njima in njuno medsebojno odvisnost (Borovnik 1994: 219, 222), kar delno prikazuje odlomek, v katerem je tudi dobro vidna »eksistencialna povezanost« (Stanzel 1992: 185) prvoosebne pripovedovalke z lastno telesnostjo: Biti medvedka ni lahko. Zlasti ne, ~e se skriva{. Ko sem bila majhna, me je mama jemala v naro~je, misle~, da ljubkuje rde~eli~no pun~ko s svetlimi kodr~ki in z ble{~e~imi o~mi. [e sanjalo se ji ni, da je otrok na njenih rokah v resnici prijetno zavaljen medvedji mladi~. (Borovnik 1990: 69.) Materina toplina do h~erke je seveda samo navidezna, ironi~no je prikazana skozi stereotip pridne mamine deklice, spreobra~a se celo v parodijo ljubezni do h~erke, saj odra{~ajo~i deklici ne zado{~a le materino petje »jazsemmalaro`a« ali njeno urejanje dekli~ine frizure s {tevilnimi `ivobarvnimi sponkami in pentljami. Po drugi strani pa mati svojo h~er zapira v kalup vsemogo~ih prepovedi in dopu{~a, da tako ravnajo z njo tudi drugi: »Ne ~ofotaj po lu`ah, so rekli. Smehljaj se, so ukazali. Stripi niso zate, so pou~evali. Kako se vendar obna{a{, so opozarjali.« (Borovnik 1990: 69.) 6 Gre za o~itno navezavo na Gregor~i~evo domovinsko pesem So~i. 30 Blanka Bo{njak Deklica se torej zavoljo pomanjkanja prave materinske ljubezni odvra~a od svoje zunanje telesne podobe, ki je kot rde~eli~na porcelanasta pun~ka v sredi{~u pozornosti odraslih, ~uti se notranje osamljena in zapostavljena, zato se zateka v svet fantazije, ki ga avtori~ina metafikcijska igra v zgodbi spreobra~a v fantastiko. Deklica se namre~ `e od malega po~uti medvedka in ne ~lovek, ~eprav {e nosi njegovo podobo, toda samo stvar ~asa je, kdaj jo bo zavrgla in se preobrazila v svojo pravo `ivalsko ko`o. Deklica odraste v `ensko in se zaljubi v »pravega« pesnika, ki jo kli~e Marjetica; ona mu kuha, lika pere, pospravlja in kar je {e podobnih gospodinjskih opravil, on pa jo nagrajuje s svojimi pesmimi: Njegovo duhovno prijateljstvo mi je zalj{alo pomivanje posode, stresanje preprog in likanje srajc, vse tiste drobnarije torej, ki niso bile nikoli liri~ne narave in ni smelo biti zanje v pesmih nikoli prostora. Zakaj pesmi zahtevajo pesnikovo du{o, njegovo bistvo. (Borovnik 1990: 72.) Ljubezenska idila je popolna, ob tem je prikazan ironiziran stereotip `enske kot vzorne ljubice in gospodinje, pri ~emer pa se avtorica tudi dodobra po{ali na ra~un kli{eja pesni{ke nedotakljivosti, posve~enosti in ve~vrednosti. Pesnikovo bistvo se je namre~ pri~elo meni ni~ tebi ni~ odvra~ati od Marjetice, pesnik jo je za~el raje imenovati »moja `enska«, tudi seksualno ga ni ve~ zanimala. Na tej kriti~ni `ivljenjski to~ki pa se poka`e tudi popolna odtujenost med materjo in h~erko, celo materina pola{~evalskost in h~erkin strah pred tem: Bila sem `alostna. /…/ Imela sem ga rada. Zato sem stiskala zobe in jokala v blazino. Vse `enske stiskajo zobe in jo~ejo v blazino, kadar so `alostne. ^e bi o svoji nesre~i poto`ila mami, bi se mi smejala. Muhe, bi rekla, minile bodo. Ne, k mami nisem mogla, mama ni bila zavetje, prisvojila si je medvedko in gotovo bi si tudi Marjetico. (Borovnik 1990: 72–73.)7 Odlomek izra`a stereotip trpe~e `enske kakor tudi sprevr`eno podobo stereotipa nesebi~ne, darujo~e, ve~ne materinske ljubezni, ki jo je Marjetica v sebi pokopala `e kot otrok. Na pustni torek se Marjetici, kljub njenim nad~love{kim prizadevanjem, zru{i {e ena idili~na podoba, pravlji~no obarvan stereotip ve~ne partnerske ljubezni, ko zagleda svojega pesnika z drugo `ensko, kar jo dokon~no spodbudi, da se preobrazi v medvedko. Kakor se je v Kafkovi Preobrazbi (Die Verwandlung, 1916) uradnik Gregor Samsa preobrazil v hro{~a zavoljo odtujenosti od svojih najbli`jih, tako je tudi Marjetica samo s preobrazbo v medvedko lahko ube`ala pred bole~ino izdane, razvrednotene in neizpolnjene (najprej materinske, zatem pa {e partnerske) ljubezni. Ironi~no je Borovnikova prikazala stereotipno podobo `enske zapeljivke v kratki pripovedi Disident Poparu{ko, v kateri je bil profesor Poparu{ko, v resnici sicer nedol`en, progla{en za nevarnega dr`avi (namigovanje na tema~no povojno stvarnost in velikokrat montirane politi~ne procese), zaradi ~esar je izgubil slu`bo in tudi emigriral. V tujini se mu je ~ez nekaj ~asa pri~elo to`iti po kadrovskem stanovanju v domovini. Vrnil se je, a ga je politi~na oblast ponovno nedol`nega obto`ila ter 7 S kurzivo poudarila B. Bo{njak. Vloga stereotipov v sodobni slovenski kratki prozi 31 zaprla kot disidenta in ~lana sindikata Milost. Tudi v tem besedilu gre za razli~ne medbesedilne navezave in motiv nemo~nega subjekta ter groteskne absurdnosti politike, ki usodno vpliva na t. i. »nedol`no `rtev«.8 V zgodbi izhaja dogajanje iz dveh nivojev: iz zunanje motivacije (absurdno vme{avanje politike v zasebno `ivljenje posameznika, ki no~e imeti z njo nobenega opravka) in notranje, ki je plod intimnega ljubezenskega do`ivetja subjekta, oboje pa je prikazano na ironi~en oziroma `e kar grotesken na~in. Podobno nesposoben za partnersko `ivljenje kot profesor Poparu{ko je prav tako intelektualec v postmodernisti~ni kratki zgodbi Milana Dekleve Orientalski lotos,9 sicer raziskovalec biolog, ki skozi prvoosebno pripoved razodeva svojo nezmo`nost navezati pristni stik z `ensko, saj jo ~uti kot posesivno in pola{~evalsko: »Recimo prvi zakon: vnaprej zavo`ena zadeva. @ena `iv~na, nenehno v gibanju, ~ista pajkovka. Vla~ila me je za seboj kot napol omamljenega trota, v trgovino, v savno, v fitnes, lepotilni salon, kino, celo v filharmonijo.« (Dekleva 1999: 130–131.) Poleg tega ob~uti nesre~ni znanstvenik `eno tudi kot spolno napadalno, vdira mu namre~ v njegov mirni intimni svet ravno tedaj, ko zbrano {tudira in razmi{lja. Da bi bila ironija v prikazovanju medsebojnega odnosa mo`a in `ene {e ve~ja, mo{ki izda, kaj je zanj prava vznemirljiva erotika: »Kak{en polet je do`ivela moja du{a, ko sem opazoval po~asno nabrekanje vrhnjih celic mahu. To je zame erotizem, ne pa penzion na Ur{lji gori!« (Dekleva 1999: 131.) Mo{ki pripovedovalec te kratke zgodbe je v svoji subjektivni vlogi v odnosu do `enske, ki predstavlja lik zahtevne zapeljivke, prikazan kot popolnoma nestereotipen mo{ki lik. Nekoliko druga~e je prikazana stereotipna podoba `enske kot vdane `ene svojemu do konca `ivljenja ljubljenemu mo`u, in sicer v kratki zgodbi Polna plju~a Milana Kle~a.10 V tej postmodernisti~ni prvoosebni pripovedi pripovedovalec bralca nekoliko preseneti s fiktivno in dokaj ludisti~no oziroma `e kar bizarno zgodbo o pogrebu prijateljevega o~eta, ki se stopnjuje v groteskni opis pokojnikove ostarele `ene; ta je pogrebni slovesnosti prisostvovala v Evinem kostimu, bila je torej popolnoma gola: Nisem vedel, kam bi jo gledal, kratko malo zami`ati pa tudi nisem mogel. Iskal sem njene o~i, ki pa jih je pove{ala. Pogled se mi je od njenih izsu{enih prsi takoj odbil in pristal na tenkih ko{~enih nogah, ki pa ga tudi niso zadr`ale. Tiste dlake pod trebuhom pa so me sploh ~isto vrgle iz tira. (Kle~ v Virk 1998: 22.) S tako fantasti~no-groteskno sprevr`eno podobo starke je avtor podrezal v ustaljeno pojmovanje lepega, kar je {e posebej pomenljivo v povezavi z `ensko lepoto, ki je velikokrat pojmovana stereotipno. Glede tega zavzema prvoosebni pripovedovalec humorno dr`o, saj v zvezi z neobi~ajnimi navadami v kraju opisanih dogodkov premeteno ugotavlja, »da ne umirajo mo`je samo starim babam« (Kle~ v Virk 1998: 23), zato trdno prepri~an sklene, da se bo v te kraje {e vrnil. Tudi razplet zgodbe je 8 Medbesedilna navezava na Kafkov Proces (Der Prozess, 1925) . 9 Dekleva, Milan, 1999: Re{evalec ptic. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. 10 Virk, Tomo (ur.), 1998: ^as kratke zgodbe: antologija slovenske kratke zgodbe. Ljubljana: [OU, [tudentska zalo`ba. 19–26. 32 Blanka Bo{njak presenetljiv, saj t. i. »estetiko grdega« ludisti~na igra avtorja nadomesti »estetika dobrega in smiselnega«. To je avtor izrazil s spoznanjem, da je starka {la brez obla~il na pogreb iz ~iste ljubezni do mo`a, s katerim se je vse `ivljenje celo tako noro ljubila, da je bila v njegovi prisotnosti zmeraj gola. Mo~ te ljubezni je pripovedovalcu napolnila plju~a s pozitivno energijo za vse `ivljenje. Zaradi »feminiziranega« toka dogajanj v sodobni dru`bi opa`amo v sodobni kratki pripovedni prozi tudi upad pojavljanja tematizacije tradicionalnih patriarhalnih struktur s podobo stereotipnega razumevanja mo{kega lika kot subjekta, saj `enske v vlogi subjektov postajajo vedno bolj nosilke akcije. Redke so kratke pripovedi s tematizacijo tradicionalnih patriarhalnih struktur, v katerih se stereotipnost razumevanja odra`a v prikazovanju mo{kega lika kot nasilne`a, posiljevalca, »mo~nej{ega spola«, gospodarja `ene in otrok, velikega diktatorja v dru`ini. Take podobe patriarhalnih struktur skozi dojemanje mo{ke vloge se najve~krat pojavljajo v tistih zgodbah, v katerih so tudi `enski liki prikazani v funkciji tradicionalnih stereotipov. Besedila sodobne slovenske kratke pripovedne proze, ki tematizirajo bodisi patriarhalne strukture bodisi lik stereotipnega ali nasilnega mo{kega, so na primer: • V noveli Lele B. Njatin Potres v Ljubljani iz zbirke Izza potresa: novele (1995) se pojavlja lik mo`a, ki vara svojo `eno. • V noveli Gospodi~na Jo`eta Hude~ka iz iste zbirke se izri{e podoba mo{kih, ki potrebujejo kupljeno ljubezen prostitutk. • V zbirki Draga Jan~arja Ultima creatura: izbrane novele (1995) je prisoten lik nasilnega mo{kega v vlogi morilca ali posiljevalca, in sicer v novelah No~ nasilja, Aithiopika, ponovitev in Savana; v noveli Ogenj najdemo lik mo{kega, ki se `rtvuje za vero, v pripovedi Kastiljska slika pa lik mogo~nega pravi~nega vladarja. • V zbirki Franja Fran~i~a Istra, gea mea (1993) v zgodbi Niti, zatem v kratkih zgodbah Andreja Blatnika Ne in Popolni spomin, objavljenih v zbirki Zakon `elje (2000), je prav tako prikazan lik brutalnega mo{kega. • Lik zapitega mo{kega – alkoholika iz socialnega dna pa je zelo avtenti~no upodobil Franjo Fran~i~ v {tevilnih kratkih zgodbah (^ista resnica, Kri zime, Pisa, Pofukanec, Vsakdanje blaznosti), objavljenih v `e omenjeni zbirki Istra, gea mea. Lik nestereotipne `enske v vlogi aktivnega subjekta se v sodobni slovenski kratki pripovedni prozi konec 20. stoletja vedno pogosteje pojavlja kot nov, sodoben model lika aktivne `enske, ki sovpada z upadanjem prikazovanja stereotipnosti `enskih polo`ajev. Njihovo funkcioniranje v zgodbi lahko opi{emo na primeru dveh kratkih zgodb, ki pripadata neorealisti~nemu tipu kratke proze mo{kih avtorjev, to sta Najin otrok Vinka Möderndorferja in Vrata Janija Virka.11 V postmodernisti~nem tipu kratkih pripovedi je pojav `enskega subjekta kot nosilca akcije na~eloma del metafikcijske igre, torej ni duhovnozgodovinsko utemeljen, kakor se ka`e na primer v kratki zgodbi ^rnolaska in no~, innuendo iz zbirke Igorja Brato` Pozlata pozabe 11 Virk, Tomo (ur.), 1998: ^as kratke zgodbe: antologija slovenske kratke zgodbe. Ljubljana: [OU, [tudentska zalo`ba. 125–140 in 191–200. Vloga stereotipov v sodobni slovenski kratki prozi 33 (1988). V pripovedi Najin otrok Vinka Möderndorferja avtor na izjemno subtilen na~in prika`e dejstvo, kako se `enska aktivno odlo~a o tem, ali bo obdr`ala svojega {e nerojenega otroka, saj ji to bitje lahko krati osebno svobodo. Ob tem naletimo na pogost pojav v sodobni pripovedi – razblinjanje likov stereotipne podobe `enske matere, gospodinje in pokorne `ene. V zgodbi Vrata Janija Virka se sicer pojavlja stereotip usodne `enske, vendar na nekoliko zakrit na~in, saj je lik `enskega subjekta v tej zgodbi aktivna polnokrvna oseba, ki postavlja pravila igre, ki se jih mo{ki dr`i, kar pa povzro~i njegovo neizbe`no osebno pogubo. Lik aktivne sodobne `enske intelektualke je prisoten v kratki pripovedi Silvije Borovnik @iva, v kateri prvoosebna pripovedovalka med drugim upoveduje muke {tudijskega dela, dileme znanstvenice, ki se krotovi~i v lastnih miselnih zavorah in trenutkih »praznega teka«.12 @enska, ki se dejavno vklju~uje v svojo usodo, je v sodobnem na~inu `ivljenja prepu{~ena {tevilnim vlogam, ki jih vse `eli opraviti popolno, zato ji velikokrat zmanjkuje mo~i zase. Lik aktivne `enske kot subjekta se pojavlja tudi v kratki pripovedi z zgodovinsko tematiko, in sicer v noveli Ogenj Draga Jan~arja.13 Zgodba profesorja Balthasarja Humbairja, ki se dogaja leta 1528 na Dunaju, izpostavlja pomen lika nestereotipne mo~ne `enske, ki se pojavlja sicer v ozadju dogajanja kot stranska oseba, vendar ima odlo~ilno vlogo pri prikazu verske nestrpnosti. Ta `enski lik odlikujejo doslednost, premo~rtnost, pogum, aktivna dr`a v kriti~ni `ivljenjski situaciji, razsodnost in mo~na energija, kar so predvsem lastnosti mo{kih subjektov akterjev v dolo~enih stereotipnih vlogah. Verski razsodniki, ki so profesorja Humbairja obto`ili krivoverstva, so mu v `elji, da se {e tik pred smrtjo spreobrne, omogo~ili sre~anje z njemu drago `ensko. Prav ona naj bi vplivala na njegovo spokoritev, tako da bi bilo njegove odlo~itve »v imenu `ivljenja, ki v njeni `ivi podobi stoji pred njim, ~e `e ne v imenu pravega spoznanja, {e mogo~e preklicati« (Jan~ar 1995: 62) in pri~ akujo~emu ljudstvu oznaniti njegovo spreobrnitev. Toda `enska stori druga~e, kakor so vsi pri~akovali, dolgo ne spregovori nobene besede in ne prosi svojega mo{kega, naj spremeni svoje prepri~anje: Spominjali se bodo, da v raztrganih stavkih ve~krat izre~e pro{njo. Vendar ne pro{nje, ki jo vsi pri~akujejo, pro{nje za preklic, za re{itev in za `ivljenje. Z vsemi mo~mi, kolikor jih more imeti v takem trenutku in po vsem, kar je sama prestala, ga prosi, naj do smrti mo{ko in stanovitno vztraja pri svojem. (Jan~ar 1995: 62.) Tak{na karakterizacija `enskega lika kot opore mo{kemu v najte`jem trenutku njegovega `ivljenja, v gotovem prehodu v smrt, ki ima vi{ji, `rtvujo~i smisel, je v sodobni slovenski kratki pripovedni prozi izjemna in po vsej verjetnosti edina tudi zato, ker tematsko izhaja iz daljne zgodovinske resni~nosti, ko so ljudje {e umirali za »velike resnice« velikih zgodb, danes pa so velike zgodbe postale majhne, kakor ugotavlja Tomo Virk v spremni besedi k zbirki Biografije brezimenih: majhne zgodbe 1982–1988 (1989) Andreja Blatnika. 12 Borovnik, Silvija, 1990: Stra{ljivke. Celovec – Salzburg: Wieser. 13 Jan~ar, Drago, 1995: Ultima creatura: izbrane novele. Ljubljana: Mladinska knjiga (Kondor, 273) . 34 Blanka Bo{njak Aktivna podoba `enskega lika kot subjekta v sodobni slovenski kratki pripovedni prozi je med drugimi prikazana {e v naslednjih pripovedih: • V zgodbi Maje Novak Vampirka (Zverjad, 1996) se pojavlja lik aktivne matere, ki `eli za{~ititi in obdr`ati svojo h~er. • V zgodbi Disident Poparu{ko Silvije Borovnik (Stra{ljivke, 1990) kot stranska oseba nastopi lik `enske zapeljivke, ki, v nasprotju s pasivno ~akajo~imi `enskami, vzame iniciativo za poroko v svoje roke. • V novelah Skok z Liburnije in Pogled angela Draga Jan~arja (Ultima creatura: izbrane novele, 1995) je predstavljen izraziti lik `enske v vlogi zdolgo~asene `ene, ki `eli smrt svojemu mo`u, kar se v drugi zgodbi tudi uresni~i. • V isti zbirki Draga Jan~arja je objavljena tudi kratka pripoved Podgana, v kateri sta prikazani dve predstavi sveta – v podobi podgane nagonska, neukro~ena, civilizacijska predstava pa v podobi matere in njenega otroka, ki se nenadoma sre~ata iz o~i v o~i z gnusno in nevarno podgano. Mati sku{a otroka nagonsko za{~ititi (lik za{~itni{ke matere) pred groze~o `ivaljo, ki lahko predstavlja tudi temni del ~loveka v smislu sen~nate plati njegove narave. • V kratkih zgodbah Andreja Blatnika [e dobro (Zakon `elje, 2000) in Vla`ne stene (Biografije brezimenih: majhne zgodbe 1982–1988, 1989) je glavna oseba lik `enske pre{u{tnice, ki vara svojega mo`a. V prvi zgodbi je varanje in njegove posledice predstavljeno s humornim in ironi~nim tonom, ki tega dejanja ne obsoja; v drugi kratki zgodbi Vla`ne stene pa varanje nima niti tako malo dramati~nih posledic kot v prej{nji zgodbi. Niso samo velike zgodbe postale majhne, tudi neko~ dramati~na in tragi~na dejanja so v sodobni pripovedni odslikavi `ivljenja postala vsakdanje nepomembna. V sodobnih kratkih pripovedih torej ne gre za izjeme v prikazovanju aktivnih `enskih likov in vlog, kakor je bilo v starej{i tradicionalni novelistiki, ko je bila `enska v literaturi ve~inoma upodobljena kot pasivna sopotnica mo{kega subjekta akterja. Izjeme za tisti ~as pa je tudi mogo~e najti, in sicer pri Milanu Puglju (npr. novele ^rna lilija, Pokojnik in Helena)14 ali Vladimirju Bartolu, ki upoveduje lik ~arovnice v noveli Vampir.15 Bartolove Novele I (1994) o`ivljajo tradicijo grozljivih zgodb z elementi poznoromanti~ ne poetike E. T. A. Hoffmanna, ki vklju~uje tudi veliko mero fantastike, ironije in humorja – tak{na je podoba boga v noveli Otekla lica (Bartol 1994: 76), ki se bizarno igra z ljudmi kot marionetami na velikem odru `ivljenja. V izrisovanju karakterjev je Bartol vklju~eval tudi psihoanaliti~ne razlagalne opise, v razvijanju fabule pa iracionalisti~no-misti~ne prijeme (npr. v zgodbah Kdo je sedel za vola- nom, Vampir ali Klic ve~nosti). O~itno je, da imajo Bartolove novele in kratke zgodbe prenekatere lastnosti sodobnih kratkih pripovedi, kar je bilo morebiti vzrok za njihovo aktualizacijo in izdajo prav v sredini devetdesetih let dvajsetega stoletja. 14 Pugelj, Milan, 1912: Brez zarje, Ljubljana: Schwentner. Pugelj, Milan, 1914: Mimo ciljev. Ljubljana: Zadru`ne tiskarne v Kr{kem. (Povzeto po Bo{njak 2003: 66–67. ) 15 Bartol, Vladimir, [1994]: Novele I. [Ljubljana:] Bartol, Amalietti (Bartoliana) . Vloga stereotipov v sodobni slovenski kratki prozi 35 Liki aktivnih `ensk kot subjektov v tradicionalni novelistiki igrajo sicer velikokrat stereotipno vlogo usodnih `ensk; navadno jih predstavljajo prostitutke, »~arovnice«, izjemno lepe in zahtevne `enske, ki v glavnem mo{ke izkori{~ajo za svoje cilje; niso torej pasivne in le objekt `elje, ampak nosijo v sebi mo~ in energijo, da aktivno posegajo v svojo usodo. Ta energija in samosvoja dr`a sta se z desetletji {e stopnjevali do te mere, kakor je sku{al tovrstno problematiko stereotipnosti spolnih vlog v sodobni kratki pripovedni prozi prikazati pri~ujo~i prispevek. Viri in literatura Aristoteles, 1982: Poetika. Prev. Kajetan Gantar. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. Bartol, Vladimir, [1994]: Novele I. [Ljubljana:] Bartol, Amalietti (Bartoliana) . Baudrillard, Jean, 1999: Simulaker in simulacija. Popoln zlo~in. Prev. Anja Kosjek in Stojan Pelko. Ljubljana: [OU, [tudentska zalo`ba (Koda) . Blatnik, Andrej, 1989: Biografije brezimenih: majhne zgodbe 1982–1988. Ljubljana: Aleph (Aleph, 17) . Blatnik, Andrej, 2000: Zakon `elje. Ljubljana: [OU, [tudentska zalo`ba (Beletrina) . Borovnik, Silvija, 1990: Stra{ljivke. Celovec – Salzburg: Wieser. Borovnik, Silvija, 1994: @enski lik in ustvarjalka v slovenski pripovedni prozi osemdesetih let: doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Bo{njak, Blanka, 2003: Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjal- nosti z za~etka 20. stoletja na Slovenskem (1. del). Jezik in slovstvo 48/6. 61–74. Bo{njak, Blanka, 2004: Pisatelj Milan Pugelj kot pomemben ~len v kratkoprozni ustvarjal- nosti z za~etka 20. stoletja na Slovenskem (2. del). Jezik in slovstvo 49/1. 3–16. Brato`, Igor, 1988: Pozlata pozabe. Ljubljana: Mladinska knjiga (Pota mladih) . Dekleva, Milan, 1999: Re{evalec ptic. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. Fran~i~, Franjo, 1993: Istra, gea mea. Ljubljana: Dru{tvo slovenskih pisateljev (Ob, [1]) . Greimas, Algirdas Julien, 1971: Strukturale Semantik. Braunschwieg: Fridr. Wieweg & Sohn. Greimas, Algirdas Julien, 1979: Aktanti, akteri i figure. Revija 19/2. 61–75. Jan~ar, Drago, 1995: Ultima creatura: izbrane novele. Ljubljana: Mladinska knjiga (Kondor, 273) . Juvan, Marko, 2000: Intertekstualnost. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon. [tudije, 45) . Matajc, Vanesa, 2004: Estetske strukture v mladinski literaturi: zrenjska to~ka njene kritike. Otrok in knjiga 31/60. 16–26. Moi, Toril, 1999: Politika spola/teksta: feministi~na literarna teorija. Prev. Katarina Jerin. Ljubljana: Literarno-umetni{ko dru{tvo Literatura (Labirinti) . Njatin, Lela B., 1991: Nestrpnost. Ljubljana: Aleph (Aleph, 32). [Ponatis. ] Novak, Maja, 1996: Zverjad. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. 36 Blanka Bo{njak Stanzel, Franz K., 1992: Pripovjedni tekst u prvom i pripovjedni tekst u tre~em licu. Biti, Vladimir (ur.): Suvremena teorija propovijedanja. Prev. Marina Bricko. Zagreb: Globus (Theoria universalis, 7). 178–200. Virk, Jani, Njatin, Lela B. in Hude~ek, Jo`e, 1995: Izza potresa: novele. Ljubljana: Literarnoumetni{ ko dru{tvo Literatura. Virk, Tomo, 1989: Kako so velike zgodbe postale majhne. Blatnik, Andrej: Biografije brezimenih: majhne zgodbe 1982–1988. Ljubljana: Mladinska knjiga (Aleph, 17). 125–132. Virk, Tomo (ur.), 1998: ^as kratke zgodbe: antologija slovenske kratke zgodbe. Ljubljana: [OU, [tudentska zalo`ba (Beletrina).