Ni bilo naključje, da so si partizanski borci I. Savinjske čete, izbrali Dobrovlje za svoje zatočišče, od koder so vodili različne akcije proti okupatorju. Lahko bi celo rekli, da je na Dobravljah tekla zibelka partizanstvu na Štajerskem.
Odmaknjene Dobrovlje sev povojnem obdobju niso razvijale tako, kot kraji v dolini. V povojnih letih so
pridobili le cesto in tako je sedaj dom borcev druga večja pridobitev in delovna zmaga tega kraja. Več o tem berite na četrti strani.
Občinsko praznovanje na Gomilskem je polno zaposlilo krajane. Tako, kkot že vrsto let nazaj, so tudi letos občani solidarno podprli krajane v njihovi akciji.
Med večje pridobitve sodijo na novo urejene in asfaltirane krajevne ceste, izgradnja novega večnamenskega kulturnega doma in regulacija Bolske. Ko bo Bolska ukročena, domačinom ne bo več odnašala plodne zemlje. Krajani Gomilskega so pred praznovanjem kajpak tudi olepšali svoje domove in poskrbeli za kulturni program. Reportažni zapis objavljamo na
5.	strani Savinjskega občana.
---------------------------------j-------------------------------------\
„Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik). Golob Elza, Ješovnik Franc, Debelak Ivo, Rojnik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Čulk Vika, Urbanci Barbka, Kučer Lojze, Špeglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 11.000 izvodov.
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
Ob našem prazniku
H
a
0%
Ü
Letos poteka 19 let, odkar je občinska skupščina Žalec predlagala 7. julij za svoj občinski praznik Dogovorili smo se tudi, da bo praznovanje vsako leto v drugem kraju in skupnosti v spomin na izvedeno prvo veliko napisno akcijo na celotnem območju Savinjske doline.
S tem dejanjem je naše ljudstvo takrat manifestiralo svoj odpor proti okupatorju in njegovim metodam To akcijo je opravila skupina komunistov iz Griž pod vodstvom Komunistične partije Slovenije.
Lahko smo veseli in ponosni na velik napredek, ki smo ga v teh letih dosegi v naši občini na področju hitrejšega razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti Dosežki so rezultat visoke politične in delovne zavesti ter skupnih prizadevanj naših občanov, ki si zavestno gradijo lepši jutrišnji dan.
S tem, da občinski praznik vsakič praznujemo v drugem kraju in skupnosti, je prišla v polni meri do izraza solidarnost naših občanov. Priprave za praznovanje namreč v vsakem kraju povezujejo z ureditvenimi programi in izgradnjo novih objektov. V teh akcijah se zrcali zavzetost
krajanov z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki pa tudi pomoč in solidarnost širše družbene skupnosti Razveseljivo je, koliko komunalnih objektov smo s takšnimi akcijami že pridobili Močno so se razmahnile tudi kultura, šolstvo; zdravstvo in druge dejavnosti Ob vsem tem so se temeljito izboljšali pogoji za delo, v marsičem pa se je spremenilo tudi življenje občanov in delovnih ljudi.
Sprejeli smo dolgoročni plan družbenoekonomskega razvoja naše občine do leta 2000, med prvimi v Sloveniji smo pridobili občinski prostorski in urbanistični plan, skratka ti pomembni dokumenti so osnova za hitrejši razvoj. Velik napredek ugotavljamo na področju šolstva Imeli smo stare, dotrajane in za sodobni pouk neprimerne šolske objekte Otroci iz odmaknjenih zaselkov so tudi po pol drugo uro pešačili do šole Danes imamo v naši občini vrsto novih šol in telovadnic, šolski otroci imajo na voljo avtobuse, uredili smo zdravstvo in vrsto drugih služb, skratka, napredek je opaziti na vsakem koraku. Ni še tako dolgo nazaj, ko smo se vozili po prašnih makadamskih cestah in ko-
maj prevoznih kolnikih do hribovskih kmetij, danes pa je tudi v odmaknjene zaselke speljana asfaltirana cesta
Zgradili smo priključno cesto, gradimo obvoznico, pridobili smo NAMO in vrsto drugih blagovnic, ki nudijo občanom boljšo postrežbo. Veliko je bilo zgrajenih novih stanovanjskih objektov, ne le v Žalcu, marveč tudi na Polzeli, v Preboldu, Šempetru in po drugih krajih naše občine. Razveseljiv razvoj ugotavljamo na področju tekstilne industrije ter kemije, ■ kmetijstva, gostinstva in na sploh celotnega gospodarstva, kar uvršča našo občino med razvite občine v SR Sloveniji
Tako, kot ob vseh pref šnjih praznovanjih, je tudi ob letošnjem praznovanju na Gomilskem prišla v polni meri do izraza solidarnost naših občanov. Krajani Gomilskega so pridobili nove ceste, urejeno bo križišče na Rezani, gradijo pa tudi nov, sodoben večnamenski objekt, ki bo temeljito izboljšal pogoje dela v tej krajevni skupnosti
Občinska konferenca SZDL ter ostale družbenopolitične organizacije žalske občine iskreno čestitajo občanom ob prazniku.
IVO ROBIČ
Prvič
praznovali
Na Gomilskem so sredi maja prvič praznovali krajevni praznik. Posvečen je spominu na prvo konferenco KPS, ki je bila v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, udeležil pa se je tudi tovariš Tito. Po svečani seji skupščine KS, je predsednik IS SO Žalec, Jože Jan položil temeljni kamen za večnamenski objekt, v katerem bodo prostori za delo KS in DPO kraja, telovadnica in dvorana za kulturne ' prireditve. Objekt bo veljal 22 milijonov dinaijev, potreben denar pa bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom, prodajo zgradbe TVD Partizana na Gomilskem in doma na Rezani. Gradbena dela bo izvajal Ingrad Celje, TOZD Gradbena operativa Žalec.
uznik občine Žalec
ČESTITAJO
SKUPŠČINA OBČINE 2ALEC IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE 2ALEC OBČINSKA KONFERENCA SZDL 2ALEC OBČINSKA KONFERENCA ZKS 2ALEC t OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV 2ALEC OBČINSKI ODBOR ZZB NOV 2ALEC t OBČINSKA KONFERENCA ZSMS 2ALEC
T&-’
i ■
$ Našim bralcem in ostalim občanom
*	čestita za občinski praznik
$ Uredništvo Savinjskega občana
*	.
GRADIMO ŽALSKO OBVOZNICO - Buldožerja sta se zarila v zemljo, s tem pa so tudi že stekla gradbena dela na žalski obvoznici. Predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek je zbranim dejal, da je bilo v zvezi z obvoznico nekaj hude krvi pa tudi podtikanj, vendar so dela kljub temu stekla ne le na priključni cesti, ki je že zgrajena, marveč tudi na obvoznici. S tem, da bodo promet preusmerili po obvozni cesti, se bo možno izogniti hudemu prometnemu vozlu v Žalcu ter prihraniti številne človeške in materialne žrtve. Na sliki: buldožerji na začrtani trasi nove žalske obvoznice.
J
Naših dvanajst let
Ko v teh dneh v naši občini razpravljamo o četrtem referendumu, hkrati dajemo na tehtnico vse, kar smo že pridobili s tremi referendumskimi akcijami To je potrebno, da bi lahko trezno in brez naglice ter ihte ocenili, ali je osnutek novega programa, ki ga dajemo v javno razpravo, pravšen in če ni, kaj je treba spremeniti
Nekaj takih predlogov smo slišali na nedavni seji treh zborov skupščine občine Žalec, ko so delegati razpravljali o osnutku predloga pa tudi o bremenu, ki si ga bodo naložili z novim referendumom.
Delegat iz Juteksa je v imenu svoje delegacije menil, da je v osnutku razgrnjen program prenapet, in da bo tak pomenil za občane preveliko breme Predlagal je, da bi prispevek zmanjšali, program izgradnje novih objektov in vlaganj pa skrčili oziroma nekatere naloge odložili na poznejši čas.
Slišati pa je bilo tudi tak šne pređoge: „Če v programu ne bodo upoštevane naše zahteve, se z njim ne strinjamo!”
Vsekakor je prav, da ljudje odkrito povedo, kar mislijo ali če s kakšnim predo-gom ne strinjajo. Le tako bomo dobili v roke prečiščeno besedlo programa, ki bo odraz potreb delovnih ljudi in občanov pred novim referendumom.
Da so bila doslej zbrana sredstva smotrno razporejena in koristno porabljena, o tem najbrž nihče ne dvomi Treba se je le spomniti, v kakšnih razmerah je, še ne tako dolgo nazaj, životarilo osnovno šolstvo v naši občini in da so otroci bili primorani pešačiti tudi po poldrugo uro daleč v šolo in to tudi pozimi v visokem snegu-
Nekatere šole so se od starosti podirale in jih je bilo treba podpreti s tramovi skratka, razmere so bile ponekod nevzdržne. Danes imamo vrsto novih, sodobno opremljenih šolskih zgradb s tdovadnicami, šolarji se vozijo v šolo z avtobusi vznikli so številni otroški vrtci, v katerih so našli toplo varstvo otroci v času, ko so njihovi starši zaposleni Uredili smo zdravstvo, zgradili nove ceste, nič koliko starih pa asfaltirali, speljali vodovode tudi v odmaknjene zaselke ter opravili številna druga dela.
V tej, skoraj dvanajstletni, veliki akciji smo hkrati ugotavljali da inflacijske podražitve pri marsikaterem objektu prekrižale račune.^V tem je tudi vzrok, da bomo primorani nekatere naloge prenesti na naslednja leta Druge poti ni, kajti ti objekti so občanom potrebni In sedaj stojimo pod vrhom že prehojene poti ter modrujemo, ali kaže s takšno odločnostjo, kot smo hodili v treh referendumskih akcijah, nadaljevati Ker smo se že odločili za dinamičen razvoj, najbrž ne kaže sedaj izgubljati tempa, saj vrh ni več tako daleč, rezultati prehojene poti pa so na dlani.
O	vsem tem kaže dobro razmisliti sedaj, ko razpravljamo in se odločamo o tem, kaj bomo vnesli v nov referendumski program. Prav je, da se krešejo mnenja, nikakor pa rie bi smeli dovoliti zahtev, ki slonijo na izsiljevanju. Takšne zahteve bi le zrahljale enotno akcijo naših občanov.	L0JZE p
Sekretar občinskega komiteja ZKS Žalec Franc Jelen predava slušateljem politične šole
Občinska politična šola
V mesecu maju je OK ZKS z delavsko univerzo v Žalcu izvedla 140-urno občinsko politično šolo. Čeprav mesec maj, ki je bil letos še posebno sončne in vabljiv, ni najprimernejši mesec za usposabljanje v zaprtih učilnicah, so udeleženci šole
MLADI SE OGREVAJO ZA ŠTUDIJ
Vpis na Center za usmerjeno izobraževanje v Žalcu je zadovoljiv. Ugotavljamo, da se je največ dijakinj usmerilo v administrativno šolo. Zaradi prevelikega vpisa je komisija za vpis odklonila za en razred učenk.
Razveseljivo je, da se je v Tehniško kmetijsko šdo vpisalo kar 35 dijakov in dijakinj.
Prav tako pa je razveseljiv vpis v dislocirani oddelek kovinarsko—struga rske „ŠKIMC” Štore. “
ZORAN RAZBORŠEK
aktivno sodelovali in storili vse, da je bil program šole realiziran in doseženi smotri in cilji te izredno zahtevne oblike idejnopolitičnega usposabljanja.
Ta oblika usposabljanja je časovno in vsebinsko iz leta v leto zahtevnejša, vsaka generacija obogati prihodnjo z novimi izkušnjami in idejami. Taka oblika iz leta v leto vse bolj prerašča okvire, ne le časovne, ampak tudi vsebinske. Razvese-ljiivo je, kako se komunisti iz r tih delovnih sredin, različnih starosti v taki obliki povežejo v prijeten in deloven kolektiv. K temu gotovo veliko pripomore to, da se udeleženci organizirajo v začasen aktiv ZK s sekretarjem in namestnikom, ki z ostalimi komunisti izdela še poseben program.
Tako so bile vsako jutro pred pričetkom šole podana poročila o notranjih in zunanjih aktualnih dogodkih. Pripravili so proslavo ob 25. maju, ob koncu šole pa ob pomoči sekretarja Telesno kulturne skupnosti,
Adija Vidmajerja, še uspešen obrambni dan. Udeleženci so obiskali tudi oba muzeja v Celju. Ob podelitvi diplom pa je bila na Smiglovi zidanici krajša ura zgodovine, ki je podčrtala zgodovinski pomen ustanovnega kongresa KPS na Čebinah in ustavno konferenco KPS na Šmiglovi zidanici.
Kulturna skupnost Žalec pa je ob 25. maju učencem Centra za usmerjeno izobraževanje in udeležencem politične šole podarila kino predstavo Komunisti Jugoslavije. Ob koncu obrambnega dneva je vodja seminarja, Srečko Kvas, ki je tudi jamar, udeležencem še razkazal jamo Pekel.
Udeleženci so prepričani, da jim je program šole dal nove pobude za aktivnejše delo in veliko novega znanja; predlagajo pa, naj bi v programu našla pomembnejše mesto problematika občine.
A.	K.
Modernizacija bolnice v Celju
Ze leta 1977 smo se skupno z nekaterimi drugimi občinami v regiji1 dogovorili o modernizaciji našega osrednjega zdravstvenega objekta v Celju. Na osnovi posebnega družbenega dogovora, ki velja do konca leta 1980, odvajamo v ta namen 0,90% od osebnih dohodkov. Leta 1977 smo na območju občine Žalec zbrali 4,742.000 din, leta 1978 pa 7,317.000 din. Iz vseh virov je bilo do konca leta 1978 zbranih 102,465,800 din.
Celoten program modernizacije bolnišnice ne obsega samo izgradnjo osrednjega objekta, temveč tudi izgradnjo drugih objektov in naprav, ki so
dotrajane in zastarele. Zaradi ureditve številnih problemov na področju ogrevanja je bila najprej zgrajena moderna centralna toplarna s toplovodnim omrežjem. Letos spomladi je bila dana svojemu namenu centralna pralnica, ki se uvršča med najsodobnejše tovrstne objekte pri nas. Skupna vrednost obeh objektov je 71 milijonov din.
Domala dve leti pa potekajo priprave na gradnjo osrednjega hospitalno specialističnega ob jekta. Poleg priprave projektov je bilo potrebno določiti tudi potrebno medicinsko opremo. Tako je v glavnem vse pripravljeno, da bo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje in pričeti z izgradnjo osrednjega in ostalih objektov v sklopu predvidene modernizacije.
Te mesece pa je v javni razpravi nov družbeni dogovor o združevanju sredstev za modernizacijo in dograditev bolnišnice v Celju za obdobje od začetka leta 1981 do konca leta 1985. Na osnovi zbranih sredstev po tem dogovoru bomo zgradili 40 modemih ordinacij s čakalnicami, ustrezne prostore za umetne ledvice, centralno enoto za intenzivno nego in terapijo najtežjih bolnikov, enoto za transfuzijo krvi, 316 postelj s funkcionalnimi prostori, centralni laboratorij in
druge objekte. Skupno predvidevamo, da bo zbranih 854 milijonov dinarjev, v občini Žalec pa 116 milijonov. Tudi v letih naslednjega srednjeročnega obdobja naj bi se sredstva zbirala na osnovi 0,90 % iz osebnega dohodka.
V naši občini je razprava o osnutku družbenega dogovora o nadaljnjem združevanju sredstev za modernizacijo bolnišnice še v teki. Že doslej pa so se izoblikovala določena stališča, ki so jih podprli tudi delegati skupščine občine. Vsi zbori skupščine so namreč ugotovili, da je v občini Žalec büa dana že doslej vsa podpora glede modernizacije bolnišnice v Celju. Glede samega družbenega dogovora o združevanju sredstev v naslednjem srednjeročnem obdobju, pa so menili, da ga je potrebno dopolniti z no-, min al ni mi obveznostmi posameznih občin za določeno leto. Delegati so posebno poudarili, da je nujno, da so delavci vsako leto seznanjeni s potekom realizacije programa izgradnje, z višino zbranih sredstev in o njihovi porabi. Poudarjeno je bilo, da delavci zmorejo odločati o uporabi eventuelnih viškov na koncu posameznega leta, ki se bodo zbrali na osnovi 0,90% prispevne stopnje iz osebnega dohodka nad nominalno obveznostjo občine za določeno leto.
Vzporedno s potekom modernizacije bolnišnice y Celju pa v posameznih občinah poteka tudi izgradnja mreže osnovnega zdravstva. V žalski občini je bila doslej zgrajena nova zdravstvena postaja v Prebtfldu, nadzidan in adaptiran zdravstveni dom v Žalcu, začelčrpfsč je z izgradnjo zdravstveni postaje v Libojah, izgradnja Zdravstvene postaje na Vranskem in adaptacija ter dozidava zdravstvene postaje na Polzeli pa sta predvideni v naslednjih letih.
— an -
Lojze Blenkuš
Sindikalne športne igre v Žalcu
Srečanje športnikov pobratenih občin Žalec, Varaždin, Kruševac, Travnik, Kumanovo, Trogir, Bačka Palanka in Sežane.	^
Pred tremi leti je v pobrateni občini Kruševac vzniknila ideja, da se tudi med delavci upravnih organov pobratenih občin vzpostavijo tesnejši stiki. Ena od oblik sodelovanja so športna tekmovanja med člani osnovnih organizacij sindikata delavcev uprave.
Leta 1977 so se v Kruševcu pomerili v različnih športnih disciplinah delavci uprave treh pobratenih bčin - Kruševca, Varaždina in Travnika. Te sindikalne športne igre so bile prve. Že druge,ki so se odvijale naslednje leto v Varaždinu, so imele širši obseg, saj so bili vključeni delavci upravnih organov občin, ki so pobratene z eno od prvih udeleženk.
Sindikalne športne igre nimajo samo tekmovalnega značaja, ampak je s tem dana možnost, da delavci upravnih organov pobratenih občin izmenjamo izkušnje iz strokovnega delovnega področja in kar je najpomembnejše, s tem utrjujemo bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi.
Organizacijo 3. sindikalnih športnih iger je prevzela Osnovna organizacija sindikata delavcev uprave Skupščine občine Žalec. Za izvedbo teh iger je bil
imenovan pripravljalni odbor, katerega je vodil predsednik izvršnega sveta, tovariš Jože Jan. Ovdijale so se v Žalcu od 31.5. do 3. 6. 1979.
Za nekatere udeležence iger je bila pot do Žalca dolga in naporna, saj so prišli iz Kuma-novega, Kruševca, Trogirja, Travnika, Bačke Palanke pa tudi iz Varaždina in Sežane, vendar so bile tegobe te poti ob prisrčnem sprejemu in srečanju s tovariši pozabljene. Udeležence je naslednji dan sprejel in pozdravil na razgledni terasi HMEZADA v Žalcu predsednik izvršnega sveta Jože Jan. Pozdravil jih je tudi direktor HMEZADA - TOZD EXport -import in predsednik skupščine telesno kulturne skupnosti tovariš Mišo Bobovnik, ki jim je ob tej priložnosti predstavil to delovno organizacijo.
Resnično svečano vzdušje je bilo popoldne v večnamenski hali osnovne šole v Žalcu, ko so se v mimohodu predstavili vsi tekmovalci. Ob zvokih godbe na pihala so zaplapolale zastave naših republik. Razvili pa smo tudi zastavo, ki simbolizira sindikalne športne igre delavcev upravnih organov pobratenih občin in katera je bila ob zaključku iger predana predstavnikom osnovne organizacije sindikata Skupščine občine Travnik, ki je organizator iger v letu 1980.
Tekmovalce so poleg domačinov bodrili tudi predsedniki občinskih skupščin, predsedniki in podpredsedniki izvršnih svetov in predsedniki osnovnih organizacij sindikata iz pobratenih občin. Posebno pa se je izkazal predsednik skupščine občine Trogir, ki ob tekmovalnem nastopu Trogirčanov ni vzdržal na tribuni, ampak se je aktivno vključil v igro v malem nogometu. Predstavniki družbenopolitičnih skupnosti iz pobratenih občin pa so to srečanje izkoristili tudi za koristne razgovore.
Dobrodošel za udeležence je bil ogled Jame Pekel, kjer so se
v teh vročih dneh prvič malo ohladili.
S podelitvijo priznanj najuspešnejšim ekipam in tekmovalcem je bil v soboto 2. 6. zaključek iger v Preboldu.
Gostiteljem in udeležencem sindikalnih športnih iger bodo dnevi, ki smo jih preživeli skupaj, ostali v nepozabnem spominu. Ni bilo pomembno, kdo je zmagovalec, drobna razočaranja ob neuspehu nekaterih skupin so zakrili iskreni prijateljski odnosi. Ob slovesu nam je bilo kar tesno pri srcih. Poslovili smo se z zavestjo, da so te igre dale tudi velik prispevek h krepitvi bratstva in enostno-sti.
Predstavitev tekmovalnih ekip v Žalcu
pn nas
Ob nedavnem obisku predstavnikov Republiške skupnosti za ceste v naši občini (vodil jih je direktor strokovnih služb, ing. Lojze Blenkuš), so si gostje ogledali opravljena dela na gradbišču priključne in obvozne ceste v Žalcu, ki ta čas sodi med največje objekte v gradnji na našem območju.
S predstavniki naše občine so ugotavljali, da dela tečejo po programu in da bo izvajalec -SGP Slovenija ceste — moral povzeti vse potrebne ukrepe za dokončanje del do konca letošnjega leta.
V razgovorih so poudarili, da je Mo sodelovanje občine in skupnosti za ceste v predpripravah uspešno in koristno. To kaže tudi nadaljevanje del pri modernizaciji cest na odseku Prebold—Marija Reka, Ločica— Motnik in Velenje—Crnova.
Menili so, da bo treba dela na urejanju križišča v Drešinji vasi in izvedbo potrebnih postopkov ter razprav pri urejanuu prometa v Šempetru pospešiti.
Republiška skupnost za ceste je odobrila tudi posebna sredstva za ureditev križišča na Rezani. Dogovorili so se, da bodo z urejanjem križišča začeli takoj, saj je rešitev tega prometnega problema tudi načrtovana v okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika nä Gomfl-skem. Krajevna skupnost Gomil sko je že odkupila zemljišča in se z lastniki pogovorila o odstranitvi drevja ter ostalih kultur.
Predstavniki obeh strani bodo skupaj z občino Velenje poiskali tudi rešitev za dokončno ureditev ceste Polzela-An draž—Velenje.
FRANC RADIŠEK
Sipovih 25 let
Kolektiv SIP-a, ' naše znane in priznane tovarne kmetijske mehanizacije s sedežem v Šempetru, praznuje v teh dneh 25 letnico svojega obstoja.
Ce se ozremo na skromne začetke pred četrt stoletja ter jih primerjamo, ne le s sedanjo veliko in tehnološko sodobno organizirano industrijo, marveč tudi razveseljivimi poslovnimi rezultati SIP-a doma in na tujem, smo lahko s prehojeno potjo ponosni nanjo.
Sipova kmetijska mehanizacija se je zaradi kvalitete uveljavila ne le v jugoslovanskem prostoru, marveč tudi na inozemskem tržišču. Trenutno je SIP eden največjih izvoznikov kmetijske mehanizacije na Poljsko.
Kar je potrebno pohvaliti pri SIP-u je njegova lastna pot, vztrajno iskanje lastnih tehnoloških dosežkov. V tej smeri se je naša SIP—ova mehanizacija že uvrstila s svojo tehnologijo v vrh znanih in priznanih evropskih industrij.
Takšna pot, po kateri hodi SIP je pravilna in ni dvoma, da se bo vnaprej razvijala in si utrjevala svoje mesto na jugoslovanskem in svetovnem tržišču.
Ob nenehnem vlaganju sredstev v razvoj proizvodnje, so v SIP-u vsa leta na-, zaj skrbeli za usposabljanje kadrov. Uspelo jim je vzgojiti visoko kvalificiran kader, ki je sposoben voditi učinkovito razvojno službo in na sploh organizacijo zahtevne proizvodnje.
Na slavnostnem zasedanju delavskih svetov, dne 25. junija letos so podelili posebno SIP priznanje devetim ob čanom, zaslužnim za družbenoekonomski razvoj delovne organizacije:
Priznanja so prejeli: Milovan	Zidar	—	Predsednik
Zveznega komiteja za kmetijstvo	in	gozdarstvo,
Andrej Petelin —predsednik Zadružne zveze Slovenije,	Jelica	Gudovič —
sekretarka grupacije proizvodnje kmetijskih strojev pri	Zvezni	gospodarski
zbornici, Tone Turk - generalni direktor Agrotehnike Ljubljana, Vlado Gorišek - predsednik Skupščine občine Žalec. Boris Bernetič — predsednik Skupščine občine Sežana, Jože Jan — predsednik IS SO Žalec, Vinko Janič — predsednik PO SOZD Agros in Vlado Blažič -komercialni direktor Poljo-opskrbe Zagreb.
Čestitamo!	S. Ob.
Brigada mladih Savinjčanov med akcijo
Zapeli so krampi in lopate
Na mladinskih delovnih akcijah v naši domovini so že zapeli krampi in lopate. Brigadirski zdravo odmeva iz stotin grl mladih, ki z delom izražajo svojo solidarnost do nerazvitih področih po širni Jugoslaviji.
Tudi mladi iz naše občine bodo v letošnjem letu sodelovali na dveh mladinskih delovnih akcijah in sicer se bo brigada Slavko Šlander udeležila republiške mladinske delovne akcije „GORIČKO 79“, ki bo trajala od 25. junija do 15. julija. Brigada Slavko Šlander pa ima še drug pomemben
faktor: zbliževanja mladih v krepitvi bratstva in enotnosti. V brigadi bodo namreč zastopani tudi mladi iz pobratene občine Kruševac. Program del mladinske delovne akcije „GORIČKO 79“ zajema dela na izgradnji in rekonstrukciji cestnega omrežja.
Brigada I. Savinjske čete pa bo 5. avgusta odšla na zvezno mladinsko delovno akcijo „Niš 79“ v sodelovanju z OK ZSMS Celje.
Mladi, ki letošnje leto odhajajo v mladinske delovne brigade, so se usposabljali na lokalnih delovnih akcijah v osnovnih organizacijah ZSMS v KS, TOZD in šolah, prav tako pa so sodelovali na delovnih akcijah na Šmiglovi zidanici, ki jih je organizirala OK ŽSMS Žalec. Od naših brigadirjev lahko zato upravičeno pričakujemo dobre rezultate.
D.KRULEC
Skrb za kulturne domove
Ugotavljamo, da je kultura v zadnjih letih v naši občini v precejšnjem vzponu, kar nam povejo podatki o aktivnosti kulturnih društev in ostalih dejavnosti na področju kulture. Veseli nas, da se uspešno razvijajo tudi šolska kulturna društva, saj ta obstajajo na vseh osnovnih šolah in na srednji šoli. V njih se kulturno vzgaja doraščajoča mladina pod vodstvom prizadevnih mentorjev — učiteljev. Prepričani smo, da bo doraščajoči rod dopòlnil izpraznjena mesta starejših kulturnih delavcev in tako pomladil pevske zbore in ostale sekcije amaterske kulture. Zveza kulturnih organizacij je v organizacijskem pogledu, kakor tudi s svojo svetovalno funkcijo, uspešen usmerjevalec amaterske kulture v občini.
Osnovni pogoj za uspešno dejavnost so nedvomno kulturni prostori Tako smo v zadnjih osmih letih obnovili več kulturnih domov in zgradili s skupnimi napori nov kulturni dom v Letušu in na Vranskem, v gradnji pa je večnamenski dom na Gomil-skem. Zavedamo de, da je še nekaj krajevnih skupnosti, kjer ustreznega prostora za kulturno dejavnost skoraj 'da ni. Upamo pa, da bomo tudi tam, s sodelovanjem krajanov, uredili prepotrebne kulturne domove.
Naša prioritetna naloga je, da v naslednjem srednjeročnem razdobju zgradimo osrednji občinski kulturni dom z občinsko matično knjižnico v Žalcu. Tako bo kultura dobila večje razsežnosti, saj bodo v Žalcu' lahko na voljo prireditve širšega slovenskega kulturnega prostora, ob enem pa bo v novem kulturnem domu ob činska matična knjižnica dobila sodobne prostore.
Vemo, da so zahteve po kulturnem prostoru velike, kar je vsekakor pozitivno. Biti pa moramo strpni in graditi v mejah realnosti, ker so sredstva omejena. Za vse stvaritve je potreben čas, srednjeročno razdobje pa je kratko in ne
more potešiti vseh želja, čeprav so čestokrat upravičene.
Zavedajmo se, da bomo kulturne domove gradili tudi v bodoče le s skupnimi napori občanov v obliki samoprispevka, sodelovanja OZD in krajevne skupnosti. Sredstva, ki jih ima občinska kulturna skupnost v te namene so le delček tega.
Smo v razdobju za izglasovanje četrtega referenduma. Zato apeliram na vse naše ob-
čane, ki jim je kultura pri srcu, da podprejo naš kulturni program in se zavestno odločijo za samoprispevek. Zavedajmo se, da je od vseh nas odvisno, kako bomo živeli naprej. Majhne žrtve, ki jih nalaga samoprispevek, bodo gotovo dale mnoge pridobitve za boljši jutri. Ves naš napredek je predvsem odvisen od nas samih, od naših odločitev.
ZORAN RAZBORŠEK
Sempetrski ribiči pri čiščenju obrežja Savinje
Iz dela IS
Izvršni svet je na eni od svojih sej obravnaval študijo o socialnem, medicinskem, epidemiološkem in higienskem stanju v Žalski občini, ki jo je pripravila delovna skupina Zdravstvenega centra Celje — TOZD Center za socialno medicino in higieno Celje. Študija je izredno zanimiva, saj zajema zdravstveno stanje prebivalstva v žalski občini, epidemiološko situacijo, program zatiranja nalezljivih bolezni in higiensko situacijo v občini Žalec.
Struktura prebivalstva v občini opozarja, da je vedno več starejših ljudi, kar pomeni, da prevladujejo kronične, degenerativne bolezni, ki imajo svoj delež tudi pri umrljivosti. Precejšen problem predstavljajo tudi bolezni dihal in akutne bolezni. Za občino pa je izredno upadljiv in značilen podatek samomorov, zaradi katerih je umrljivost kar na 4. mestu. Glede na to, da zdravstveno stanje mlajše -populacije v občini ni zadovoljivo, bo potrebno čimprej izboljšati pogoje za telesno vzgojo v osnovnih šolah ter še naprej stimulirati organizirano prehrano otrok v šoli. Ugotovljeno je bilo, da bo potrebno bolj angažirati sanitarno inšpekcijo ter zaostriti odnos do oseb, ki se ne podvržejo obveznim oblikam cepljenja, izdelati program cepljenja posebnih kategorij prebivalstva ter izboljšati sistem programiranja in poročanja o cepljenju. Iz študije izhajajo določene prioritetne naloge, med katerimi je zagotovitev zdrave pitne vode z zaščito obstoječih potencialnih vodnih virov in priključitev na javni vodovod vsa naselja, ki izkazujejo onečišćeno podtalnico. Naša občina je v pogledu preskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema uvrščena med najbolj razvite občine v SRS in SFRJ.
Za sanacijo odstranjevanja od-panih snovi je potrebna določitev centralnega odlagališča, ki je na Ložnici in v Vrbju, pričeti je tudi z načrtno izgradnjo kanalizacije naselij, ki imajo javni vodovod ter z izgradnjo čistilnih naprav za industrijske in komunalne odplake.
Ta študija je precej obsežna in bo posredovana v obravnavo zborom občinske skupščine tako, da bodo preko delegatov občinske skupščine seznanjeni tudi drugi občani o socialnem, medicinskem, epidemiološkem in higienskem stanju v občini.
PAVLA GOSTEČNIK
Skrbimo za naše okolje
Neizkoriščeno letno gledališče Limberg
V Grižah pri Žalcu je bilo kmalu po osvoboditvi zgrajeno letno gledališče Svoboda Limberg, ki lahko sprejme preko 1000 obiskovalcev, leži pa v idilični dolini in ima obliko amfiteatra. Po oceni poznavalcev je eno najlepših v Sloveniji.
Zadnja leta je to gledališče vse premalo izkoriščeno. Tu se vršijo le razna srečanja, osnovnemu namenu pa ne služi več. Vzdrževalna dela je prevzelo kulturno društvo Svoboda iz Griž, ki pa samo ni sposobno organizirati večjih prireditev kljub prizadevnosti njenih članov. V primeru prireditev je
problem slabega vremena, zato si želijo urediti primerno ponjavo, ki bi zavarovala prireditveni prostor.
Kulturni delavci predlagajo, da bi se v okviru občine in kulturnega društva Svobode iz Griž ustanovila posebna komisija, ki bi skrbela za gledališče in prireditve v njem. Težijo k temu, da bi postale prireditve tradicionalne kot so naprimer kresovanje ah srečanje godb na pihala.
Takšne prireditve so v tem gledališču že bile in so bile zelo uspele, vendar pa so želje in dobra volja zanje premalo.
F. JEŽOVNIK
V času, ko se naša družbena skupnost zavzema za ohranitev narave in zdravega okolja, prizadeti ugotavljamo, da so posamezniki še vedno brezbrižni do zastavljenih nalog. Kar zadeva onesnaževanje okolja, bi lahko rekli tudi za naše razmere v Savinjski dolini precej kritičnih pripomb.
Športni ribiči zaskrbljeni ugotavljamo, da ponekod uničujemo naravne dobrine, ki so delovnim ljudem še kako potrebne. Ribiči se sprašujemo, kam nas bo takšno početje pripeljalo? V tem pogledu so športni ribiči, člani Ribiške družine Šempeter, že veliko postorili. Komisija za varstvo okolja pri naši družini že več let nazaj organizira očiščevalne akcije voda in obrežij.
V PREBOLDU PRIJETNO KOPANJE - Odprti bazen v Preboldu so letos zaradi toplega vremena odprli malce prej kot ponavadi. Voda je čista, ima pa 24 stopinj Celzija. V teh vročili dneh je kopanje v tem bazenu kar prijetno.
Lahko bi našteli primere, ko je v takšnih akcijah sodelovalo tudi preko 300 članov. Pri tem je pomembno tudi, da v akcijah sodeluje mladina.
Škoda le, da krajevne skupnosti, ki smo jih sicer pravočasno obvestili o naših akcijah pri tem ne sodelujejo tako, kot bi želeli. Človek se ob tem sprašuje, ali smo samo ribiči tisti, ki smo dolžni skrbeti za čistočo okolja? Menimo, da ne! Z akcijami bomo nadaljevali le, v kolikor bodo odgovorni dejavniki odločno ukrepali proti onesnaževalcem. Sicer pa je bilo o tem že dovolj napisanega in izrečenega. 650 članov ribiške družine zahteva v tej smeri energične ukrepe.
Nekaj primerov:	Naselje
Parižlje, krajevna skupnost Braslovče ima odlagališče odpadkov kar ob Savinji in to na desnem bregu poizelskega jezu. Od tu se širi smrad, nastaja pa tudi nevarnost zastrupitve vode. To pa tudi ni nič
Podobno odlagališče imajo tudi na levem bregu Savinje, na katerem odlagajo smeti in odpadke Polzelani. Odlagališče je ob zelo prometni cesti, kar pa, kot vse kaže, tistih, ki smeti odlagajo, ne moti.
V potoku Ložnica pri Za-ložah so ribiči odkrili v vodi celo skladišče avtomobilskih delov in orodij. V vodi leži školjka fiata s številko ogrodja CZ-100-27217. Ta potok rabi za vzrejo rib. Sprašujemo se, kako dolgo še? Podobnih odlagališč bi lahko našteli še več.
Ribiči smo upravičeno zaskrbljeni zaradi takšnega onesnaževanja. Ob večkratnih za-
strupitvah naših voda z industrijskimi odplakami, nam sedaj grozijo odlagališča ob vodah. Vode so mrtve, če nimajo svojih prebivalcev. Ribiška družina Šempeter posveča veliko skrb poribljanju svojih voda, zato je še kako pomembno, da vode ohranimo čiste. Ker je za športni ribolov najbolj primerna Savinja, vlagamo vanjo največ ribjih mladic. Rib je za zdaj v Savinji dovolj, vendar je ribiče pošteno strah, da se bo stanje zaradi onesnaževanja spremenilo.
Na rob naj zapišemo, da ribiška družina Šempeter gospodari tudi z ribnikom v Preserju pri Braslovčah. Zanimivo je, da je ribnik nastal na enem največjih odlagališč smeti in odpadkov v žalski občini. Sedaj v njem živijo postrvi, krapi, linji, podusti, mrene, kleni, ščuke in beli amur. Okolje ribnika je po zaslugi ribičev danes lepo očiščeno, Dom ribičev pa je prijetno zatočišče, ne le ribičem, marveč tudi ostalim obiskovalcem.
Naj še povemo, da smo morda edina država na svetu, ki je pravico in dolžnost do čistega okolja ustavno opredelila. Naše vode so lepe in polne življenja, zato jih ne gre zanemarjati in onesnaževati z industrijskimi odplakami in odlaga-
lišči smeti.
L. AGREŽ
VESTI
IZ PREBOLDA
Šola Prebold je lep primer, kako se skrbi za mlade planince. Pionirska planinska sekcija je skozi vse šolsko leto zelo delavna, saj ne mine izlet ali orientacija brez njene udeležbe.
Tako so se tudi za končne izlete skoraj vsi razredi odločili za planinarjenje. Najsterejši, ki letos zapuščajo osemletko, so preživeli tri čudovite dni ob Triglavskih jezerih in Komni.
Niko Rožič
Jože Jeran
NOVA PRIDOBITEV PARTIZANSKIH DOBROVEU
Dom borcev L Savinjske
čete odprt
Krajani partizanskih Dobrovelj te dni praznujejo pomembno delovno zmago: odpirajo npv, večnamenski dom, ki so ga poimenovali po I. Savinjski partizanski četi. To je vsekakor lep spomin, hkrati pa tudi oddolžitev borcem, ki so partizanih v teh krajih ter domačinom. V tem kraju, v partizanskih Dobrovljah ni bilo hiše, ki ne bi bila odprta našim borcem in lahko bi rekli, da je tu tekla celo zibelka našega partizanstva na Štajerskem.
Po osvoboditvi so krajani dobili cestno povezavo z dolino, sedaj pa odpirajo nov, večnamenski dom, na katerega so upravičeno ponosni. Težave, ki so jih spremljale med gradnjo, so premagane in pozabljene.
Nedavno veliko delovno akcijo smo posneli ter se
hkrati tudi pogovorili z domačini o tem, kaj jim dom pomeni. Delo je teklo hitro od rok, posebej še zato, ker jim je priskočila na pomoč pri sklepnih ureditvenih dellih Vodna skupnost NIVO Celje.
Ivan Fale, predsednik sveta KS Braslovče: „To je res lepo, da nam pomaga VS s svojo težko mehanizacijo, zelo pa cenimo tudi pomoč njenega direktorja Nika Rožiča, ki je hkrati izdelal ureditveni načrt okolja m osebno vodil dela. Povedal bi še, da smo dom na Dobrovljah zgradili ob skupnem sodelovanju in pomoči prebivalcev kraja, krajevne skupnosti in žalske občine.
Predsednik IS žalske občinske skupščine se je osebno veliko zavzemal za gradnjo novega objekta. Izkazali so se tudi domačini, saj so za objekt prispevali les in pomagali pri delih.“
V novem objektu so krajanom na voljo poleg manjše trgovine še večnamenski prostor za različne sestanke, bife, zbiralnica mleka in druge pritikline. Pripravljeno je tudi družinsko' stanovanje za družino, ki bo delala v domu.
Predsednik krajevne organizacije ZB NOV Jože Jeran: „Izgradnja doma borcev na Dobrovljah je bila naša skupna domena. Zavedali smo se, da je temu odmaknjenemu partizanskemu kraju potreben objekt, ki bo rabil krajanom za dnevne potrebe. In tako smo vsi šli v akcijo. Danes je dom dograjen, kar je nedvomno pomembna pridobitev pa tudi delovna zmaga.“
Posnetki: nov dom borcev I. Savinjske čete na Dobrovljah. V nedavni delovni akciji je sodelovalo nad 60 domačinov. Ivan Fale, Niko Rožič in Jože Jeran.	l.
Dom borcev na Dobrovljah
Pri ureditvi okolja ob. novem domu je sodelovalo 60 krajanov
V našem zapisu smo našteli le .pomembnejša dela in pridobitve. Tisoč drobnih del, ki so jih krajani opravili do praznovanja, da bi olepšali svoj kraj, ne omenjamo.
smeri šole in pokopališča na Gomilskem.
Investicijski zalogaji niso maj lini. Delež krajanov je že presegel milijon dinarjev (tudi v opravljenem delu), zbrati pa bo treba' še 940 tisoč dinarjev. Predračun izgradnje novega doma znaša 22 milijonov dinarjev. To so velika sredstva, ki jih sami krajani ne bi mogli zbrati, zato je solidarnost občanov še kako na mestu.
Slavko Tiselj
V novem večnamenskem objektu bodo imeli dvorano, kombinirano s telovadnico in tako jo bo možno uporabljati za različne prireditve, krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije, civilna zaščita, mladinski klub itd.
Poleg krajanov sodelujejo v tej investiciji občinska kulturna skupnost, občinska izobra-
ževalna skupnost, republiška kulturna skupnost in drugi.
Bolska ne bo več poplavljala
Vse tudi kaže, da bodo slednjič ukrotili Bolsko. V sušnih mesecih je to ndolžen potok, ki pa ob vsakem daljšem deževju močno naraste in takrat prestopi bregove ter poplavlja ne le plodno zemljo, marveč vdira celo v hiše.
Voda odnaša plodno zemljo

"s1»-
,isu •
Daniel Brišnik 'ž
ter s tem povzroča veliko škodo pa tudi nenehno nevarnost. Del Bolske je že reguliran, preostali del pa sedaj regulirajo in urejujejo. Čeprav je sprva kazalo, da letos za nadaljevanje del ne bo sredstev, je Vodna skupnost zadnji čas kljub vsemu začela z deli. Regulacija Bolske ni poceni, saj skupne stroške ocenjujejo na okoli 20 milijonov dinarjev.
Predsednik IS skupščine občine Žalec Jože Jan -.iona fnmplirsi kmnpn nnvean kulturnega


Razvejana krajevna samouprava
Čeprav se Gomilsko uvršča med manjše krajevne skupnosti v žalski občini, to še ne pomeni, da so krajani izpustili iz rok krajevno samoupravo. O tem smo se pogovaijali z nekaterimi krajani, ki so hkrati tudi povedali, kaj jili tare.
Daniel Brišnik je kot predsednik sveta KS Gomilsko med sodelavci tista gonilna si-:la, ki ne popusti, pa čeprav so težave še tako velike. Dejal je:	„Naša krajevna skupnost
zajema poleg Gomilskega še sosednje zaselke .Grajsko vas, Šmatevž in Zakl. Gomilsko je najmlajše naselje. O njenem nastanku pove ljudsko izročilo, da je dobilo ime po gomili. Ko so tod marširale rimske legije, je- tu baje umrl nek višji oficir. Na njegov grob je prinesel vsak vojak po eno kapo zemlje in tako je nastala gomila, od tod pa Gomilsko.“
V	vseh štirih zaselkih je le devet obrtnikov, ostali so kmetje in delavci. Veliko se jih vozi vsako jutro na delo v okoliške večje kraje. Na Gomilskem imajo poleg podružnične šole še trgovino in še nekaj manjših lokalov. Industrije ni. Vendar pa to ne bo vzrok, da število prebivalcev pomalem nazaduje. Problem je bil v tem, ker Gomilsko nima urbanističnega in zazidalnega načrta in tako so mladi ljudje odhajali in si gradijo domove drugje.
V	krajevni skupnosti je redno zaposlenih 292 ljudi. Najbolj prizadevna je delegacija za zbor krajanov. Poleg tega delujejo še štiri mešane delegacije.
Brišnik:	„Pred prazno-
vanjem smo vsi krepko zavihali rokave. S pomočjo občanov bo možno marsikaj urediti in pridobiti. Najbolj potrebujemo večnamenski dom. V sedanjih pogojih se skoraj ne da delati. Zato bomo storili vse, da bo objekt v določenem času dograjen in vsejjiv.“
Slavko Tiselj, predsednik skupščine KS Gomilsko: „V naši krajevni skupnosti smo vsi povezani. To je potrebno, da bi bili uspešni. Ena takih uspešnih akcij, v katerih je prišla v polni meri do izraza skupna volja, je bila ureditev Šmiglove zidanice. Ponosni smo, da smo ta pomemben objekt uredili in približali obiskovalcem.
Škoda je le’ da na Gomilskem nimamo boljših prostorov. Dogaja nam se, da hkrati skličemo po tri seje v enem prostoru. V novem objektu bomo imeli dovolj prostora vsi, zato ga težko pričakujemo. Veliko nam pomenijo tudi asfaltirane ceste in pa ureditev nevarnega križišča na Rezani. Zavedamo se, da naš program veliko stane. Zato smo nekatere naloge odložili za poznejši čas. Trgovino na primer. Krajani sodimo, da je premajhna in to še zlasti velja za skladišče. Problem je tudi pošta in še kaj.
Tončka Hazier, vodja podružnične šole na Gomilskem, sicer pa tudi vrsto let prizadevna delavka na kulturnem polju: „Takoj vam moram povedati, da se počutim prizadeta, ker se o naši krajevni skupnosti v časnikih tako malo piše. Je pa vejiko
Povejmo kar naravnost, da so priprave za občinsko praznovanje na Gomilskem polno zaposlile krajane. Čeprav do vratu zakopani v delo, ugotavljajo, da kljub zagnanosti niso vsega postorili. No, kar niso uspeli do občinskega praznovanja, bodo kasneje in to še posebej velja za gradnjo večnamenskega kulturnega doma.
Asfaltirajo ceste, urejajo naselje, obnavljajo dvorano, v kateri bo slavnostna seja in nasploh si prizadevajo, kar najlepše urediti svoj kraj. Kar zadeva gradnjo novega večnamenskega doma, ni šlo vse tako, kot so si zamislili. Že ob samem začetku je bilo treba premagati nič koliko težav, da so lahko začeli z gradnjo novega objekta.
Čeprav za novo naložbo tudi sedaj nimajo v rokah de-naija, je zagotovljen ob že tradicionalni solidarnosti občanov. Večnamenski objekt jim je potreben kot kruh, saj ne gre, da bi se društva, krajevna skupnost pa družbeno politične organizacije v nedogled stiskali v neustreznih prostorih. Na Gomilskem sicer stoji zadružni dom z dvorano, ki pa rabi za skladišče hmelja in tako ni računati na prireditve.
Zato jim napovedani objekt pomeni vse, pa čeprav bodo morali krajani tudi sami globlje seči v denarnice. Sicer pa v akciji že sodelujejo vsi in tako upajo, da bo večnamenski dom v doglednem času pod streho.
Asfaltirane ceste, urejeno križišče na Rezani
Krajani Gomilskega so ob letošnjem občinskem praznovanju pridobili lepše (asfaltirane) ceste, veliko pa jim bo pomenilo tudi urejeno cestno križišče na Rezani. Na tem križišču se je zvrstilo že 12 smrtnih žrtev in posebno žalostno je, da so bili med njimi tudi otroci. Ureditev križišča finansira republiški skiaad za ceste v znesku štiri milijone dinarjev. Krajevna skupnost pa bo uredila z odkupom zemljišča, tako, da bodo dela nemoteno stekla.
Med ostale pomembne pridobitve bi našteli asfaltirane cestne odseke:	Kamenče —
Gomilsko v dolžini 3350 metrov. Ker del te ceste teče po sosednji krajevni skupnosti Braslovče, bodo tudi Braslovčam dali svoj prispevek.
Cesta Gomilsko — Zakl bo dobila 1437 metrov asfaltne prevleke, cesta Rezana — Gomilsko pa 1300 metrov. V program so zajeli cesto Grajska vas — kamnolom v dolžini 1150 metrov. Asfàltirana bosta tudi odseka cestišča v
stvari, o katerih bi se izplačalo spregovoriti.“
Povedala nam je, da imajo na Gomilskem že nekaj let prosvetno društvo, ki pa nima pogojev za uspešno delovanje. Kljub temu pa na Gomilskem ni dolgčas. Večino prireditev in proslav pripravijo kar v šoli in tako ima Tončka polne roke dela. Prosvetno društvo bo zaživelo šele v novih prostorih.
Tončka
V gasilske vrste pristopajo mladi člani in tako se gasilstvo pomlajuje.
Igor Cizej
Igor Cizej, sekretar krajevne organizacije SZDL:	„V naši
KS deluje TOZD Ingrad, ki zaposluje 85 delavcev. Do leta 1985 še bo razširil, tako da bo možno zaposliti dodatnih 35 delavcev. Računamo seveda na domačine.
Krajevna konferenca SZDL Gomilsko je tesno povezana s krajevno skupnostjo ter ostalimi dejavniki. Vse naloge in probleme opravljamo ter razrešujemo skupno. Zavedamo se, da smo majhni po številu, in da lahko uspemo le, če smo složni.
Krajani delujejo tudi v različnih društvih, žal pa so težave s prostori. Zato smo se tudi odločili za gradnjo novega večnamenskega kulturnega doma. Sami ne bi zmogli tega zalogaja, s skupnimi močmi pa bo šlo.“
Urankarjev Andrej nas je seznanil z dejavnostjo gasilcev. Prvega julija pripravljajo na Gomilskem posebno prireditev — Dan gasilca. GD so se v zadnjih letih opremila z novimi brizgalnami in avtomobili.
Program
praznovanj
občinskega
f
\
*
* * *
*
* * *
* *
\
Nedelja, 1. julija ob 9. uri	J
otvoritev razstave izdelkov učencev in mladine v šoli na £ Gomilskem ter lovske razstave v gasilskem domu na Go- £ milskem
S ■
S
*
*
S
*
v
*
*
s
*
s
s
N
s
!
*
*
*
%
*
!
n
5
N
$
*
*
!
*
«*
*
S
5
s
$
N
5
5
*
$
*
na Gomilskem
Sobota, 30. junija ob 10. uri
otvoritev doma borcev NOV na Gomilskem š partizanskim srečanjem
ob 10. uri
otvoritev plastične skakalnice s tekmovanjem v skokih
Braslovčah
ob 14. uri
„Dan gasilca“ občine Žalec na Gomilskem - po ditvi prosta zabava.
Ž
Poneaeljek, une 2. julija ob 15,30 uri
občinsko prvenstvo v plavanju v Preboldu ob 15. uri
šahovski turnir v hmeljarskem domu na Gomilskèm Torek, une 3. julija ob 15.30 uri
otvoritev
skem
prire- £
rokometnega in košarkarskega igrišča na Gomil- £
Sreua, dne 4. julija ob 8. uri	J
lovsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal občine Ža- /> lec pri Lovski koči LD Vransko na Orehovcu ob 9. uri	2
uračno puško pri šoli na Gomilskem
streljanje z ob 17. uri
praznovanje DNEVA BORCEV NOV s sodelovanjem enot ^ teritorialne obrambe, civilne zaščite, mladine iz Gomilške- £ ga in okteta iz Kaple vasi pri Šmiglovi zidanici nad £ Grajsko vasjo kurjenje kresov po obronkih občine Žalec £
na
Četrtek, dne 5. julija ob 15. uri
turnir v odbojki „MEMORIAL ANTONA VITANCA' Gomilskem ob 20. uri
kulturni večer s sodelovanjem tamburaškega orkestra iz Liboj, dekliškega zbora Gomilsko, folklorne skupine šole Gomilsko — v dvorani hmeljarskega doma na Gomilskem
Petek, dne 6. julija ob 15. uri
turnir v malem nogometu na Gomilskem ob 20. uri
koncert pevskih zborov —sodelujejo: dekliški in moški zbor KPD Gomilsko, moški zbor Ivan Cankar Tabor in moški zbor PD Trnava
Sobota, dne 7. julija ob 10. uri
otvoritev obnovljenega Zdravstvenega doma Žalec ob 15. uri
finalno tekmovanje v nogometu in odbojki na Gomilskem
Nedelja, dne 8. julija ob 6. uri igranje budnice ob 8.50 uri
promenadni koncert Godbe na pihala Zabukovica na Gomilskem ob 9. uri
svečana seja zborov skupščine občine Žalec s kulturnim programom v dvorani Hmeljarskega doma na Gomilskem ob 10.30 uri
otvoritev komunalnih objektov in gasilskega doma v krajevni skupnosti Gomilsko ob 13. uri
zabavna prireditev s plesom
s» ■»-,	>..

50 jubilejnih prireditev
Svoboda v Libojah letos praznuje 50-letnico svojega obstoja, hkrati pa tudi 45—letnico godbe na pihala. Da bi ta svoja jubileja kar najlepše počastili, so se odločili, da bodo letos pripravili 50 samostojnih nastopov.
Vse kaže, da bodo to zanimivo oziroma enkratno zamisel tudi uresničili, saj so do danes opravili že 26 nastopov. V društveni kroniki preberemo, da je godba na pihala imela do danes že 2700 vaj in nad 800 nastopov oziroma prireditev. Posamezniki igrajo pri godbi že nad 40 let. Li-bojska godba na pihala
svoje zasluge že prejela Savi-novo priznanje in druga odličja, njen kapelnik Franc Kovač pa je letos prejel tudi Savino-vo nagrado občine Žalec.
Na nedeljski reviji, ki sodi med osrednje prireditve v okviru letošnje jubilejne proslave, so poleg domače godbe igrali še godba iz Zabukovice in gostujoča godba Eggenberg iz Gradca. Godbeniki iz Liboj s to godbo sodelujejo že od 1964. leta. Posnetka: Jože Jančič, predsednik godbe in godba iz Liboj s svojim dolgoletnim kapelnikom Francem Kovačem.
Krajani Gomilskega v NOB
Z otvoritvijo Doma borcev na Dobrovljah se je pričelo praznovanje občinskega praznika na Gomilskem. Dom borcev nosi ime po I. Savinjski četi, ustanovljeni junija 1941.
Dobrovlje so tem prvim partizanom pomenile po vsaki akciji varno zatočišče pred močnimi in pogostimi hajkami nemških okupacijskih sil. Partizani so našli v domačijah na Dobrovljah zavedne in skromne kmečke ljudi, ki so delili z njimi tudi poslednjo skorjo kruha. Okupator je v onemoglem besu preimenoval to področje za „Banditengebiet“.
Čeprav je okupator večkrat zatrjeval, da so bili partizani na Dobrovljah uničeni, so kot v posmeh tem trditvam prihajali iz teh gozdov vedno novi politični aktivisti, čete, bataljoni in brigade, pa okrajni okrožni in pokrajinski forumi. Dobroveljski gozdovi so čuvali partizanske borce vse do takrat, ko so se zgrnili v zadnji spopad pred svobodo.
Čeprav je občinski praznik Gomilsko posvečen gospodarskim, kulturnim in političnim uspehom tega področja, bo izvenel tudi v znamenju dogodkov, kateri so porajali temelje samo-üpravne socialistične skupnosti. .
Kronist bi zapisal, da je bila krajevna skupnost pred vojno pretežno kmečko področje. Le malo delavcev je bilo takrat zaposlenih v edinem domačem lesnem podjetju, nekaj jih je delalo v Tekstilni Prebold in v Tovarni nogavic na Polzeli. Predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja tu ni bilo. Posamezniki so se povezovali s tem gibanjem v Preboldu
in Šentrupertu. Ko se je aprila 1941 tudi v takratni občini Gomilsko vgnezdila , nacistična oblast, je po ne kaj dneh že prišlo do prvih aretacij.
Prvo skupino 1J izseljencev so pregnali na Hrvatsko in v Srbijo. Že ti prvi dogodki so začeli buditi v ljudeh patriotsko zavest. Na pobudo Savinjskega vojnega komiteja KP so že sredi poletja 1941 ustanovili uporniške trojke. Z ustanovitvijo Savinjske partizanske čete v juniju 1941 so bili v tej formaciji iz Gomilskega že prvi partizani. Ideje revolucionarnega upora so zagorele tudi v okoliških vaseh. Noči so oživljali partizanski obiski, ljudje so v uporni zavesti bili prepričani, da vse to ne more več dolgo trajati. Med večje akcije na področju Gomilskega lahko štejemo:
—	gospodarska akcija pri Vasletovih v oktobru 1941
-napad na vernane pri Dobnikovem mlinu v avgustu 1943
- požig šole in župnišča, kamor se je hotela vseliti nemška policija (avgusta 1944)
Zaradi vse bolj brutalnega terorja nemške policije in gestapa; so se taktično umaknili zadnji sodelavci okupatorja. Čeprav je okupator razbil organizacije OF, so vznikle nove, v boj so se vključevali novi in novi borci. Zmagala je ideja OF ideja nacionalne svobode in ljudske oblasti. V tem velikem boju so tudi krajani Gomilskega prispevali svoj delež. Ob letošnjem prazniku se s ponosom spominjamo teh dogodkov.
A. KOTNIK
■________________J
Že regulirana Bolska
Bližajo se šolske počitnice
Dopust
Prosim? A, dopust. Ja, ja, na dopustu sem že bila. Sem skoraj pozabila, kako je bilo. Sicer pa je na dopustu zmeraj „fajn”. Vreme je bilo lepo, deževalo je le enkrat na dan, cene pa so bile „zalivanju” primerne. Saj razumete: „bolj zalivaš, bolj raste.”
No, kot sem že rekla, sem bila na dopustu pred sezono, to pa zato, ker me je komisija za takrat določila. Češ, pozno si se prijavila, pa še predšolske otroke imaš, zato moraš razumeti, da gredo v sezoni na morje tisti, ki imajo šoloobvezne otroke in imajo ti otroci takrat počitnice. Seveda, to že razumem, samo to mi pa res ne gre v glavo, zakaj so potem vsako leto v glavni sezoni na morju tudi tisti zakonci, ki otrok sploh nimajo ali pa so ijihovi otroci že „izven šole”? ? !
Sicer pa sem še mlada in bom že dočakala, da bom lahko šla enkrat tudi v sezoni na dopust Morda pa so mi namenoma določili tako „zgoden” datum in mi na ta način pomagali prihraniti nekaj denarja, ker je pred sezono le malo ceneje. Saj rečem, vsaka stvar je za kaj dobra Sicer pa se tudi ne „sekiram” dosti Držim se načela: „kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri ” Tako sem dopust zdaj porabila in imam za letos mir, rešena sem vseh skrbi
Vleče pa me še kam.... o, ja!
PA LEP POZDRAV SAVINJSKA TONČKA
Zaključek šolskega leta 1978/79 se naglo približuje. Ponovno se bodo za krajši čas zaprla šolska vrata, medtem ko bodo naši vrtci delovali tudi v dopustniških dneh, vendar ne-kolikanj okrnjeno. Sedaj še ne razpolagamo z zaključnimi podatki o učnih in vzgojnih uspehih naših šol in vrtcev, lahko pa podamo že nekatere ocene.
V naših dvajsetih centralnih in podružničnih osnovnih šolah se je v tem šolskem letu šolalo 4.250 učencev. Po dosedanjih ugotovitvah lahko sklepamo, da bo učni uspeh okrog 99 %, osip pa nekaj izpod 7 odstotkov.
Kot običajno bo učni uspeh v nižjih razredih nekoliko ugodnejši kot v višjih. Nekateri učenci bodo imeli možnost popraviti negativne ocene s popravnimi izpiti. Za to se bodo morali temeljito pripravljati skozi počitnice.
Poleg rednega učnovzgojnega dela je bilo tudi v tem šolskem letu zelo razgibano raznovrstno izvenšolsko udejstvovanje pio-niijev in mladincev. V okviru šolskih športnih društev, šolskih kulturnih dmštev, podmladka rdečega križa, tabornikov in drugih organizacij ter raznih krožkov je bilo ogromno akcij, prireditev in tekmovanj. Mnoge skupine ali posamezniki so dosegli vidne rezultate in se kot občinski prvaki uvrstili tudi v nadaljnje tekmovanje ali sodelovanje v celjski regiji in republiki. Množično je bilo tudi tekmovanje v počastitev 30-letnice obrambne vzgoje mladine pod geslom „Nič nas ne sme presenetiti”. Vseh doseženih uspehov bi v tem sestavku ne mogli prikazati.
Poudariti je potrebno, da se je precejšen del naših učencev v tem šolskem letu izobraževal v ugodnejših pogojih. Lansko jesen smo namreč predali svojemu namenu novi osnvono-šolski center v Žalcu, v katerem delujeta osnovni šoli Peter Šprajc - Jur in „ljuba Mikuš’ Poleg teh dveh šol imamo sedaj enoizmenski pouk še v Preboldu in Braslovčah ter na vseh podružničnih šolah.
To ugodnost bodo letos dosegli še v Petrovčah z dograditvijo dodatnih učilnic in drugih prostorov, v prihodnjih letih pa v okviru novega referendumskega programa tudi na preostalih centralnih šolah v občini.
Na osnovni šoli Slavko Šlander Prebold je potekalo delo v celodnevni obliki. Ob tem so bili doseženi nekateri izjemni uspehi. V teku pa so že priprave na uvedbo celodnevne šole na podružničnih šolah Gomilsko in Orla vas ter na osnovni šoli Ljuba Mikuš Žalec. Na štirih osnovnih šolah so delovali oddelki podaljšanega bivanja. Učencem je bil nuden tudi dodatni in dopolnilni pouk.
V	šririnajstih vzgojnovarst-venih enotah je bilo v tem letu vključenih 968 predšolskih otrok, kar že predstavlja 33 odstotkov vseh otrok. Poleg tega so bili organizirani še potujoči vrtci, vsi malčki — kandidati za vpis v osnovno šolo pa so bili deležni male šole. Tudi v
vrtcih se delovne razmere nenehno izboljšujejo, gradimo pa tudi nove kapacitete, čeprav ne dovolj hitro. V tem letu bomo odprli dva nova vrtca in sicer v Levcu in v Preboldu. V prihodnjih letih pa pričakujemo iz novega programa samoprispevka še več takšnih veselih dogodkov.
V	glasbeni šoli Risto Savin se je izobraževalo 283 učencev. Delovali so tudi trije dislocirani oddelki in sicer v Preboldu, Polzeli in Vranskem. Učno-vzgojni uspehi te šole so spodbudni. Absolventi šole so pokazali na zaključni prireditvi veliko glasbenega znanja in spretnosti. Uspešno je bilo tudi regijsko srečanje glasbenih šol.
Še dve značilnosti sta vredni omembe. V drugi polovici lanskega leta je pričela z delom Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec, ki združuje vse osnovne šole in glasbeno šolo ter vzgojno varstveni zavod. O rezultatih nove organiziranosti bomo še poročali. V tem šolskem letu je pričel z delom Center za usmerjeno izobraževanje Žalec s poklicno administrativno šolo, poklicno tekstilno šolo in oddelki kovinarske
Varovanci vrtca v Preboldu med igro z obroči
Slovesnost v preboldskem vrtcu
Varovanci otroškega vrtca v Preboldu so ob zaključku šolskega leta pripravili zanimiv program, s katerim so razveselili svoje starše in druge krajane.
Z ljubkimi prizori so prika-
zali, česa so se naučili v vrtcu, v programu pa so sodelovali tudi starši. Na tej prireditvi so se hkrati poslovili od malih šolarjev. Omenimo naj še, da je sekretar TKS Adi Vidmajer po:
delil 16 otrokom zlato športno značko Cicibana. Na sliki: varovanci otroškega vrtca v Preboldu med igro z obroči.
LT.
Julija
zopet kmečke igre
smen.
— ez
Odprt vzhodni del Antičnega parka
O tej najnovejši pridobitvi ter o letošnjih napovedih glede obiska smo se pogovarjali s predsednikom TD Šempeter, Ivom Kuharjem.
„V Šempetru v Savinjski dolini ste v teh dneh odprli vzhodni del Antičnega parka. Kaj ste s tem pridobili? ”
„Veliko! Gre za kompleks na površini poldrugega hektarja, na katerem je poleg 300 metrov dolge rimske ceste skupina 90 grobov. Najdbe so iz prvega in drugega stoletja, skratka, gre za obogatitev Antičnega parka in nasploh rimskih izkopanin v Šempetru. L st os je preteklo tudi 15 let od prve najdbe.” „Boste nadaljevali z izkopavanjem? ”
,. Caka nas še veliko dela. Ta co namer ivamo prihodnje leto s posku' nimi sondami pretipati zemljišče, na katerem domnevamo, da še pokriva nagrobne spomenike.
V jami Pekel je obiskovalcem na voljo že 400 metrov urejene turistične poti, nadaljnjih 1200 metrov pa bo še trete raziskati in urediti. Zavedamo se, da bo to zahtevno delo, ki bo zahtevalo tudi večja sredstva. Pomoč in sodelovanje sta zaželena.” „Napovedi glede letošnjega obiska Antičnega parka in jame Pekel? ”
„Po lanskem rekordnem obisku smo imeli prve mesece letos slabši obisk, ki pa se je v mesecu maju in juniju izboljšal. Tako smo v jami Pekel zabeležili žr 5000 obiskovalcev. Lanskoletni obisk je bil rekorden, saj si je Antični park ogledalo
27.000	turistov oziroma gostov, jamo Pekel pa 16.000 obiskovalcev.
Vse kaže, da bo tak_ obisk tudi letos. Škoda le, da Šempeter še vedno nima, že več let pričakovanega pa tudi napovedanega, gostinskega objekta, takšnega, ki bi imel dovolj velike kapacitete, da bi v njem postregli vsem gostom, ki pri nas iščejo bodisi prenočišča ali dmge gostinske storitve.”
L. T.
Ivo Kuhar, predsednik TD Šempeter med rimskimi izkopaninami
Vransko bo letos zopet od
13.-15/7. gostitelj ter soorganizator srečanja mladih kmetov Slovenije. Srečanje je že postalo tradicionalno, saj bo tokrat tretjič. Pripravljalni odbor se že prizadevno pripravlja.
Srečanje organizirajo aktivi mladih kmetov skupno z RK ZSMS, Zadružno zvezo SRS in RK SZDL. Pričakujemo, da se bo letos na Vranskem zbralo preko 300 tekmovalcev iz vseh področij Slovenije, poleg tega pa bodo prisostvovali kot gostje tudi predstavniki iz zamejstva, Niša in Makedonije.
V teh dneh se bodo zvrstile številne prireditve z zanimivimi programi Prvi dan, to je v petek bo svečan pričetek srečanja z otvoritvijo razstave kmetijske mehanizacije in opreme. V soboto se bodo zbrali tekmovalci, ki bodo dva dni gostje mladih kmetov na Vranskem. Zvečer pa se že prične tekmovalni del v gradu Podgrad pri Vranskem na „Večeru kmečke kuhinje”, kjer bodo predstavniki aktivov tekmovali v mese-nju testa in peki kruha, nadalje pa bo vsaka ekipa pripravila številne jedi, ki so jih včasih pripravljali na področjih, od koder so ekipe. Večer bo popestren s šaljivim in zabavnim delom, obiskovalci prireditve pa bodo lahko poskusili vse dobrote, ki jih bodo tekmovalke pripravile. Predstavitev je seveda tekmovalnega značaja in se bodo pridobljene točke upoštevale pri skupni uvrstitvi srečanja.
Naslednji dan poteka posvetovanje o kmetijstvu, ki ga organizira zadružna zveza in RK ZSMS, kjer bo tekla razprava o aktualnih problemih na področju kmetijstva. Poleg tega bo ta dan razstava živine, ki jo organizira Hmezad Žalec in demonstracija kmetijskih strojev razstavljal cev.
Še posebej pa bodo za gledalce zanimive Kmečke igre, ki se pričnejo v nedeljo popoldan ob
15,00	uri. Ekipe se bodo med sabo pomerile v košnji, grabljenju sena ter zlaganju v rogle. Poleg tega pa bodo tekmovale še v ostalih disciplinah, ki so postale že skoraj pozabljene in
sicer v pretakanju vina s „cu-gom”, kmečka žehta ter podobno. Skratka program bo zanimiv, za tekmovalce naporen, vendar prijeten za gledalce.
Skupna uvrstitev v vseh disciplinah: Večera kmečke kuhinje ter Kmečkih iger bo pokazala, katera ekipa je najuspešnejša. Namen takega srečanja je pred-
vsem v tem, da se mladi med sabo spoznavajo, izmenjujejo izkušnje, opozarjajo na določene probleme, istočasno pa s tem izkazujejo svojo aktivnost ter prisotnost na vseh področjih. Prepričani smo, da bo srečanje preraslo v e širše oblike kot doslej ter da bodo kmetje ta dan vzeli kot za svoj praznik.
OBČANOVA POROTA
Kdaj napovedano gostišče v Šempetru
Šempetrčani se sprašujejo, kaj je vzrok, da je predlog za ureditev manjše restavracije v pritličju zadružnega doma obtičal v predalu? V predlogu je bilo rečeno, da bi prostore za prepotrebno restavracijo pridobili s prostori bivše trgovine, bifeja in mesnice. S tem bi pridobili v novem objektu 90 sedežev in urejeno kuhinjo, ki bi delovala tudi po samopostrežnem principu.
Žal od vsega tega ni bilo nič. Tak odnos se mi ne zdi pravilen. Ugotavljamo namreč, da gostje (turisti) ki v vse večjem številu obiskujejo Šempeter, pri nas ne dobijo zahtevanih gostinskih storitev, če pridejo v večjem številu, da prenočišč sploh ne omenjam. Lani smo zabeležili rekorden obisk in vse kaže, da bo tak tudi letos. Človek se ob vsem tem sprašuje, kdaj bo Šempeter dobil zahtevani lokal? ”
Odgovor. Vsi vemo, da Šempeter potrebuje urejeno gostišče oziroma restavracijo, ki bi lahko postregla večjemu številu gostov. V tolažbo lahko zapišemo, da bo TOZD Hmeljar uredil gostišče v združnem domu še pred glavno turistično sezona
Škoda je le, da prvotnega predloga za zdaj ne bo možno uresničiti Problem je v tem, ker bo mesnica še ostala v obsto ječem lokalu. Gostišče bo imelo namesto 90 le 40 sedežev in pa kuhinjo, ki bo lahko pripravna kosila in druge obroke za določeno število gostov.
Seveda je to za zdaj polovična rešitev problema. Na dlani je namreč, da Šempeter potrebuje restavracijo z večjim številom sedežev, v perspektivi pa bi kazalo poskrbeti tudi za prenočišča.
Fč.
Zadružni dom v Šempetru. V pritličju bodo uredili gostišče s 40 sedeži in kuhinjo.
Zavzetost mladih med akcijo „Obrambni dan”
Obrambni dan
Samostojne razstave Adija Arzenška
V tej krajevni skupnosti „obrambni dan” ni novost, saj se izvaja že nekaj let zapored in se s pridobljenimi izkušnjami vsako leto širi.
Letošnji obrambni dan je potekal pod geslom „Nič nas ne sme presenetiti”. Koordinacijski ‘Odbor pod vodstvom Borisa CMedška, predstavnika Zveze refcéWnih vojaških starešin Griže, si jfe prizadeval vključiti čim večje število krajanov. Svet krajevne skupnosti je s pozivi „mobiliziral” celotno vodstvo krajevne 'škupnosti, odbor za SLO in njegove pododbore ter s tem preveril sklic. Ostale akcije so potekale iz predpostavke, da je sovražnik prestopil meje Jugoslavije,, in da se predvideva
zračni napad. _
Po znaku za splošno nevarnost so najprej evakuirali šolo‘ na varno področje, nakar je sledil bombni napad na šolo, Sigmo in Minervo. V obeh podjetjih so aktivirali narodno in civilno zaščito, ki sta zavarovali posamezne objekte in izvedli vaje. Mobilizirana je bila tudi narodna zaščita krajevne skupnosti, gasilci, ki so gasili „bombardirane” objekte, na pot pa je odšla tudi patrulja planincev, gorskih stražarjev in planinskih vodnikov. Ti so kot patrulja narodne zaščite zavarovali področje Gozdnika in Kamnika.
Učenci nižjih razredov so se umaknili proti Savinji, se ustavili pri obeležju I. savinjske čete in končali pohod na Šprajče-vem hribu. Učenci višjih razredov so se zbrali na evakuadj-skem ozemlju nad Grižami. Formirale so se kolone, ki sojih planinci kot vodniki prepeljali na „osvobojeno” ozemlje mimo zased članov Lovske družine iz Griž.
Na poti so izvedli vajo streljanja na improviziranem strelišču, ob „zračnem napadu” so se urili v kritju pred letali, pomikali so se v vojaških kolonah s patruljami, zaščitnicami itd.
Učend 5. in 6. razredov so se v partizanski učilnici pod kozolcem seznanili z oborožitvijo naše vojske, od tu dalje pa so se napotili proti planinski postojanki HOM, t. j. na osvobojeno ozemlje, vendar so spotoma dvakrat padi v zasedo.
Na Homu so se zbrali vsi udeleženci obrambnega dne, kjer so po podanem raportu orginiziraii partizanski miting.
Čeprav dokončne ocene še ni, je splošno mnenje, da je obrambni dan uspel, kajti v akciji je piši o do izraza sodelovanje med krajevno skupnostjo, organizadjami združenega dela, krajani, šolo in društvi, vsak pa je po najboljših močeh pokazal svoje sposobnosti.
F. JEŽOVNIK
Zdraviliško
Vsako leto Občinska zdravstvena skupnost podpiše samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z nekaterimi zdravilišči v Sloveniji (Čateške Top-lice, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Dobrna, Laško, Radenci, Rogaška Slatina in Podčetrtek). V ta namen v začetku leta predvidi s finančnim načrtom določena sredstva.
Zdraviliško zdravljenje odobrava zdravniška komisija I. stopnje, ki se mora striktno držati sprejetih samoupravnih sporazumov, pravilnika za ko-pališko-klimatsko zdravljenje in sprejete liste medicinskih indikacij za odobravanje celotnega in tudi ambulantnega zdravljenja v zdraviliščih.
Letos so vsa zdravilišča v Sloveniji izredno dvignila ceno oskrbnega dne (v povprečju za 28 %). Kljub temu, da je Občinska zdravstvena skupnost Žalec v finančnem načrtu za letošnje leto namenila več sredstev za zdraviliško zdravljenje, zaradi omenjene podražitve število bolnikov, ki bodo deležni zdraviliškega zdravljenja, ne bo visoko.
Ker se je v začetku leta pokazalo veliko neskladje med željami po zdraviliškem zdravljenju na eni strani ter možnostmi glede na razpoložljiva sredstva na drugi strani, je izvršni odbor Občinske zdravstvene skupnosti Žalec sprejel določene sklepe, ki usmerjajo to-
Na povabilo jamarjev „Črni galeb” iz Prebolda sta si ogledala neturistični del jame Pekel predsednik občinske konfe-
Jamarski klub — Črni galeb iz Prebolda je pred kratkim organiziral skupinski ogled ne-turističnega dela jame Pekel od konca sedanje neurejene turistične poti do izvirnega sifona. Poleg izurjenih preboldskih jamarjev sta se tega zanimivega ogleda udeležila še predsednik Izvršnega sveta Jože Jan in predsednik Občinske konfe-
zdravljenje
vrstno zdravljenje v predvidene finančne okvirje.
Tako lahko zdravniška komisija I. stopnje odobri skladno s pravilnikom za kopališko-kli-matsko zdravljenje skozi vse leto 1979 130 primerov, za ambulantno izvajanje hidroterapije v naravnih zdraviliščih pa le 30 primerov. Predlogi za takšno hidroterapijo morajo biti po pravilniku strokovno
utemeljeni in dovolj izčrpni.
Vse ostalo izvajanje fizikalne medicine se mora izvajati v TOZD skupne medicinske službe, ki ima dve enoti (ena v ZD Celje, druga v bolnici Celje) in ostalih zdravstvenih domovih, kjer je organizirana ta služba. Ne obstaja nikakršna strokovna niti ekonomska opravičenost za pošiljanje tovrstnega zdravljenja v zdravilišča, zlasti, če upoštevamo, da je opremljenost in organizacija dela v obeh enotah v Celju izvedena tako, da se lahko uporabniki poslužujejo takšnih storitev tudi v popoldanskem času.
Zaradi vsega tega je potrebna izredna strpnost uporabnikov in dosledno izvajanje pravilnika s strani zdravniški komisije. Prav tako uporabniki ne bomo smeli zamenjati potrebe z željami, da ne bomo na koncu leta prekoračili okvire, ki smo si jih, glede na svoje zmožnsoti, postavili na • začetku leta.
renče SZDL Žalec Ivan Robič in predsednik IS skupščine občine Žalec Jože Jan (tretji in četrti z leve)
renče SZDL Žalec Ivan Robič.
Jamaiji so povedali, da so možnosti, da turistično društvo Šempeter kot upravljalec jame prične z izgradnjo še preostalega dela jame v dolžini 300 metrov. Jama je na tem področju zelo zanimiva po notranji lepoti, številnih kapnikih in drugih zanimivostih.
I. R.
Naš znani slikar Adi Arzenšek tudi letos pripravlja več samostojnih razstav. Devetega junija so odprli njegovo razstavo s 60 zlatimi in srebrnimi gravurami v galeriji Zollweid v Švici, 23. junija pa bomo Savinjčani odprli njegovo samostojno razstavo v Savinovem salonu v Žalcu. Na tej razstavi bo Adi prikazal svoja novejša dela, izzvenela pa bo v počastitev 25-letnice SIP-a Šempeter, ko-
V organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih je bila zaključena javna razprava o dodatku k samoupravnemu sporazumu o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje do konca leta 1980.
Da je stanovanjska izgradnja izrednega pomena za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj občine, gotovo ni potrebno posebej poudariti. Čeprav smo v žalski občini v dobrih treh letih sedanjega srednjeročnega obdobja dosegli v zvezi s stanovanjsko gradnjo pomembne rezultate, pa vendar moramo poudariti, da zaostajamo za ciljem, ki smo si ga zastavili do konca leta 1980. Predvideli smo namreč, da bomo v tem obdobju zgradili 900 družbenih stanovanj, kar je bil zelo smelo zastavljen cüj, zgradili pa bomo, kot kažejo predvidevanja, okrog 750 stanovanj. Za takšno stanje so tako objektivni, kot tudi nekateri drugi razlogi. Naj omenim to, da smo predvidevali dvig prispevne stopnje od brutto OD od 7 na 8 %, da so cene v stanovanjski izgradnji precej bolj porastle, kot smo predvidevali, in da posamezne
lektiva, s katerim slikar Adi Arzenšek že nekaj časa sodeluje.
Prvega julija pa pripravlja razstavo svojih del v pobrateni občini Kruševac. Gre za izmenjavo kulturnih stikov med pobratenima občinama. Ob izteku leta bodo odprli Adijevo jubilejno razstavo v znani galeriji Burkarshof v Švici. Arzenšek razstavlja v tej galeriji svoja dela že 10 let.
organizacije združenega dela niso tekoče uporabile zbranih sredstev za stanovanjsko gradnjo. Doslej smo premalo storili, da bi tudi pričakovalce stanovanj vključili v stanovanjsko izgradnjo tako, da bi dodali svoja sredstva, s tem pa bi lahko maso sredstev za izgradnjo stanovanj še povečali.
Dodatek k samoupravnemu sporazumu o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje do konca leta 1980 predvideva nekoliko drugačno razporeditev stanovanjskih sredstev, ki jih zberemo na osnovi 7 % prispevne stopnje iz brutto osebnih dohodkov. 15 % teh sredstev naj bi se namreč uporabilo za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, ostala sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki združujejo delo pri udeležencih sporazuma in sicer 3,137 % od 7 % prispevne stopnje, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 1,415 % od 7 % prispevne stopnje, ostala sredstva pa za kreditiranje nakupa stanovanj, gradnjo dijaških in študentskih domov in kreditiranje nakupa kadrovskih stanovanj.
— an —
PIROŠKA GRILANC
Ogled jame Pekel
Stanovanjska gradnja
♦	5
Svoje proizvode in usluge priporočajo ter čestitajo za praznik
*
♦
♦
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD TOVARNA NOGAVIC POLZELA SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC GARANT POLZELA SIP ŠEMPETER MIK PREOBLD FERRALIT ŽALEC GRADNJA ŽALEC SIGMA ŽALEC
TEKSTILNA TOVARNA JUTEKS ŽALEC INGRAD CELJE
-	TOZD GRADBENIŠTVO ŽALEC
-	TOZD LESNI OBRAT GOMILSKO
NAMA ŽALEC
HOTEL SLOVAN VRANSKO
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŽALEC KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC
TP VINO ŠMARTNO OB PAKI MERX CELJE Ll K SAVI N JA
- TOZD POHIŠTVO ŠEMPETER IZLETNIK CELJE CESTNO PODJETJE CELJE ZAVAROVALNA OBMOČNA SKUPNOST TRIGLAV CELJE
AGROTEHNIKA LJUBLJANA - PE CELJE LJUBLJANSKA BANKA - pod. CELJE BEOGRAJSKA BANKA - p. e. ŽALEC SLOVENIJALES CELJE PETROL - PODRUŽNICA CELJE SLOVENIJAAVTO - TOZD CIMOS CELJE LESNINA LJUBLJANA - TOZD CELJE ZAVOD ZA NAČRTOVANJE ŽALEC
GG CELJE GG - TOZD GOZDNIK ŽALEC GG - TOZD KOOPERACIJA VRANSKO
AERO-TOZD KEMIJA ŠEMPETER NIVO CELJE
TEHNOMERCATOR CELJE DES - TOZD ELEKTRO CELJE MINERVA ŽALEC AVTOPR EVOZ ŠEMPETER
INSTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC
SUROVINA MARI BOR-TOZD CELJE KOTE KS - TOBUS- TOZD INDE VRANSKO INGRAD - TOZD MONTANA ŽALEC KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE ZARJA ŽALEC SOZD HMEZAD ŽALEC
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
*
♦
*
•f"	---------------- M
¥	*
++++++++++++++*++++++A ++++***+*+**++*+++++**+**+*++*+****+******+****+++++**++**++*+++*+***+********+**+*****+*+*,l****++*+***********+******* ■
Igralska skupina prosvetnega društva Braslovče je v počastitev krajevnega praznika uprizorila igro Mimi Malenškova Srce nikdar ne laže. Predstavo v soboto, 16. junija, so namenili za mlade, osrednja priredi-
SOL1DARNI S PRIZADETIMI PO POTRESU
V široko zastavljeni akciji zbiranja pomoči od potresa prizadetemu prebivalstvu Črne gore so prispevali svoj delež tudi učenci in učenke OS Vere Šlander iz Polzele. Posebej je pohvaliti učence II. b razreda, ki so se vabilu odzvali prvi in V. b razred, ki je zbral največ sredstev. Svoj delež (1000 dinarjev) je prispevala tudi enota Ljubljanske banke na šoli. V akciji so zbrali 10.715 dinarjev.
NAS PORTRET:
Franc Kovač glasbenik in učitelj
uprizoritev v
tev pa je bila v nedeljo zvečer na prostem pri jezeru.
Uprizoritev, ki jo je zrežirala tov. Brišnikova, je lepo
Ra-ta-ta, ra-ta-ta je pela trobenta, da je odmevalo po prostomi dvorani kulturnega doma v Libojah. Ob svojem učencu je t del sivolasi učitelj, popravljal napake in ga bodril.
Franc Kovač, dolgoletni kapelnik godbe na pihala v Libojah je imel svojo popoldansko učno uro. Mož je aktiven godbenik od vsega začetka te priznane godbe, ki praznuje te dni 45. letnico obstoja. Kovač že 25 let drži v rokah ka-pelniško palico, najprej kot namestnik kapelnika, potlej pa kot kapelnik.
To je človek, ki je svoje življenje posvetil glasbi. Vodi godbo na vajah in številnih koncertih ter drugih nastopih, ob tem pa še ujame čas za učenje mladih godbenikov. Nešteto ur je že žrtvoval za usposabljanje mladih godbenikov in za razcvet godbe. Danes veliko njegovih učencev igra v raznih ansamblih pa tudi pri drugih godbah, kamor jih je pač zanesla pot. Drugi pa so ostali doma in igrajo pri domači godbi v Libojah. Tako se godba nenehno pomlaja.
„Mlade učim zato, ker imam rad glasbo in ker mi godba veliko pomeni. Če bi v učnih urah iskal denar, bi ne zmogel vsega dela, tako pa me te naloge, ki si jih zastavljam, veselijo ter mi dajejo novih moči. Uživam, če naša godba dobro igra in žanje priznanje obiskovalcev naših nastopov.”
Pobudnik ustanovitve godbe v Libojah je bil domačin Anzeln Šuster. Bil je zaposlen v rudniku in je čutil ljubezen do glasbe. Kako veliko zanimanje je takrat vladalo za glasbo, kaže podatek, da se je h godbi prijavilo ob samem začetku 80 domačinov. Po selekciji jih je ostalo pri godbi 26. Zanimivo je, da
je godbo podpiral tudi takratni lastnik rudnika Lojze Kocjan.
V minuli vojni je nekaj članov godbe odšlo v partizane in tako je delo začasno zamrlo. Po združitvi obeh rudnikov je prišlo tudi do združitve godb, vendar se je godba v Libojah ponovno osamosvojila že leta 1959. Danes šteje godba 41 članov in med njimi je tudi precej mladih. Čez 200 godbenikov pa se je v vseh teh letih vključilo v razne ansamble.
Franc Kovač se spominja veliko lepih trenutkov, ki so jih doživeli godbeniki na svojih številnih nastopih. Ko sem ga pobaral, kaj mu je ostalo v naj lepšem spominu, je dejal: „Srečanje, s sedaj že pokojnim Edvardom Kardeljem, pri Šmiglovi zidanici. Čeprav je bil takrat že hudo bolan, je Kardelj vstal in zaploskal naši godbi. To je bilo nedvomno veliko priznanje človeka, ki je tudi sam rad pel, in ki smo ga vsi spoštovali in cenili. Ni me sram povedati, da so se mi prikradle solze v oči. To je bilo zame tudi najlepše doživetje v vseh teh letih.”
Libojska godba je igrala tudi tovarišu Titu, nepozaben je bil nastop v Bački Palanki, skratka, bilo je veliko svetlih trenutkov.
„Boste še vodili godbo v Libojah? ” sem vprašal Kovača. Nasmehnil se je, se z roko pogladil po osivelih laseh in dejal: „To se razume! Z godbo živim in v njej bom deloval, dokler bom pri močeh.” To je bila krepka beseda, odgovor iz ust moža, ki ljubi glasbo.
Na sliki: Franc Kovač s svojim učencem džkom, ki se je odločil za trobento.
LOJZE TRSTENJAK
Franc Kovač s svojim ucencem
Urankarjev Andrej še konje kuje
Nevihta je ponujala dež, bliskalo in grmelo je, konj pa je stal potrpežljivo na treh nogah in si z repom odganjal muhe, med tem, ko mu je mojster pomeijal železno obuvalo.
Bil je za sedanji čas nenavaden prizor in podvizal sem se, da sem ga ujel v fotografski objektiv. Ko je mojster opravil delo, se je konj postavil na štiri noge, prhnil z gobcem, kot bi se kovaču hotel zahvaliti za novo obutev in slednjič odkopicijal z gospodarjem na cesto.
Mojster si je z roko otrl potno čelo, pospravil orodje in me povabil v urejeno kovačnico. Ob starem kovaškem orodju sva si ogledala novo stružnico in druge stroje ter hkrati razpletala pomenek o nekoč, v Savinjski dolini, cvetoči podkovski obrti, ki pa je danes skoraj ni več.
Zanimivo je, da pri Urankaijevih na Gomilskem tolčejo kovaška kladiva že skozi tri rodove in vse kaže, da bo tudi mladi Urankar, ki sedaj obiskuje tehniško šolo-, nadaljeval kovaško obrt.
- „Ja, ko sem bil še vajenec (kovaške obrti se je izučil pri očetu), so imeli kmetje v Savinjski dolini veliko konj, ki jih je bilo treba redno podkovati. Dnevno smo podkovali tudi po 10 konj, poleg tega pa smo kovali tudi različne kmečke vozove in podobne reči za kmečko rabo.”
Podkovski kovač je lahko bil le tisti, ki je uspešno končal podkovsko šolo. Andrej Urankar je šolo končal pri vojakih, kjer je tudi podkoval nič koliko konj. No, med tem so se časi spremenili. Kmetje so si nabavili traktorje, konje pa so odprodali in tako je zamrla tudi podkovska obrt.
KRATKE ŠPORTNE VESTI
V	občinski rokometni ligi za moške se je odigralo 3. kolo. Rezultati: Liboje - Polzela 12 lž, Petrovče - Prebold 23:20, Vransko - Griže 27:29, Šempeter -Gotovlje 22:19. Na lestvici vodi Griže.
Končalo pa se je že tekmovanje v občinski odbojkarski ligi za moške. Naslov občinskega prvaka je osvojila ekipa Braslovče I., sledi pa Gomilsko, Polzela, Vransko, Šempeter, Braslovče II., Žalec in Garant.
V	medobčinski košarkarski ligi, kjer nastopajo tudi ekipe naše občine po 7. kolu vodi Žalec, Garant je sedmi, Šempeter osmi, Prebold deveti. Pri kadetih je Žalec peti, Garant pa je trenutno na tretjem mestu.
Konec meseca maja je bilo na atletskem stadionu v Žalcu dvoje atletskih tekmovanj in sicer za mali in veliki atletski pokal. Nastopilo je preko 300 učencev in učenk osnovnih šol občine. Nekaj boljših rezultatov 60 m: Barbara Lesjak (Žalec) 8,8, 300 m: Jožica Hriberšek (Žalec) 49,7, 600 m: Ivica Pevnik (Polzela) 1:54,5, 600 m: Leon Kozar (Žalec) 1:48,2, višina: Sašo ) dve (Prebold) 150 cm itd.
Zbral: T. TAVČAR
islovčah
uspela. Na sliki: igralska skupina braslovškega prosvetnega društva préd uprizoritvijo igre Srce nikdar ne laže.
Mojster Urankar je kmalu spoznal, da podkovska obrt ni več tisto, kar je bila nekoč. Nabavil si je stroje in se oprijel serijskih naročil. Če mu kdo pripelje konja, ga še podkuje pa tudi kmečki voz še skuje, vendar pa se od tega dela kovač ne bi mogel živeti.
„Posodobil sem proizvodnjo in sedaj delam v glavnem za potrebe kovinske industrije. Blago naročajo v moji delavnici Ingrad, Feralit pa tudi strojna industrija Trbovlje in
druga podjetja. Delam sam in pomagam si s stroji.” Mojster meni, da zadnja leta med mladimi ni pravega zanimanja za kovaško obrt. Fantje se bolj ogrevajo za avtomobile in podobne konjukturne obrti. No, pa ima tudi kovaški poklic svoje dobre strani in perspektivo.
Urankarjev Andrej na Gomilskem ima rad svoj poklic in vesel je, da ga bo nadaljeval tudi četrti rod.
L. T.
Mojster Andrej Urankar podkuje konja
ŽALEC: ZALAERSZEG 78 : 94 (41 52)
V dvorani osnovnošolskega centra v Žalcu je Ijil*- pred dnevi mednarodna košarkarska tekma med okrepljeno ekipo Žalca in madžarskim prvoligašem, ki je na pripravah v Sloveniji. Srečanje so dobili gostje z rezultatom 87:94. Srečanje si je ogledalo malo gledalcev, sodila pa sta Kveder in Kučer iz Žalca.
T. TAVČAR
VEČ POZORNOSTI ODLIKOVANJEM
Ob obravnavanju poročila o delu Komisije skupščine občine Žalec za odlikovanja in priznanja so zbori občinske skupščine ugotovili, da v organizacijah združenega dela namenjajo premalo pozornosti politiki odlikovanj, saj iz nekaterih organizacij združenega dela Komisija ne dobi nobenega predloga.
Več strokovne pomoči bi komisijam v organizacijah združenega dela morale dati njihove kadrovske službe. Pri podajanju predlogov za odlikovanja pa bi naj bolj sodelovale tudi krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost Letuš je praznovala
Krajani Letuša so za svoj krajevni praznik izbrali 12. junij, dan, ko so leta 1942 mnogi domačini odšli v partizane. Tako kot prejšnja leta, so tudi ob letošnjem prazniku krajani pripravili pester program. Gasilsko društvo je pripravilo tekmovanje pionirjev in članov za pokal Letuša, imeli pa so tudi razstavo cvetja, ročnih del in fotografij domačih ustvaijalcev. Razstavo je popestril Milan Matk s svojimi rezbarskimi deli.
Osrednja prireditev krajevnega praznika pa je bil spominski pohod šolaijev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij te krajevne skupnosti na partizansko Čreto. Udeleženci so poskrbeli za krajše programe ob vseh spominskih obeležjih, ki so jih med pohodom obiskali. Vse kaže, da bo spominski pohod postal tradicionalen za šolsko mladino in krajane.
Omenili bi tudi uspešno izveden obrambni dan v okviru akcije „Nič nas ne sme prese-
netiti”. Krajevno praznovanje so sklenili s slavnostno sejo
krajevne skupnosti in z otvoritvijo knjižnice. F. DOBNIK
Razstava ročnih del in cvetja je privabila veliko obiskovalcev
Minerva
mm
rugougas
NAŠIM BRALCEM!
Naša želja je, da bi Savinjski občan prihajal v vsako družino v naši občini. Kot je znano, izdajanje časnika financira združeno delo in ga tako naši bralci prejemajo brezplačno.
Ker pa je v žalski občini zaposlenih tudi precej delavcev, ki ne stanujejo na našem področju, pozivamo vse, da nam to nemudoma sporočijo pismeno ali telefonano. V sporočilo naj navedejo tudi naslov, kam ždijo prejemati časnik.
Uredništvo
V	žalski občini smo pred dnevi dosegli največji uspeh. Igralci Minerve iz Griž so postali prvaki Slovenije v rokometu in postali novi člani II. zvezne rokometne lige.
Vsi igralci, skupaj s trenerjem Prašnikarjem, zaslužijo vse priznanje, saj so si vrsto let prizadevali, da so dosegli takšen uspeh. Za Minervo so igrali: Hlastec, Močivnik, Virant, Hriberšek, Pader, Vogler, Lorger, Krajnc,, Žagar, J. Z. Jančič, trener je Prašnikar, tehnični vodja pa Hlačar.
V	imenu Savinjskega obča-
na igralcem Minerve in vodstvu iskrene čestitke.
T. TAVČAR
TRIMSKO PLAVANJE
Občinska telesnokulturna skupnost Žalec je organizirala v Preboldu od 16. do 18. junija 1979 trimsko plavanje, kjer je moral vsak plavalec preplavati 100 metrov, da je prejel Trii* značko plavalca.
V tem času so organizirani tudi tečaji plavanja pod geslom „Nauči se plavanja” za predšolsko in šoloobvezno mladino v dopoldanskem času, za mladince in člane delovnih organizacij pa v popoldanskem času. Tečaji so šestdnevni, vpisnina pa je 50,00 din.	j j
* 'àm***&r
MLADI GASILCI TEKMOVALI
Občinska gasilska zveza Žalec ter GD Trnava sta pripravila pred dnevi občinsko gasilsko tekmovanje pionirskih in mladinskih desetin. Skupaj je nastopilo 350 gasilcev iz 26 društev občine. Največ uspeha so imeli gasilci—pionirji v A in B skupini iz Žalca, mladinci iz Matk ter mešana desetina iz Pariželj—Topovelj. Na sliki:	Pionirji med tekmo-
vanjem pri polaganju cevovoda.
T. TAVČAR
Stara hiša na Savinjski cesti v Žalcu (ob semaforju) dobiva novo podobo. V obnovljenih prostorih pritličja bo Strojna postaja odprla trgovino rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo in ostala vozila. Prostore nad trgovino pa bodo namenili za upravne pisarne skupnih služb. Investitorja sta Stanovanjska skupnost Žalec in Strojna postaja Žalec.
Adaptacijo bodo končali do jeseni. Na sliki: staro hišo obnavljajo. S. N.