li¡¡l í ; Üi| ¡.lljf Političen list za slovenski narod. 1 f» polti prejemam velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 gld. 40 kr J administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta ■ fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. , Posamezne številke veljajo 7 kr. N»r»čn$]io prejema upravniitvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če «e tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlBtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. Štev. 236. V Ljubljani, v soboto 15. oktobra 1892. Letnik XX. „IJnd alles ist Dressur". S tem nemškim rekom jelo se je razvijati v „Slovenskem Narodu" pred tremi tedni najnovejše slovensko bajeslovje o celi kopi izmišljenih okrožnic, podtaknjenih prevzvišenemu gospodu knezoškofu ljubljanskemu. O razvoju tega bajeslovja smo svojim čitateljem prav vestno poročali. Natančneji študij te nove prikazni na slovenskem literalnem polju podajal bi brezdvomno ne le filozofom, ampak tudi juristom in moralistom, znabiti celo psibijatrcm mnogo zanimivega, zlasti ako bi se potrudili, proučevati zbegano zavijanje in zvijanje „Slov. Nar.", pa tudi sramotno beganje inteligentnih čitateljev, ki tjč6 v železnih krempljih „Narodovih" zvijač in katerim je prepovedano vsako prosto mišljenje in prepevanje ter predpisana brezpogojna, slepa vera v trditve hSlov. Nar," Ni U temu do pičice tako? Kaj je druzega, nego ostudna „dressura", ako morajo „Narodovi" čitatelji na golo besedo in trditev „Narodovo" verovati v štiri okrožnice, katere nikdar niso krožile po svetu? In li ni največje triuoštvo, najhujša „dressura", ako se po resnici hrepeneči čitatelj „Narodov", ki želi izvedeti, kaj je s prepor-nimi okrožnicami, zavrne, da se „Narod" ne misli več spuščati v polemiko, da mi lažemo, da naj torej kratko malo, brez dokazov, prisega na njegovo resničnost in poštenost; naj brez premisleka verjame, da je belo črno, črno pa belo. Toda nikar ne mislite, da „Narod" brez motivacije zahteva tako trdno vero va-se. O ne 1 On ima tehten (M) vzrok za svoje postopanje, ki je vreden, da si ga bližje ogledamo. On trdi, da smo se mi ¿ponižali pod gotovmoralninivo", vsled česar ne moremo nikogar razžaliti, ko bi tudi hoteli. Torej mi, ki smo po sodbi „Slov. Nar." v istini krvavo in v dno duše razžalili gospoda L. Svetca in nekatere odbornike družbe sv. Cirila in Metoda, mi po sodbi istega „Naroda" ne moremo razžaliti „Narodovega" vredništva, ko bi tudi hoteli. In vendar, glejte čudo! Zarad krvavega razžaljen j a tacih nravuih propalic, za kakoršne nas „Narod" proglaša, sklicuje se vseslovenski banket in zanj bobna z vso silo isti „Narod"!! Tedaj mi smo se „ponižali pod gotov moralni nivo"!? S čim neki? S tem, da tir jamo, naj se laž prekliče in resnici di čast. Gospoda „Narodova"! Hrepenenje po resnici in boj za resnico stori nas podobne Bogu, ki je „resničen"; stori nas podobne božjemu spasitelju, ki je sam o sebi rekel, da je „resnica"; in hrepe-ueti po resnici nam veleva tudi natorni red, ker brez resničnosti bi ne mogla obstati človeška družba. Ko bi se mi postavili na „Narodovo" stališče, smeli bi — z istim pravom, s katerim podtika našemu škofu okrožnice — trditi, da dne 9. t. m. ni bilo v Ljubljani Svetčevega banketa, katerega se je udeležilo 180 oseb, in smeli bi z isto pravico od svojih čitateljev zahtevati, naj nam verujejo, kakor „Narod" zahteva od svojih, naj verujejo v štiri okrožnice, razposlane vsem farnim uradom, katerih je blizu 300. Bi se nam li ne smijale vrane, ko bi kaj tacega trdili ? . In vendar — kar je pri nas nemogoče, mogoče je pri „Narodu". „Narodovi" razumni čitatelji verjeti morajo vse. Res veliko vere zahteva naš radikalni dnevnik od svoj:h pristašev; toliko je sveta katoliška cerkev nikdar ni zahtevala od svojih otrok in lahko rečemo, da širi „Narod" med slovensko ljudstvo prazno vero; a ne le prazno vero, ampak gole laži. In nova laž njegova je, ako trdi, da smo se mi „ponižali pod gotov moralni ni\6." == Ne, gospoda „Narodova"! Zahtevajoč resnico' stojimo v moralnem oziru na vrhuncu moralnosti, stojimo na stališču Tistega, ki je prišel „dajat spri-čevanje resnici" in ki je zasramovan samozavestno rekel, „ako sem krivico govoril, spri-čaj, da je krivica; ako pajeresnica, zakaj me biješ?" Istotako stojimo na višku katoliške moralnosti — to nam bode gotovo rad potrdil vsak profesor katoliške morale in gotovo tudi vsak razumnik — ako zahtevamo, da se raztrošena laž prekliče, da se škoda, storjena na dobrem imenu, popravi, da 86 drzno žaljeni časti dii zadoščenje. Vimenu „hčerke nebeške", v imenu resnice tirjamo, da obreko-valec prekliče svoje obrekovanje, in ta moralni zakon veže tudi časopise, tudi „Slov. Narod", ki ni v nobeni morali izvzet, kateremu resnični Bog ni dal privilegija, lagati, krasti in ropati časti in poštenja in dobrega imena svojemu namestniku in maziljencu. Veže pa ta moralni zakon tudi tiste, ki stojd za „Slov. Narodom", ako list svojevoljno na noben način neče storiti svoje dolžnosti. Zato apelovali smo danes teden pred Svetčevim banketom na može poštenjake, ki bi morali biti vsi globoko prepričani o dolžnosti, da se vsako obrekovanje mora preklicati, ker so celo gospodu Luki Svetcu, kateremu nihče ni kratil njegove časti, s tolikimi ovacijami peli slavo in priznanje. Tem branilcem žaljene časti smo klicali: „Gospoda, zbrana na banketu 1 Ako Vam je količkaj sveta resnica in pravica, čast in poštenost, je Vaša sveta dolžnost, da izrečete svojo obsodbo nad „Slovenskim Narodom" zaradi ostudnih lažij, katere trosi med Slovence o svojem škofu. Vaša dolžnost je, da može, ki imajo besedo pri listu, resno opomnite, da laž je laž in ostane laž, do- LISTEK. i> Milo s t n a ! Prepričan sem, da se že dolgo pečate s slovstvom in da poznate vse psevdonime v „Narodovih" podlistkih in „Zvonovih" predalih, da se celó bavite s posebnim strokovnim raziskavanjem v slovstveni zgodovini slovenski, da namreč „kritičnoj metodoj" iščete pisateljev naših inseratov imena in živ-Ijenjepisne črtice, da tako zamašite tudi ta vrtel našega slovstva. Potrebno bi bilo to vsekako, vzlasti ker je in-serat največjega pomena za bodoče čase. Te vrste povestij, novelic in romanov, kakor jih imamo sedaj žalostno priložnost prebirati, se vendar ne morejo dolgo časa vzdržati, in sicer že zaradi tega ne, ker bo zmanjkalo ljudi j. Za božji čas, ta naglica, s katero hité naši slavni pisatelji moriti vse nastopajoče osebe, tako, da je sredi povesti zaradi nesreč, samomorov, dvobojev, ubojev itd. že vse krvavo, ta naglica, milobtna, méniin, da bode kmalu uničila vse za nastope v povestih sposebno človeštvo. Zato, milostna, pa nastopi inserat namesto druzega slovstva, tako, da bo inserat, Če ne tudi v znanstvenem slovstvu, vsaj v lepoznanskem jtdina Vrsta poetije, gospodar vseh devetih „muz" jedina steza, po kateri bodo prihodnji pesniki gúrali svoje pesniške „rozinante". Sicer je „Narod" res že odprl novo pot in kakor vedno duhovito opomogel pomanjkanju leposlovju prikladnih Ijudij, ker je začel pisati „peklenske humoreske" in namesto Ijudij spravil v akcijo — hudobe. Toda 1. je samo „Narod" sposoben, opisavati hudobe temeljito in iz skušnje, 2. pa utegne tudi njemu kmalu zmanjkati hudobcev. In tako, milostna, zopet ne bo druzega ostalo, nego da tudi „Narod" posveti vse svoje strani in-seratu. Morda, milostna, vprašujete, odkod ima ravno inserat tisto surogatno lastnost, da vzmore namesto-vati nebroj raznovrstnih pesniških vrstil z gazelo in z rondelom vred. Ce Vam podim pristno opredelbo inserata, boste takoj spoznali, za kaj se gre. Inserat je namreč vplivanje izrodkov človeške domišljije na „ljudske žepe", in skoro ravno tako se dii opredeliti velika večiaa lepega slovstva naše dobe. Poleg tega so pa pri inseratu mnoge prednosti. Inserat je 1. v finančnem vprašanju točen in jasen. Na glavi listu stoji zapisano, koliko treba plačati, če kdo želi fantazirati na zadnjih straneh. In tako je prav! Na jedenkrat bi se odstranilo tisto jednostransko opisovanje samo nekaterih stranij in samo nekaterih oseb naše domovine. Zakaj bi n. pr. sami Krjavlji ali same Rožmarinke lesketale se kot originali po naših romanih? Zakaj bi samo dr. Mahnič bil tako srečen, da se v spodbuden smeh vseh pravičnih trga po libe- ralnih listih? In takih krivičnih pojavov je še v izobilju! Vse to pa poneha, ko inserat nastopi kot jedino opravičena leposlovna oblika. Kedor bo hotel, da se hvali, ali da se graja, v obče, da ob njegovi osebi, ali ob njegovem „pogorju" človeška domišljija pride v tir, najemi si pesnika in njegove proizvode po vrstici plačane priobčuj v listu. In potem bo list lahko plačeval svoje bralce, kar je jedino pravično v naših dneh. Sedaj se izrablja domišljija pod imenom „rodoljubja", „lojalnosti", „narodne hvaležnosti", „prvoborilnih zaslug" itd. cum gratia in infinitum samo za po-samnike. In bralci so tako nesrečni, da morajo plačevati za take težko porojene otroke prisiljene domišljije drag cesarski denar. Potem se bo godilo narobe! Lep napredek kažejo v tem nemške kulture prvi agentje — krivonosi in slokonogi dediči obljubljene dežele, ki lepo skrbe, da se jim plačujejo zasebni romani — na zadnji strani. Saj je prav takol In sedaj se mej inserati natančno lahko pregleduje, v koliko je mej dvema napredovala tista, „ljubezen" in še več druzega, kar se je sicer v debelih knjigah popisano za drage novce pošiljalo v dežele. Inseratu je pa drugič domišljija postavljena na pravi temelj, na katerem sedaj jedino vživa priznanje vsake vrste naprednjakov žurnalistično, leposlovno in drugo temu podobno slovstvo, namreč na temelj — humbuga.----Filozofoval bi še dalje, milostna, o tem iz najnovejših časov, toda plaši me izrek nekega znameuitega našega slovstvenika, ki k I e r s e n e prekliče, in da je dolžnost „Na-roda"-obrekovalca, preklicati hudo obrekovanje. A bo to storite, povrnili bodete tedaj vsaj deloma resuici, pravici in poštenju čast. Od mož-poštenjakov pričakujemo to po vsej pravici." In vspeh tega našega poziva?! — 0 — Tisti Lanket, ki si je postavil nalogo zadostiti žaljeni (?) časti g. L Svetca in braniti (?) družbo sv. C rila in Metoda, tisti rahločutuo-pravični banket ni našel besedice zadoščenja svojemu škofu za ostudne napade na njegovo osobo, za obsodbo ostudnih lažij proti njegovi osebi. To je tisti banket, na katerem se je s tako pobožnimi besedami govorilo o ljubezni do bližnjega. Iz mize, bogato obložene s priznanjem in zadoščeujem, ni padla ne drobtinica povračila dobrega imena, časti in pošteuja za našega knizoškofa. Sosedom našim onkraj Sotle ne moremo zameriti, ako trobijo v en rog z našimi liberalci, ker razmer naših prav nič ne poznajo in je tudi nemogoče, da bi je poznali, ako zajemajo svoje informacije iz „Slov. Naroda" in zato ne vedo, kaj delajo. A zameriti moramo kolovodjam n&še napredne stranke, imenoma dr. Tavčarju in Iv. Hribarju, ki vesta, ali bi vsaj morala vedeti, kake laži se trosijo po „Slov. Narodu" in imata pri listu toliko besede, da lahko zahtevata, naj se ne ustavlja spoznani resnici, ker to je greh zoper sv. Duha. To zlasti velja o dr. Tavčarju, ki je načelnik upravnega odbora „Narodne Tiskarne„, katera izdaje „Slov. Narod". Njemu bi pač ne smelo biti vse jedno, ako se „Narodu" opravičeno očita, da laže, ker tudi „Narodovi" čitatelji, hvala Bogu, niso še tako globoko pali, da bi bili pripravljeni vedoma laž za resnico vsprejeti, kakor jo vredništvo vedoma proglaša. Na mestu bi bilo, ko bi bil dr. Tavčar ali pa njegov oproda Ivan Hribar protestiral zoper laži v „Narodu". Toda mesto tega je prevzel g. Ivan Hribar nalogo, kateri se je— sodeč po razprtih črkah v „Slov. Narodu" na onem mestu — pripisovala eminentna važnost pri celem banketu, in to je: predlagal je, naj se odpošlje brzojavnim potom udauostna izjava dr. Jos. Juriju Strossmayerju, škofu djakovskemu. Smelo smemo trditi, da znamo tako dobro, ali pa še bolje kot g. Hribar, ceniti Strossmayerjeve velikanske zasluge in plemenita njegova dela in smo je že v marsikateri priliki z navdušenjem po-vdarjali. Zato bi bilo pač nespametno, ko bi zoper zasluženo češčenje tega rodoljuba hoteli ugovarjati. A nekaj druzega je, zaradi česar postopanje gosp. Hribarja ostro obsojamo. Dovolite nam, g. Ivan Hribar, da se z Vami prav po domače pomenimo. Vzemimo, da Vaš oče še žive in bridke ure jim dela grdo obrekovanje ljudij. Vi kot „dober" sin ne rečete ne besedice v obrambo časti in dobrega imena njihovega ter greste, kakor da bi se se je o priliki blagovolil izraziti tako-le: „Da bi le ti „prokl. .. f.... povsod filozofije ne vlačili na dan" in zato se vam za danes priporoča klerikalec. Zločin na porušenem mostu. (Francoski spisal Jean Grange.) (Dalje.) Eo vse nadrobno prevdarim, sklenem tedaj, da bom rekel, ako bi bil vprašan, da mi je oseba, koja nam je vkradla dragocenosti, za-nje anonimno poslala peneze, ker jo je pekla vest. Postajal sem vedno dovtipnejši in bolj prekanjen. Preiskovalni sodnik imel bi bil z menoj mnogo opraviti. Skril sem 54.000 frankov v ciuasto ška« tuljo in jo zakopal v kleti. Ko se izselim iz „Solčne vile", vzamem lahko neopažen to škatuljo seboj. Dasi selitev iz vile zdaj ni bila nujna, vendar sem bil primoran, to storiti. Vedeli so dobro, da nimam trob tisočakov za stanarino. Zjutraj sta prišli, kakor p,i navadi, obe hčerki, da mi voščita „Dobro jutro". „Kako si bled, papa!" vsklikneta obe jedno,-glasno. Pogledam v zrcalo; v istini sem bil bled, kakor robec; na levem senci opazim celó šopek sivih las, koji so bili dau pred to dogodbo še popolnoma črni. Žena je trdila, da sem bolan, ter me prosila, naj ne grem iz sobe. Da, celó naša stara dekla me je kaj pozorno ogledovala. Ali sem se hotel spre- ne bilo prav nič zgodilo, ua veselo pojedino, kjer rajate iu napivate oddaljeuemu sosedu kot uioru izvrstnega očeta. Bi li ne zatajili Vi s takim činom svojega lastnega očeta? Tako delate Vi kot „dober katoličan" s pvojim lastnim Škofom, s svojim duhovnim o č e t o m, Vidite ga obrekovanega, oropanega dobrega imena in časti, a ni Vam mar, da bi se zanj potegnili, ampak pošljete ostentativno svoj udanostni pozdrav daljnemu sosedu, ko ste le malo dnij prej brez povoda zaničevali, smešili iu obrekovali svojega lastnega š^ofa, r«k9Č:„da škof a e par d opira nikogar, k i* ne pride iu ne pade |Lr«d n j i m na kolena".*) Častiti gospod Ivan! Se li taki neosnovaui napadi vjemajo z Vašim katoličanstvom ? Ako se z „Vašim" vjemajo, ne vjemajo se s pravim katoličanstvom. Po katoliških načelih se ue vpraša, kako ste častili Strossmayerja, ki po naredbi božje previdnosti ni Vaš škof in nima nad Vami nikake oblasti od Biga, pač pa Vas bode vprašal,, kakšno je bilo Vaše obnašanje proti Vašemu škofu; in ta Vaš škof je v Vašem strankarskem glasilu tako ostudno obrekovani dr. J a k o b M i s s i a. Zato nam pa nikakor ne zamerite, ako vkljub Vašim medenim besedam dvomimo prav resno nad Vašim pristnim katoličanstvom. Dopia ste pravi pravcati „Starčevičijauec", ki enako strastno napadate svojega blagega škofa, kakor delajo Starčevičijanci s škofom Strossmayerjem; zunanjemu svet'u nasproti pa ste Strossraayerjevec, kateremu pošiljate uda-nostne izjave. Zato uaj nam banketujoča gospoda nikar ne zameri, ako ji izrazimo svoje obžalovanje, da upravni odbor „Narodne Tiskarne", ki je bil menda polno-številno zastopan na banketu,'n e le ni smatral za primerno ustreči naši pravični želji, ampak je s svojo brez taktno udanostno izjavo nekako odobraval laži in obrekovanje „S I o v. N a r o d a". Pomagal je s tem „dressirati" čitatelje „Slov. Naroda", katerim bi sicer, ko bi spoznali resnico, utegnila pasti mrena iz očij in bi začeli sfobodneje misliti ter bi otresli trinoški jarem slepe vere v „Narod", kateri jih sedaj teži. Toda vse to nas ne bode odvrnilo, da ne bi zopet in zopet dvignili svojega glasu za resnico, pravico in poštenje. D o k 1 e r „Slov. Narod" ne prekliče svojih laži j, ali pa ne pokaže svojega p*a t e n t a za laž, ne bodemo mirovali. Dvigali bodemo svoj glas za pravice tiste posvetne inteligence, katero „Narod" kuje v spone laži in prevare; za osvobojenje inteligence, ki ima v prvi vrsti pravico do resnice in ki gotovo lista *) V proračunski debati v X. seji deželnega zbora kranjskega dne 28. septembra 1892. — Gl. „Slovenski Narod" K«toa2fco ,ibu oi« .si hajati, ali ostati raje doma? Odločim se za poslednje. V moje ne malo presenečenje minol je dan, toda v „Solnčni vili" še črhnil ni nihče, da je zginil stari gospod Leroy. i i Nisem imel več postanka doma. Grem torej, toda stojte ! Jedva sem bil kacih sto korakov od doma, bila je prva oseba, kojo sem srečal — stari gospod Leroy ! — Da, ta umirajoči starec, možno, da je bil mrtev, kojega sem vrgel v reko —r in bi zdaj nekje v reki moral ležati z razbito lobanjo kot nabuhlo truplo — stal je živ in zdrav pred menoj! Bog, koga sem torej okradel, koga umoril? Gospod Leroy me prvi ogovori: „No, sosed, dober dan! Kaj se pa danes držite tako kislo? Udarec, kojega prizadene denarna izguba, tii vedno smrtni. Koučno se pa nadejam, da bode vaš oče v Parizu vendar še nekaj otel. To bi bila lepa, da bi vašemu očetu ne ostale ni peroti od te gosi ! Hm, oče vaš je svoj gospod ; inače je z menoj. Cujte, sinoči sem se malo pomudil v Sv. Moricn, in že mi je poslala moja obitelj naproti dva strežaja s svetilkami, kajti imel sem pri sebi mnogo denarja. Pogum, ljubi sosed, in sporočite gospodu Rémoisu moj pozdravi*' Na to odide. S tj je bil pa tudi skrajui čas. Da bi se ne bil prijel za drevo, zgrudil bi se bil na zemljo. Še jedenkrat: kdo je bil oni nesrečnež, kojega sem okradel in s „porušenega" mostu vrgel v vodo? Bil sem tako potrt, da žuna moja, ne da bi me . bila vprašala, pošlje v Sv. Moric po zdravnik». (Dalje sledi. : t ne uarofa za to, da bi jo sl|pil in jilaž n resnico prodajal. Ker ue moremo si mjttfti večjega protislovja, kakor je to, d» „Slov. Narodi ki se proglaša z» glasilo svetnega razumuiŠtva, ter si šteje to v svoj ponos, pita svoje čitatelje z, lažjo, ko je vendar jaž smrt v s t k e g a Mí u m n iš t v a, resnica pa edina h r a ti * vs ak ep r a v e in t elige it Oí. „Da, radi bi videli, gospóda „Narodova", da bi vse slepo za Vami plesalo in brezpogojno prisegalo na Vaše laži, ker rek : „Und alies ist Dres-sur" bi"-radi po fsej sili ¿v veljavo spravili pri svojih čitatelj*!»';. toda It u d i:, slovenska inteligenca se bo s časom jela zavedati svoje pravice do resnice in Vam bo potegnila brez usmiljenja krinko raz1 obraz. Liga -f- 8. --. <-T—--1 ..... .'-T-J „Pustite jili pri miru, saj se ne zavedajo svojili zmot!" Chi non castiga i delitti ne cagiona dei nuovi. Giusti. S svarilom „Pustite jiliskušalo ^nekateri „dobromisleči" pregovoriti zagovornike5ItatoliÉlte resnice, da bi liberalcev in njih zmot ne zavračali. Tako eVaieč menijo oni „dobromisleči* koristiti slovenskemu ljudstvu, da, katoliški reči!! Denimo, da liberalci se res netaVedajol „Kdor j« v zmoti, pouči ga," rekel jfr Bog, sám je učil: nevedne, in to ukazal svojim namestnikom. Po zgo-ranjem svarilu pa bi tega ne smeli. Svarilo ono je proti — božji postavi. < > • i Tem srečnejši je Človek, čim popolnejši. A Človek more tem popolnejši biti, čim jasneje; čim točneje, čim čisteje Spoznava resnico, čim oddalje-1 riejši je od zmote. Svojega bližnjega, tudi liberalca, ljubimo tem bolj, Žim bolj mu preganjamo zmote.' ZgOranje svarilo je tedaj tudi p r o t i--1 j ó b e« n i do bližnjega, tudi proti ljubezni, kojo smo tudi 1 i b e r a 1 c u d-o l'ž h i. Ono svarilo ni le proti vsaki postavi in dobremu sveta, ampak je kar naravnost blazno,' noro. Ako nezmerno liberalcem zabranjevati, da trošijo zmote iz jedinega razloga, „ker se ne zavedajo svojega škodljivega počenjanja", potem bi^ tudi1 blaznemu ne smeli izviti noža iz roke, ko ljudi mesan, kajti tudi on ne vé, kaj dela! Izgovor: „Pustite liberalce, saj ne vedó, kaj delajo," t. j. ker so „ignoranti; norci", res ni po-* sebno časten. A dasi so liberalci kot majhni bogovi in puncto 8amoljubja zelo občutljivi iu koj protestu" jejo, kdor se drzne, v svoji brezbožnosti jih smatrati za navadne zemeljske črvičke, vendar bnega nečastnega odgovora ne odbijajo od sebe. ;Úasten res ni," si mislijo, „pa nam koristen." Da, ono svarilo ne koristi katoliSki reči, niti slovenskemu katoliškemu ljudstvu, ampak —■ liberalcem. ; Kajti pO onem svarilu se res mnogi zagovorniki k a t o • liške resnice umaknejo, umolknejo, in liberalciimajo prosto roko, na bojnem polju* so br^x nasprotnika. Zmaga je g o iti v & libe rale e v. N i p a r e s , d a s e d a n d a n a š n j i liberalci svojih z m o t n e z a v e d a j o. Mi trdimo, da se liberalci bolj zavedajo svojih zmot iu zlobnih kopčnih svojih namenov, kakor oni „dobro misleči" svojega katoličanstva! Slovenski liberalci trde nauke proti resnjci katoliški. „Rimski Katolik" in „Slovenec" sta to z dokazi nebrojnoltrat dokazala. Dasi so naši liberalci bili vzgojeni na brezverskih gimnazijah in židovskih vseučiliščih, vendar vsaj spomin njihov iz otroških let jih spominja, da so oni nauki proti naukom malega katekizma, proti nauku, ki se veruje v katoliški družini, iz katere so izšli. ,T o r e j liberalci naši se zavedajo s v o j i h zmot. Ako se delajo, kakor bi se ne zavedali, je to le hinavščina, iguorautia nflectata, ignorantia culpabilis. Se več. Naši liberalci tajijo, kakor je zopet nedavno pokazal „Slov. Narod" v podlistku nesrečui „milostni" bistveni, razloček mej človekoip in živalijo, trdeč, da je Človek le igrača mesenega nagona, tajé torej prve umstvene in moralne prjucipe, n,. pr. da je razloček mej dobrim in slabim, tajijo neposredne sklepe iz teh prvih principov,, gledé katerih pa se ne more trditi, da bi koji. človek j h mogel n e-jpio zn a t i. Ti principi 90 vsakemu čluvekij jasni, (Dalje v prilogi.) Priloga 336. štev. „Slovenca** dné 15. oktobra ¿892. tudi neučenemu. Ker pa naši liberalci vkljubu temu nauke trdijo, trosijo, kj so proti njipa, je dokaz, d a ne delajo i« nevednosti, — ampak vede in hote, torej namenoma. Neumno in zlobno ono svarilo „Pustite liberalce pri miru, saj se ne zavedajo, kaj delajo", izvira iz neke vrste ljubezni, a ne iz ljubezni do ka-toličanstva, a m p a k liberalstva! Ono pospešuje laž , a ne resnice. Oni „dobromisleči* so „zavezniki liberalcev", a ne katoličanov. Oni „dobromisleči" niso pomočniki nedolžno napadenemu, ampak — razbojniku. „Liberalec" in „do-bromisleč" poravualec sta nam e n sovražnik v dveh osebab. Prvi je jasen, odprt sovražnik, drugi tihotapec, zavratnež. Drugi je nevarniši od prvega ! „Gott bewahre mich vor meinem Freund", vor meinem Feind werde ich mich selbst!" Fanatiki gniilega miru vi pravite, da naj pustimo pri miru liberalce! Da in ne. Ljubili bomo njihove osebe, a zmote njih in — vaše bomo skušali uničiti, da bomo zopet vsi jedini v resnici. Sloga, mir, sreča ne zavlada poprej v narodu slovenskem, dokler ne bomo zopet jedini v oni večni ljubezni, ki je je rekla; Jaz sem resnica. Liga + 1. Politični pregled. V Ljubljani, 14. oktobra. Notranj e dežele. Češko. Minolo sredo sta bili dve dopolnilni volitvi za češki deželni zbor. Bila sta izpraznjena mandata kmetskih občin. Ker Staročebi niso postavili kandidatov, sta Mladočeha Brzobohaty in Kus voljena enoglasno. Poprej je jednega teh okrajev zastopal Staročeh. Staročeška stranka je torej izgubila zopet jeden mandat, mladočeška ga je pa pridobila. Najžalostneje je to, da je staročeška stranka že tako zgubila pogum, da si več ne upa niti postaviti kandidatov. S tako svojo pasivnostjo le sebi škoduje. Ogersko. V Keseku so proštu zarubili in prodali zrcalo, ker ni hotel plačati 10 gld. globe. Krstil je bil deklico, katere mati je protestantske vere, in ni izročil krstnega lista protestantskemu pastorju. Poslednji ga je tožil, in prošt je bil obsojen, da plača 10 gld. globe. Zrcalo je kupila neka ženska, ki ga je proštu nazaj podarila. Prošt je bil jako vesel, da ima tako udane župljane. Vnanje države. Srbija in Avstrija. Vsi srbski listi so jako zadovoljui z izjavami grofa Kalnoky ja v budgetnem odseku avstrijske delegacije in naglašajo veliko objektivnost avstrijskega ministra vnanjih stvarij, ki se noče vtikati v srbske notranje zadeve. Liberalni listi bo sevöda posebno zadovoljni z izjavami grofa Kalnoky-ja o trgovski pogodbi mej Avstrijo in Srbjo. Zagotavljajo, da bode liberalna vlada gledala, da ohrani najboljše odnošaje z Avstrijo. Srbija. Skupščina razpusti se v decembru in nove volitve bodo pa v februvariju. —. Sedaj ie hudo nasprotje mej državnim svetom in vlado. Državni svet dela vladi vse mogoče ovire. Poslednja pa proti niemü ničesa storiti ne more, ker sb člani tega sveta imenovani za vse življenje. Ta razpor pa jako škoduje državni avtoriteti. Vsa državna uprava je razkosana v dva sovražna tabora, ki drug druzega pobijata. Take razmere so škodljive, pa tudi jako nevarne. Rusija. Se letošn;o jesen pride pred državni svčt nov židovski zakon. Pobjedonoscev se hudo poganja, da bi se pravice Židom omejile, ali ima hudega nasprotnika v novem finančnem minitru, ki iz finančno-političnih ozirov zagovarja Žide, Zatorej ni verojetno, da bi se Židom pravice dosti omejile, temveč se bodo le jasneie določile. Švica. Minoli ponedeljek je bil občni zbor lucernskega Pijevega društva. Pred zborom je bila služba božja s pridigo. Župnik Wys je v lepem govoru dokazoval, da le Kristusovi nauki in verske resnice morejo narediti ljudi srečne. Predsednik kan-touskega „Pijevega društva", Estermann, je otvoril zborovanje s pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!", v katerem pozdravu je izrečen namen društva, katero z vsemi svojimi močmi služi cerkvi, katera jedina more rešiti svet iz raznih pretečih zmot. Glavni predsednik teh društev, Beding, je pa priporočal, da naj se društvo posebno ozira na ma-terijelna vprašanja. Kapelan Hüber je govoril o napadih proti papeštvu in razpravljal sledeča vprašanja: 1. Kaj hočejo papeževi nasprotniki? 2. Kdo in kaj so v pravi luči ? 3. Kaj je resničnega v njih trditvah? ip 4. Kaj se mora iz tega izvajati? Italija. V Rimu se ie osnovalo društvo svo-bodomislecev z imenom „Giordano Bruno", katero inka po § 2. svojih pravil namen, pobijati verske misli v katerikoli obliki. To društvo je napravilo slavnost v Brunov spomin. K slavnosti je pa pova- bile tudi Criepija. Ta je pa odgovoril, da ni bogo-taj, on ne pobija ni tistega, ki na Boga veruje, ni tistega, ki ne veruje. Zato se ue vjema s § 3. njih pravil. Predsodke io prazne vere je pač treba pobijati, ne pa verske misli v vsaki obliki. Bruno ni bil bogataj. Njegovih nazorov ,ni odobravala rimska ku-rija, ali umrl je kot mučenik. Nadalje pravi Crispi, da je on nasprotnik nestrpnosti, naj že izvira iz po-božnosti ali pa samo it pameti. Člani omenjenega društva so pač gledali, ko jim je nekaj resnic povedal mož, od katerega so to najmanj pričakovali. Rusija in Turčija. Ce je „Indépendance Belge" prav poučen, je Turčija že odgovorila na zadnjo rusko noto. V odgovoru nekda Turčija na-glaša, da se še vedno drži berolinske pogodbe. Zatorejpa obžaluje, da se je vsprejem bolgarskega ministerskega predsednika tako tolmačil, kakor bi Turčija s tem se odrekla berolinskemu odgovoru. Njen zastopnik v Sofiji bode tudi bolgarski vladi izrekel grajo zaradi objavljeoja diplomatičnih aktov. S tem je pa menda stvar končana. Rusija je dobila nekako zadoščenje. Torki in Bolgari pa zaradi tega nimajo nobene škode. Strab, da Rusija poseže po Armeniji, ker jej Turčiia tira protirusko politiko, zapale vojpe odškodnine pa noče plačati, je zopet za nèkaj časa odstranjen in vse pojde v starem tiru naprej^ Anglija. Dné 6. t. m. se je v Dublinu proslavljala obletnica Parnellove smrti. Udeležba je bila ogromna. Poldrugo angleško miljo je bil dolg sprevod na Pamellov grob. Devet poslancev, več mestnih odbornikov iz Dublins, Corka, Wataforda, Limericka in drugih občin in več druzih odličnjakov se je peljalo v kočijah. Za tem so šla razna društva in zadruge z zastavami. Sprevod sta gledala irski tajnik Morley in minister notranjih stvarij Asquith. Na grobu je govoril James Kelly, in naglašal, da je treba iskati zaveznikov za dosego irske avtonomije, ali zavezništvo se mora osnovati le na podlagi jasno izraženega narodnega obstanka Irske. Parnell se je držal tega načela. Zaradi tega se je potegoval pred vsem za osnovo narodne vlade in se je za druge reforme manj brigal. Zato se pa ni dal vjeti v mreže angleških liberalcev. Neki ljudia so pozabili Parnellove zasluge, ali poznejši časi bodo sigurno kaznovali te ljudij. Danes pogrešamo Parnella, jutri ga bodemo še bolj. Opozicija s strani mož, ki so se odrekli vsaki nezavisnosti in pali k nogam tuje stranke, bode imela toliko vpliva, kakor meč v rokah mrtveca. Njegovi somišljeniki ne hrepene po maščevanju, temveč hočejo le koristiti narodni stvari. Odpustiti hočejo tistim, ki so zašli na napačna pota, ker je potrebno, da se sedaj združi narod pod narodno zastavo. Temu govoru nekateri listi pripisujejo velik političen pomen, drugi pa mislijo, da so le samo širokoustne besede. Parnellovci tako ne morejo nič opraviti, ker jih je v parlamentu samo le devet. K večjemu spriditi bi kaj utegnili Belgija. Liberalci stavili so že dva predloga gledé premembe ustave. Jeden teh predlogov prihaja od radikalne, drugi pa od smerne liberalne strani. Oba se pa vjemata v tem, da se dosti ne razločujeta od občne volilne pravice. Jeden senator je predlagal, da bi vsi volilci morali priti volit. Take določbe pa dosedaj nima nobena ustava, izimši bra-zilijska. Južna Amerika. Otvonlo se je izredno zasedanje argentinskega kongresa. Novi predsednik Pena je prisegel. Ko je prejšnji predsednik Pelle-grini odhajal iz predsedskega poslopja, se je bilo zbralo več postopačev, ki so kričali in žvižgali. Nov predsednik je v zbornici obljubil, da bode nepristranski vladal. Vso pozornost bode obračal zboljšanju državnih financ. Skušal bode napraviti slogo mej raznimi strankami. Z rušitelji miru in reda bode pa t vso strogostjo postopal. Izvirni dopisi. Iz Kranjske gore, 14. oktobra. (Sedemdesetletnica in petindvajsetletnica ča-s t i t e g a gospoda župnika Arteljna.) Pretočeni ponedeljek je tukajšnji župnk gosp. Blaž Ar tel j v ožjem krogu nekaterih duhovnih prijateljev in znancev bolj na tihem praznoval sedemdesetletnico svojega življenja in petindvajsetletnico svojega tukajšnjega pastirovanja. Po slovesni sv. maši, ki se zaradi sejma služi ob 9. uri, prišli so pred župnijsko hišo v polni paradi poŽArni brambovci, in njih načelnik, župan g. Budinek, je pozdravil v kratkem, pa jedrnatem govoru častitljivega, na pragu stoječega jubilanta, kateri se je solznimi očmi in ginjenimi besedami zahvalil za izredno čast in voščilo. Pozneje se je predstavil tudi še občinski zastop, ki je g. župniku izrekel srčno zahvalo za ves njegov trud in za mnoge ne majhne skrbi skozi dolgih petindvajset let (spominjamo le na predelovanje in zidanje nove župnijske hiše), z iskreno željo, da bi ga Bog še mnogo let ohranil župniji v veselje in srečo ! Pri kosilu so navzoči prijatelji gosp. slavljencu posebno to voščili, da bi čez tri leta čvrst in zdrav praznoval svojo zlato mašo, iu da bi, če je božja volja, čez deset let tudi še prišel med potentate pO znanih besedah psalmistovih 89, 10: „In potenta-tibus 80 auUi!" Gosp. jubilant je imel kot župnik kranjskogorski 11 gg. kapelanov, katerih petero je že umrlo. Se živeči pa so bili povablieni vsi na slavnosti; ali zaradi daljave in drugih zaprek uobeden ni mogel priti. Pač pa so v znamenje spoštovanja in hvaležnosti svojemu ljubljenemu nekdanjemu župniku poklonili krasno vezane mašne bukve. Da je tudi ta>> kim kapelanom veljala navdušena napitniea, ume se samo ob sebi. Razven imenovanega vezila došlo je še več pismenih in brzojavnih voščil. Mi pa sklepamo te vrstice s srčno željo: „Ad multos annos!" in posebno na srečno snidenje čez tri leta pri zlati maši g. slavljenca! Bog daj 1 Z Gorenjskega, 12. oktobra. Minul je torej tudi ta banket — Svetčev namreč — in pravijo, da se pri istem ni pripetilo nobene posebne nesreče. Hvala Bogu! Spravljen je zopet v kot naprednjaški boben, ki je pridno bobnal in s težavo zbobnal 180 pristno naprednjaških mož, navdušenih za „vero in dom," mož, ki 80 silorpa sneli krinko raz $vetčev obraz, da se je moral pokazati kot — takov, kakor v istini je. Minul je tofej ta banket in vesela sta ga bila gotovo tudi sv. Ciril in Metod, saj je v drugi vrsti veljal i njima. Kako tudi ne? Tudi njima na čast se je pilo in po „prvi pečenki" se je tudi govorilo. Rešena je tedaj čast Svetčeva in na trdnih nogah stoji odslej družba sv. Cirila in Metoda. Na trdnih? Bojim se, da ne bo jela hirati in to vsled brezmejno sramotne agitacije naprednjakov proti brezdomovincem. Mesto, da bi se toliko vpilo za to družbo, naj bi se rajše delalo in kaj žrtvovalo! Zalibog, da tega ne moremo trditi pri mnogem naprednjaku. Vpiti znajo in pisariti, a ko je treba kaj dati, pa zginejo, kakor kafra. Samo jeden slučaj. V našem okraju životari podružnica sv. Cirila in Metoda in njej na čelu je slučajno župnik, ki si je že mnogo zaslug stekel za to družbo i drugodi. Da bi malo več življenja dal podružnici, stavil je predlog, oziroma prošnjo, naj bi se saj premožnejši udje vpisali kot ustanovniki. Da pa tudi dejansko pokaže svojo vnemo za družbo, izročil je takoj gospodu blagajniku dotično svoto, dasi je že pri dveh drugih podružnicah ustanovnik misleč, da bodo i drugi posnemali ta njegov vzgled. Kaj še! Obljubili so pristopiti, a do danes ni vplačal ustanovnine ni jeden, dasi je od tega že preteklo skoro dve leti in dasi so ti možje pristno naprednja-ške krvi in imajo družbo vedno na jeziku. Jednakih slučajev bi vam lahko še več navel, ki nam kažejo, da se v imenu družbe veliko pije, je in govori, a stori pa bore malo. Toda čemu umivati, ko zamorec ne bo nikoli bel. Zapisali smo pa to kot faktum, da poznamo te naprednlaške kričače. Liga -f-7. Glasbena Matica. (Konee.) Za leto 1891/92 izdal je odbor društvenim članom, ustrezajoč uže večkrat izraženi želji, da bi se pri izdaji muzikalij oziral na prireditev slovenskih pesmi za klavir v raznih transkripcijah, ker to pro-buja narodno zavest in omogoči gojitev narodnih pesmij v rodbinah, 3 skladbe za klavir in sicer: 1. „Kje so moje rožice" fantazija zložil gospod pater Hugolin Sattner. 2. „Zagorska" koncertna fantazija, zložil gospod Anton Foerster. 3. „Rapsodija na slovenske narodne pesmi" zložil gopod Karol Hofmeister. Leta 1891/92 štelo je društvo skupaj 544 članov in sicer: a. podpornih članov v Ljubljani 247 b. podpornih članov zunaj Ljubljane 269 c. ustanovnikov 84 d. častne člane. V primeri z letom 1890/91 pomnožilo se je število članov za 38. To je pač dckaz, da zanimanje za naše društvo vedno bolj prošinja narodne kroge, kajti s ponosom lahko rečemo, da ima Glasbena Matica izmed vseh slovenskih društev, razven družbe sv. Mohorja in Slovenske Matice največ članov. Nemila smrt posegla je tekom leta s svojo roko v krog naših društvenikov in nam odvzela dva odlična člana, namreč dičnega častnega člana gospoda Vojteha Valento v vseh krogih priljubljeno osebo, — in blagega dr. Fran- čiška Grossa, kateri si je za društvo stekel neven-ljivih zaslug, ustanovivši mu stalen pevski zbor. Vrlima v Bogu počivajočima rodoljuboma bodi ohranjen trajen spomin! Iz odbora izstopil je med letom Josip Nolli. Društvena glasbena šola se je navzlic mnogim oviram in zaprekam, s katerimi se je bilo boriti, prav lopo vspevala. Na mesto odstopivšega učitelja za gosli Viteslava Moserja dobil je odbor novega učitelja in koncertista za gosli Baudiča, kateri je predložil iz. vrstna spričevala in tudi stavljenim zahtevam točno in povoljno ustrega. Nastavila se je za nekoliko časa provizorično kot učiteljica za klavir tudi gospodičina Zetinovich, ki pa je kmalu zapustila zavod, ostavivši Ljubljano. Treba je bilo vsled tega priskrbeti si še enega učitelja in to tem bolje, ker je bilo po odhodu dr. Gross-a popolniti mesto pevovodje. Kakor vže gori omenjeno nastopil je mesto pevovodje in učitelja za klavir absolviran konservatorist gosp. profesor Hubad. Ta mož, ki živi in gori za glasbeno umetelnost, prevzel je iz čistiga rodoljubja težavni ta posel, katerega opravlja z uzorno vestnostjo in natančnostjo, in i odbor Glasbene Matice si mora pač častitati, da je šoli in društvu pridobil tako izborno moč, kateremu j je na srcu edino le povoljni razvitek društvenega zbora in glasbene šole. V instrumentalni šoli poučeval je početkom leta Forstmajer, pozneje pa, koje leti! odšel, St'aral in po njegovem vsled bolezni provzročenem odstopu, Bič. V to šolo stavil je odbor prav velike nade, zlasti ker je mislil, da bode iz nje izšel nekak kader za bodočo mestno godbo. Žal, da se te nade niso obistinile. Učenci, kateri so se poučevali brez izjeme brezplačno, pohajali so malomarno učne ure in se sploh prav malo zanimali za pouk. Naravna posledica temu je bila ta, da so bili učni vspehi neznatni, kar je odbor prisililo, da bode to šolo še le pozneje otvoril. V glasbeni šoli poučevalo se je: i. v igri na klavirji 181 2. v igri na goslih 54 3. v zbornem petju 142 4. v splošnem petju in teoriji 112. Vpisanih je bilo skupaj 282 učencev, šolnine uplačalo se je 2128 gld., šolnine oproščenih je bilo 32 učencev. Poučevale so nastopne moči: 1. Gerbič Fran, vodja glasbene šole, v igri na klavirju in solopetju; 2. Gerbičeva gospa, Baudič, Hofmeister in Hubad v igri na klavirju. 3. Baudič v igri na gosli. 4. Hubad v teoriji, splošnem in zbo-rovem petju. Sfaral in Bič v igri na godalih in trobilih. Običajni šolski koncert moral je letos vsled mnogih zaprek izostati, vršili so se pa pričetkom julija z ozirom na ugodne šolske prostore končni izpiti. Tudi leta 1891/92 prejela je Glasbena Matica za vzdržavanje šole nastopne podpore: 1. od slavne c. kr. vlade 400 gld. 2. od slavnega dež. zbora 500 gld. 3. od slavnega mestnega zastopa razun navadnih 500 gld. še posebej 400 gld. toraj skupaj 900 gld. 4. od slavne kranjske hranilnice 200 gld. skupaj 2000 gld. Vsem tem korporacijam bodi izročena tu naj-topleja zahvala. Navzlic tem navedenim izdatnim podporam vendar presegajo troški za šolo dohodke za 845 gld. 27 kr., kateri nedostatek se je moral pokriti iz društvenega imetja. Z ozirom na to, da se ima šola boriti z leta zaletom rastočim primanjkljajem, obrnil se je odbor do slavnega deželnega zbora s prošnjo, naj bi letno podporo 500 gld. primerno zvikšal. Ustrezajoč tej utemeljeni prošnji dovolil je slavni dež. zbor zvikšano podporo letnih 600 gld. za dobo 3 Jet. Z letom 1891/92 završila je Glasbena Matica 9. šolsko in 20. društveno leto. Sola in društvo dala ste odboru sicer mnogo posla in truda, toda izvrševal je svojo nalogo s tem večim veseljem, ker se je uveril, da ga spremljajo simpatije in da pri občinstvu leto za ^letom bolje prodira zanimanje za društvo, katero si je zlasti z ustanovitvijo glasbene šole pri slovenskem narodu postavilo trajen spomenik. Na to poroča blagajnik Ivan Kruleč, da je društvo imelo leta 1891/92 skupnega prometa blizu 17.000 gld. in sicer: dohodkov ........ 8.611 gld. 86 kr. stroškov pa....... 8.222 . 37 . končna gotovina znaša torej 889 gld. 29 kr. Po proračunu za leto 1892/93 znašajo: dohodki........ 4.609 gld. 29 kr. stroški pa . . . . . . 6.194 . — „ ......... in končni primankljaj . , ... . 1.584 gld. 29 kr. katerega bo pokriti s podporami. V novi odbor so bili voljeni: A. V Ljubljani stanujoči : Bartel Anton, dr. Ferjančič Andrej, Foerster Anton, dr. Hudnik Matija, Kruleč Ivan, Paternoster Josip, dr. Lovro Požar, Ravnikar Frančišek (pred. sednikom), Svetek Anton, Valentinčič Ignacij, Vehcajz Ivan in Žumer Andrej. J?. Zunaj Ljubljane stanujoči: Fajgelj Danilo, Gregorčič Simon, Starec Anton, Šušteršič Matija in Žirovnik Janko. Dnevne novice. V Ljubljani, 152oktobra. (Slovo od deželnega predsednika.) Ljubljanska duhovščina poslovila se bode od dosedanjega deželnega predsednika blag. gospoda barona Andreja Winklerja v ponedeljek. (Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) podali se bodo iz Gradca na Dunaj, kjer se bodo vdeležili škofovskega odbora posvetovanj, ki se pričnš v ponedeljek. (Občina Studenec Ig vdanostna izjava prevzv. knezoškofu) se glasi : Prespoštljivo podpisani zastop županije Studenec pri Ljubljani obsoja z vso odločnostjo nečuveno zlobnost, s katero napada slovensko liberalstvo z nedostojnimi in brezoziroimi neresnicami Vašo višji pastirsko službo; izraža Vam svoje sožalje v Vaši britkosti, ki Vam jo provzročujejo ti napadi; izreka Vam kot svojemu od Boga poslanemu višjemu pastirju svojo najzvestejšo udanost, otroško pokorščino in neomahljivo ljubezen. Strinja se tudi popolnoma z Vašimi načeli, razvitimi na I. slovenskem katoliškem shodu. Zupanija Studenec (Ig) dni 11. oktobra 1892. Jernej Toni, župan, Fr. Kraljič, Mart. Novak, J. Minati, Joz. Boh, svetovalci, Janez Cimperman, Jan. Bolha, Jan. Šenk, Jan. Štrukelj, Peter Kocijan, Jan. Zalar, odborniki. (Na ljubljansko višjo gimnazijo) vstopil je včeraj kot suplent naš rojak gosp. dr. Fran Kropi v n i k. V peti razred se je namreč oglasilo toliko dijakov, da se je celo višjim šolskim oblastvom v Beču primerno zdelo privoliti, da se sedanja dva oddelka v peti šoli razdelita v tri. V vsakem teh oddelkov pa bode še vedno čez 40 dijakov. (Slovesno blagoslovljenje v Marijanišču.) V Marijanišču se je lani in letos dozidal poseben lep oddelek za šole. Dobili so se tako zračni in svetli prostori za štirirazrednico, ki se je začela z letošnjim šolskim letom. Tako je zavod sedaj nekako dovršen. Da se to tudi slovesno pokaže, blagoslovil se bode prihodnji četrtek (dni 20. t. m.) ob 4 uri popoldne novi del hiše in ob tej priliki se bode priredila mala domača beseda za dobrotnike in znance, ki si bodo lahko ogledali nove prostore. Omenjamo, da je sedaj preteklo 10 let, odkar je pokojni knezoškof gospod P o g a č a r blagoslovil tedanje poslopje, ki je bilo le polovica v primeri s sedanjim, (Shod katoliško političnega društva v Smariju) se bo vršil, kakor smo omenili, jutri popoldne ob 3. uri v župnijskih prostorih. Ude katoliško-političnega društva in njegove prijatelje opozarjamo na ta shod ter mu želimo najboljših vspehov. (Dr. Zwergerja škofovska petindvajsetletnica.) Sveti oče Leon XIII. je poslal jubilantu dr. Zwer-gerju posebno pismo, v katerem mu čestita za pre-lepo slovesnost, hvaleč njegove velike zasluge za cerkev. V znamenje svoje očetovske naklonjenosti poslal mu je ob enem Leon XIII. zlato spominjsko svetinjo s svojo podobo. — Tudi presvetli cesar je telegraiičnim potom čestital slavljencu, zahvalno priznavajoč izredne zasluge, ki si jih je s svojo uda-nostjo do cesarske rodbine pridobil škof-jubilant za cerkev in državo. (Proračun o gospodarstvu ljubljanskega mesta.) V Bmislu § 87 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano mestni magistrat naznanja, da so proračuni o dohodkih in o trošlnh 1. mestne bia-gajnice ljubljanske, 2. mestnega ubožnega zaklada 3. zaklada meščanske bolnice in 4. ustanovnega zaklada za I. 1893. že sestavljeni in bodo od 14. do 28. t. a. razgrneni v magistratnem ekspeditu občanom na upogled, da v&ak lahko svoje opazke o njih navede. (Gozdarska šola v Idriji) taložeua je vsled ukaza c. kr. ministerstva ta poljedelstvo in se' je te (»tvorila i dnem oktobra. Ta gozdarska ali logarska šola zasnovana je po istem načinu, kakor na pr. ona v Hallu na Tirolskem ali pa v Guss-werku na Stirskem. ^ (Nagle smrti) je umrl dne 12. t. m. kakor se nam iz Idrije poroča, 60 letni rudar Leopold Kle-menčič. Pil je poprejšnji večer laško vino. Ker se sicer ni lahkö räzlagati vzroka nenadne smrti, sumi se, da je bilo vin« ponarejeno; zato se je vsa stvar naznanila oblastvu. (Umrl) je sinoči tu poljski rodoljub g. Feliks Korczak pl. Šzumldnski v 62. letu svoje dobe. Pokojnika, ki je preminol oddaljen od domovine svoje, prepeljali bodo jutri v Lvov in položili v rodbinsko rakev v Lyczakowem. (Slovensko planinsko društvo.) Danes zvečer Ob 8. uri je v Ljubljani v gostilni Al. Zajca na Rimski eeati posvetovanje ob ustanovitvi „slovenskega planinskega društva." Na dnevnem redu je poročilo pripravljalnega odbora, posvetovanje o načrtu pravil, vpisovanje društvenikov, volitev odbora in posamezni nasveti. — Želeti je iskreno, da se vstanovi tako društvo, sicer nam bodo Nemci po vseh naših planinah napravili nemške napise in kažipote. Zato z veseljem pozdravljamo snovanje slovenskega planinskega društva ter želimo, da kmalu prične vspešno delovati. (Osebna vest.) Z Dunaja sta dospela v Ljubljano dvorni svetnik g. prof. V. F. E x n e r in centralni nadzornik g. prof. Beyer, da se uverita o napredovanju c. kr. obrtne strokovne šole in ž njo spojenih oddelkov za ženska roča dela. (Slovensko delavsko pevske društvo „Slavec") otvori z dnem 20. t. m. štirimesečno pevsko šolo. P. n. gg. pevci, kateri se žele naobraziti v petju, blagovoli naj se oglasiti pri odboru dni 17. 18. in 19. t. m. na Sv. Jakoba trgu št. 11, I. nadstropje (na levo). Pouk v petju je brezplačen. K obilni udeležbi vabi ODBOR. (Dekanije idrijske ndanostna izjava prevzvi-šenemu knezoškofn) se glasi: „Najnovejši ostudno lažnjivi napadi na prevzvišeno Vašo osebo, dosegli so le to, da ima preponižno podpisana, pri pastoralni konferenciji v Idriji zbrana duhovščina priliko, Vam svojo neomahljivo udanost in svoje najglobo-kejše spoštovanje izraziti. Pač ima prav sveti Pavel, ko piše svojemu ljubemu učencu Timoteju: Qui episcopatum desiderat bonum opus desiderat, ker ne samo bonum, temveč optimum opus, to je mar-tyrium prevzame oni, ki sprejme v sedanjih žalostnih časih butaro, ki je celo za angeljska ramena pretežka! Vaši nasprotniki izvolili so si sredstvo, katero je rabil že brezbožni Celzij; toda njih besede, akoravno jih 'AÄr,^; Xoye; nazivljajo, čaka laži določena kazen. Tudi Vaš sprednik Tomaž Chrön hodil je po trnjevi poti, per aspera — ad astra! Po besedah katere ste nedavno v Planini izreči blagovolili, ste tudi Vi, Prevzvišeni, preljubljeni nadpastir, pripravljeni voditi svojo čedo per aspera — a mi vsi pa trdno upamo, da tak pastir privede svojo čedo tudi — ad astra!" Podpisali so to krepko izjavo vsi pri konferenciji navzoči duhovniki. (Ustanove za sirote postojinsfcega okraja) Pri cesar Franc Josipovi ustanovi, ustanovljani ob praznovanju štiridesetletnice slavnega vladanja Njegovega Veličastva za uboge sirote postojinskega okraja, je s tem za leto 1892 razpisanih šest mest z darilom po 30 goldinarjev. Do užitka teh daril imajo pravico v prvi vrsti maloletne sirote bivših vojakov, kateri so padli v vojni ali umrli na posledicah vojinskega truda, potem sirote takih vojakov, kateri so umrli v vojaški službi, in slednjič sirote roditeljev, ki so imeli domovinsko pravico v postojinskem okraji. Maloletnim sirotam je kot jednake prištevati polnoletne sirote, ako so te popolnoma nepreskrbljene. Prošnje, katerim je po teh osebah pridejati potrebne priloge, morajo se vložiti do 1. novem bra 1.1892. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Postojini. (Številka 203 — pa Svetčev banket.) Poročali ste, da so udeležitelji Svetčevega banketa zložili 208 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda. Ker je bil zbran cvet narodnjaštva — poosebljena domovinska ljubezen, bi bili pa en tisočak vendar le pričakovali. Nedavno so darovali sedemnajsteri duhovniki fimarijskega dekanata za tiskovno društvo 622 gld. Desetkrat sedemnajst „patentovanih" rodoljubov pa za družbo sv. Cirila in Metoda — 203 gld. To so Vam odprte roke in odprti žepi! — Prosimo, gospodje, napišite nam še nekaj člankov o duhovaki radodaraosti in požrttovalnos i! Podučite nas ! Brali bomo radi in 8« — smijali. (Z Razdrtega,) se nam poroča: Pri „Pikčevih" 9* 8taviiyar seV^e v mit «d 18. do 14. Oktobra vtihotapil v blev neznan lopov ter zaklal lepega, mladega okoli 200 gld. vrednega konja. Hudobnež je zabodel žival ravno v srce ter popustivši nož odnesel pete. ¿¡udje kar strmijo nad to satansko tlob-nostjo, tembolj, ker je gospodar Janez Debevec jako miren človek, ki je pri sosedih splošno priljubljen. Zato se sumniči, da so zločin storili tujci, najbrže cigani. Nekoga so vže žandarji prijeli, pa kaj mu mu,hočejo, konj — je jendar le mrtev. — Opomnimo, Če je potreba, kaj s pota spraviti, velja to gotovo o ciganih." (Dr. Lovro Požar,) gimnazijski učitelj, je de-iinitivuo potrjen in priznan mu je profesorski naslov. (Nov odvetnik za kočevsko mesto.) V četrtek bil je v seznam kranjskih odvetnikov pri kranjski odvetniški komori vpisan g. dr. B. G o 111 i e b , ki se bode nastanil v Kočevju. (Krasna nova slovenska knjiga). Izšla je v kat. tiskarni v LJubljani knjiga z naslovom: P s al m i preložil Ivan Vesel, dekan trnovski. Cena 120 gld. Dobiva se v Katol. Bukvami in Kleinmayer-Bamber-govi knjigarni v Ljubljani, v knjigarni Drag. Hribarja v Celju in Spiridion Skerba knjigarni v Gorici. — Za danes to knjigo le omenimo ter jo priporočimo izobraženim Slovencem v nakup; pozneje priobčimo o knjigi obširnejo oceno. (Še enkrat banka „Slavija" in naši pogorelci.) Iz Stoba pri Goričici se nam piše z dni 13 oktob.: Pred štirinajstimi dnevi sem Vam poročat, da naši pogorelci čakajo že štirinajst dni na zavarovalnino. Danes pa Vam poročam, da naši pogorelci čakajo že skoro dvakrat štirinajst dni na zavarovalnino. Kaj pa mislite, g. Hribar? Ali res nimate več srca za nesrečnega kmeta? Seveda, g. Hribar, zdaj res ni imel časa misliti na naše pogorelce, ker je imel posla čez glavo z banketom in novim glediščem, katerega so zidali kmetski žulji. Počakaj neumni kmetavzar! V Ljubljani se pri banketu „šampanjcc" pije, naši pogorelci pa tukaj jokajo, ker jim denarja ne prinesete. Delavci, tesarji in zidarji, vpijejo : Dajte nam zasluženo plačilo, mi ne moremo več čakati, upniki pa hočejo deuar nazaj. Pogorelci jim komaj sproti odgovarjajo: Potrpite, vse bomo plačali, da le dobimo „sekuranc", a „sekuranca" ni in ga ni. Gospod Hribar, kajne ni še zadosti, da ste pogorelcem toliko odtrgali — opravičeno ali neopravičeno, mi tega ne vemo — zdaj jim še pridržujete to malo svoto, ki jo imajo dobiti. Vdova Kvas je bila zavarovana za 400 gld., dobila bo le 330, Žankar je bil zavarovan za 500, dobil bo le 403 gld. Vboga vdova Seržen je bila zavarovana za 300, dobila bo le — 192 gld. Tebi slovenski svet pripustim sodbo. Gospodje od Slavije imate sicer veliko denarja in ste včasih zelo radodarni, pri nesrečnih pogorelcih pa ste tako natančni, mesto da bi malo navrgli. To je menda liberalna ljubezen do nesrečnega bližnega. Gospod Hribar, še enkrat rečem; To ni prav! Glejte, ako bi naši ljudje ne bili tako dobri in usmiljeni, pogorelci bi bili morali še danes spati pod prostim nebom, ali pa se potikati ves čas po tujih hišah, a dobri naši ljudje so jim vsaj toliko pomagali, da, če tudi na golih tleh, pa vsaj pod svojo streho spijo in kuhajo. Ako je pa kak drug zadržek, zakaj tega ne naznanite pogorelcem, kateri Vas dan na dan pričakujejo s solzn>mi očmi, da bi jim prinesli tolažbo — zavarovalnino. Visoki gospodje pač ne vejo, ali da nočejo vedeti, kaj so solze trpina-oratarj«. (Duhovniške vesti iz celovške škofije) Vč. g. o. Odilo Franki 0. S. B., suplent cerkvenega prava in cerkvene zgodovine na celovškem bogoslov-skem učilišču, bil je dne 12. t. m. v Inomostu pro-moviran doktorjem bogoslovja. — Premeščeni so: čč. gg. A. Prosen, kaplan v Trgu, k sveti Hemi; flr. Vacha, provizor v Glodnici v Nemški Grebinj; Fr. B u b 6 n , provizor v Nemškem Gre-binju v Prebije. — V celovškem kn.-šk. deškem semenišču „Marianum" je letos 127 gojencev. (Cerkvena glasba.) Svoje čitatelje opozarjamo na g. Ign Hladmka 17. glasbeno delo: Pet tan-tum ergo in petero mašnib pesem. Več v današnjem iVaeriku. (Gledi na nevarneit pred kolere) izdal je ; mestni magistrat ljubljanski tale razglas: It javnih oblirov bodi z nova najnujnejše opomnjeno, da je vsak, kdor prenočuje tujce, ali pa daje stanovanja ali sobe itd. v najem, dalje vsak, ki vodi kako go-spodinstvo dolžan takoj naznaniti mestnemu magistratu prihod vsaeega popotnika, ki je prišel is kra- jev, o katerih se vi, da tam razsaja kolera. Za zdaj morajo biti torej takoj naznanjeni mestnemu magistratu vsi tisti, ki prihajajo iz Rusije, Nemčije, Francije in Rumunije, dalje tisti iz mesta Krakova in njegove okolice iz Podgona ali druzih okuženih občin gališkib, naposled oni iz Budimpešte in druzih okuženih občin ogerskih ; istotako bode pri magistratu zglasiti vsakega, kdor bo prišel iz krajev, kjer se utegne kolera še prikazati odsehdob. (Iz c. kr. mestnega šolskega svita.) O seji, katera je bila dni 1. septembra t. 1, dobili smo sledeče poročilo: Zapisnikar poroča o stvarih, katere so bile od zadnje seje sem rešene kurentnim potom. Več poročil o nadzorovanju tukajšnjih ljudskih šol z dotičnimi nasveti se vzame na znanje in odobri. Gledi neke prošnje za remuneriranje poučevanja preko števila določenih ur pojdi poročilo na c. kr. deželni šolski svet. Več prošenj tukajšnjih pomočnih učiteljev za novčno podporo med počitnicami priporoča se c. kr. deželnemu šolskemu svetu v ugodno rešitev. Prošnje nekaterih izprašanih otroških vrtaric za pripuščenje k praktikovanju na mestnih slovenskih otroških vrtcih v šolskem letu 1892/93 in pa razne prošnje za odobrenje izpustnic rešijo se primerno po zakonitih določilih. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Julija Wallnerja ob okrajni učiteljski konferenciji za nemške šole ljubljanske vzame se na znanje, in predloži z nasveti, izproženimi o tem povodu, c. kr. deželnemu šolskemu svetu v odobrenje. — Nadučiteljici in voditeljici na mestni nemški dekliški ljudski šoli, go-spodičini Baurovi, izreče se za njeno marljivo in požrtvovalno pomnoževanje zbirke učil na imenovani šoli pohvalno priznanje. Sklene se storiti potrebne korake, da bi veljale glede prostega časa med tednom za mestne ljudske šole ljubljanske iste določbe, kakor za srednje šole. Gledi nadzorovanja nekega privatnega zavoda in pa slovenskega pouka na nemških šolah izprositi je vnovič napotkov od c. kr. deželnega šolskega sveta. („Katoliško društvo detoljubov".) Pred kratkim je izšla V. letnika „Krščanskega Detoljuba" 1. in 2. številka skupaj. Listajočim to drobno knjižico, se nam je z vsake strani vrivala misel: Tu in tako je treba. Verske šole še ni, in kedaj pride ne vimo; tedaj vzgojujmo si vsaj prve in najnaravnejše vzgo-jevatelje — stariše naših otrok v krščanskem smislu, Če je otroke v šoli zakon odtrgal cerkvi z nadzorstva. In to misel izvrstno izvaja naše „Katoliško društvo deteljubov" ali recimo bolje, čast. g. A. Kržič. V „listu", ki se izdaje štirikrat na leto, dobijo vzgojevalci najlepših naukov, mičnih vzgledov; v imenovanem zvezku se jako temeljito in v lepi obliki navajaje sredstva, kako ubraniti otroke najhujšemu sovražniku vzgoje — nečistosti. Potem podaje starišem v vzgled čast. Marijo Kristino Sa-vojsko in njeno mater; nato poučuje krščanske družine o sv. Rešnjem Telesu, kako je imamo obiskovati in kako se pripravljati na sv. popotnico; ravno tako ima veliko lepih naukov o sv. krstu! Nadaljujoč razlago ptujih grehov vzgojevalcem se peča ta zvezek s 7. tujim grehom Na koncu pa je več kratkih spodbudnih in vedrilnih sestavkov. — Jako rabna je tudi priloga „Spodobno vedenje. I. V cerkvi", ki vsem malim in velikim daje lep, in žali-bog, krvavo potreben pouk, kako se je vesti v cerkvi. — Tako častno in plodonosno deluje društvo javno s tiskano besedo, poleg tega pa veže vse ude vez molitve z Bogom, od katerega je jedino pričakovati rešitev mladine in človeškega rodu. — Vsem svojim bralcem najtopleje priporočamo društvo in knjižice od njega izdane. Veliko in izredno pomenljivo poglavje je to, da se vkrepi „katoliško življenje" (Spremembe pri nčiteljstvu.) Drugo učiteljsko mesto v Cerknici dobil je učitelj v Beli Peči, Rudolf Piš, drugo učiteljsko mesto v Skofji Loki ta-mošnji tretji učitelj Bogomir Krenner, tretje učiteljsko mesto v Skofji Loki pa dobi učitelj v So-rici, Julij Flis. Tretje učiteljsko mesto v Veliki Dolini je dobil Ferdinand Strel, dosedaj učitelj v Bosni, drugo učiteljsko mesto v Mokronogu pa tamošnji začasni učitelj Evard Bohinc, tretje učiteljsko mesto v Sodrašici učiteljica v Knežaku, Marija Bernot. Za učitelja in vodjo v Gerčarice pride Janez Hutter, učitelj v Topli Rebri, na jednako mesto v Banja-loki pa učitelj Jernej Kimovec, nadučitelj na Vačah. („Edinost" in resnica.) „Edinost" poroča pod naslovom: Sijajna manifestacija o znanem banketu ter pravi: „V nedelio so se zbraji v središču našem odposlaniki z vseh strani domovine naše slo- venske, 1. da protestujejo — ne proti katoliškemu shodu, kakor se je trdilo te dni iz lahko umljivih razlogov, — ampak proti herostratskemu početju onih posamičnikov, ki so zlorabljali katoliški shod ali za svoje posebne namene, ali pa na uslugo tisti ledeno-mrzli sapi, ki piše sedaj po našem politiškem pozorišču, preteč zadušiti še to jedino, na kar se moremo opirati pri svoji revščini: narodne značaje." — Torej „Edinost" je tudi med onimi, ki sedaj zatrjujejo, da se banket ni vprizoril proti katol. shodu. Zal, da mi nimamo tako kratkega spomina, kakor naši liberalni listi. Mi se aamreč še vedno sklicujemo na povabilo k banketu. Tam beremo: „Minuli so dnevi slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Žalibog, da se je katoliški shod postavil na neko skrajno stališče, katero nas ne more dovesti do toliko zaželjene sprave." In dalje pravi, da se priredi banket, „s katerim hočemo izjaviti ... da smo nasproti skrajnostim izjavljenim na kat. shodu složen in edin narod." — Tako resnicoljubna „Edinost" glasi se vabilo. Ne posamični, ampak katol. shod se je postavil na neko skrajno stališče, in proti temu naj se ua banketu pokaže „složen in edin narod." — To je resnica. „Edinost" seveda „iz lahko umljivih vzrokov" tega neče priznati. — Res sama zavijanja po naših liberalnih listih v Ljubljani in"v Trstu! (Spremembe pri slovenskih duhovnikih v Ameriki.) Št. pavelska nadškofija: č. g. A. Plut pride v Glencoe; č. g. Fr. Bajec je nameščen v Rush city; č. g. M. Pakiž, kateri je pred par meseci zapustil ljubljansko škofijo, je imenovan duhovnim pomočnikom pri mestni fari sv. Frančiška v Št. Pavlu, Minnesota. (Amerikanski vladni zastopnik o katol. cerkvi.) New-yorški nadškof Corrigan bo imel slavnostni govor dne 22. okt. pri odprtju new-yorškega razstavnega poslopja v Chicagi. Komisar je ob jednem tudi izrazil svoje mnenje, da se spodobi, da ima katoliški dostojanstvenik glavno besedo pri otvoritvi, ker ravno katoliška vera je veliko pripomogla po svojem zastopniku in vplivu na španjskem dvoru, da je Kolumb dobil ladije ter mogel odriniti. Tudi nadškof Ireland iz Št. Paula bo imel dva slavnostna govora ob času otvoritve. In naši liberalci? — (Avstrija na razstavi v Chicagi), bode jako častno zastopana. Kakor poroča zadnji „Amerikanski Slovenec", bodo zlasti dunajski strugarji razstavili veliko predmetov, da na ta način zopet odprejo svojim izdelkom pot v „Zedinjene države." (Župnijski izpit v Gorici) je delal dne 11. 12. in 13. oktobra t. 1. g. J. Fabijan, upravitelj v Cepovanu. (Za obrtnike, tovarnarje in trgovce.) Nižje-avstrijsko obrtno društvo izdalo je knjigo „Kritični vodnik za načrt davčnega zakona za obrtnike, tovarnarje in trgovce", kateremu je namen natančneje seznaniti interesente z vsebino vladnega predloga. Zaradi pomena, katerega je pripisovati načrtu novega davčnega zakona je želeti, da bi se ta knjižica mej obrtniki kolikor mogoče zelo razširila. Knjižica stane le 10 kr. io jo je dobiti pri napominanem društvu (Dunaj, I. Eschenbacbgasse, št. 11.) (V Londonn) bil je nedavno za lordmajor-a (župana) izvoljen katoličan Mr. Stuart Knill, dasiravno je pred izvolitvijo odločno inrekel, da se bode i kot župan javno spoznaval za katoličana. To je od reformacije prvikrat, da je londonski lordmajor odločen katoličan. Mr. Stuart Knill je tudi odločno rekel, da se ne bode udeleževal anglikanskih cerkvenih slovesnobtij, marveč da bode imenoval namestnika, ki ga bode ob takih prilikah zastopal. Vkljub temu je bil izvoljen županom, kajti kakor je pisala anglikanska „St. Jamez Gazette;" to da je Knill odločen katoličan, ga ne stori nesposobnega za toli odlično mesto župana v anglikanskem Londonu! Liga 4. (Lastnosti raznoterih narodov.) Pražki „Hlas Nšroda" pisal je o tem dne 22. junija 1.1. nastopno: „Svojstva raznoterih narodov so: V novo odkriti deželi Spanec zgradi cerkev, Francoz gledišče, Ang'ež železnico, Lah se poišče lepo solnčno stran, Nemee založi krčmo, Rus oploti polje, Poljak založi novice, Ceh in — Slovenec se predvsem prepirata med seboj; Žid vstanovi prodajalnico„in vsi preje omenjeni skrbi za to, da Žid hitro — obogati!" —- letin*! (Slovstvo.) KvetenaMoravy a rakouso-k e h o S 1 e z s k a. Sepsal c. kr. profesor dr. Ed. Formanek. Tiskem J. R. Vilimita v Praze 1892. — Tako se imenuje ta vse prirodoznaoce jako zani- njivo delo, v katerem je s čudovito točnostjo opisana iiora moravsk» in ¿leska. Samih „hieracii" je opisanih nad 150 vrst. Omenjamo to knjigo vzJasti zato, da bi uačin znanstvenega domačega delovanja pri Čehib našel i pri nas posnemovalcev. — Prijatelje prirode, Jovce, gozdarje vešče češčini, opozarjamo pri tej priliki na list „Haj" s prilogo „Loven»" (Urednik listu je Jan Dole ž al ve Ždire u Pplne). Slavno Tredniitvo! V Vašem )j«ta čitala sem večkrat o Kutbreiuovi Kneippa sladui kavi in lansko zimo jo tudi poskusila. Ta poskus me pa ni tako zadovoljil, da bi se bila odpovedala stari navadi in porabila to sredstvo. Zadnii čas sem bila zopet opozorjena na to kavo in sem jo zopet poskusila. Sedaj sem pa vzela le 7« sladoe kave. torej nekaj več, nego poprej smokviue kave, in */i navadne kave. Kuhala sem sladno kavo in s tem polila navadno kavo v samovaru, in čudila sem se fini okusni kavi, katero sem dobila na ta način. Vsled tega usodnega vspeba sem zopet jela rabiti sladno kavo. Cez nekaj dnij sem že jemala polovico sladoe kave in polovico navadne kave, ne da bi bila opazila razliko. Tako sem se privadila. Sedai vem, da mi sladua kava sorva samo zaradi tega ni ugajala, ker je nisem prav pripravila in ker sem hotela kar samo piti. Če je kdo vajen navadne kave, se nakrat premene ne more privaditi, temveč le polagoma. Prepričana sem, da bodem sledeč svetu gospoda žapnika Kneippa v kratkem jemala Še več sladne kave. Sedaj uživam dobro zdravo pijačo, ki me pa še manj stane. Ker mislim, da je drugim gospodinjam se ravno tako godilo, kakor meni, zatorej prosim slavno vredništvo, da objavite te vrste. Z velespoštovanjem Naro čn i c a. Telegrami. Budimpešta, 14. oktobra. V ogerske delegacije odseku za vnanje stvari se je izrekel Kalnokv, da za trodržavno zvezo ni nič skritega. Ta zveza ima le defenzivni na- i men. On je prepričan, da bode ta zveza še j v bodoče ugajala našim koristim. Minister ' upa, da se angleška politika ne bode pre- ! menila, in se ne boji, da bi se odnošaji s Srbijo slabšali, ker se je premenila vlada. Govoreč o Rumuniji, je rekel, da želi, da se s hladno krvjo postopa ž narodnimi na-sprotstvi. 0 ruskih korakih v Carigradu vsled vsprejema bolgarskega ministerskega predsednika on uradno ničesa ne ve in torej ne more ničesa izreči. Turška vlada tudi še ni dala nobenega odgovora. Turčiji in Bolgariji je Avstrija priporočala, da naj v svojem interesu mej seboj živite v dobrih razmerah. Dvomiti ni, da bodo sedanje po-voljne razmere trajne. Take stvari se pa razdražijo, če se diplomacija jame vmešavati. Budimpešta, 14. oktobra. V budget-nem odseku avstrijske delegacije je izjavil vojni minister, da je povišanje potrebščin za vojsko v zvezi z evropskimi razmerami. Povsod vlada prepričanje, da državne koristi zahtevajo žrtve. Z dveletno aktivno službo bi bil on zadovoljen samo, če se poniža število vojakov in zboljša podčastnike z boljšim izvežbanjem, boljšo oskrbo in plačo. To bi bilo jako drago in se ne da uporabiti. Ministru je veliko na tem, da se vojaki dobro sporazumno s prebivalstvom. — Odsek je potem vsprejel vojni proračun. Budimpešta, 15. oktobra. Budgetr.i odsek avstrijske delegacije je vsprejel z vsemi glasovi proti Eimu Dumbe poročilo o bud-getu ministerstva vnanjih stvarij. Poročilo parafrazuje Kalnoky-jevo pojasnilo in naglaša, da je Eimovo mnenje, ki se razločuje od mnenja drugih delegatov, le lokalnega značaja, opira se le na mišljenje jednega samega naroda, pa še tega ne v celoti. Poročilo izreka zadovoljnost z ministrovimi pojasnili, zlasti tudi glede na odnošaje s ruskim dvorom in rusko vlado. Nadalje se izreka popolno zaupanje v ministrovo vnanjo politiko, kot mirovno politiko. Vsprejel se je proračun skupnega finančnega ministerstva. Prihodnja seja je jutri. Monakovo, 14. oktobra. Princ Leopold in princesinja Gizela bavarska bodeta na povabilo cesarja Viljema botrovala pri krstu cesarske hčere dne 22. t. m. London, 14. avgusta. Angleška policija je zaprla francoskega anarhista Frangoisa, pravega provzročitelja eksplozije v gostilnici Veri v Parizu. Tujci. 13. oktobra. Pri avstrijskem cani: Potočnik, juriat, od Svetega Jurja. — Gaberšek, učitelj, iz Žabniee. Pri bavarskem dvoru: Razboršek, trgovec, iz Šmartna. — Honigman, trgovec, iz Kočevja. — Špunt iz Litije. Pri Juinem kolodvoru: Prieser, Schiitz, potovalca, in Untersinger z Dunaja. - Pogačnik, vejetržec, iz Dobrave. — Zasar, iz Kočevja. — Wolfling iz Gorice. — Josip in Lorenc Aljančič od Sv. Križa. _v. ...... - ■ ■ ■ i ■, i ■ i —■■............ Vremensko «poročilo. Srednja temperatura H'30, za 2-5° nad normalom Tržne cene v Ljubljani dne 15. oktobra. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, „ Maslo, Mast, Špeh «vež. kgr. Prošnja. Odbor rečne loterije v korist misijonske hiše v Kočevju prosi, naj tisti p. n. blagi podpiratelji, kateri imajo še kaj nerazprodanih srečk, blagovolijo srečke dobrohotno razprodati ali pa še pravočasno vrniti. Tistim pa, kateri se prostovoljno oglasijo za razpečavanje nazaj poslanih srečk, ponuja odbor za plačilo 15 do 20 kr. od goldinarja. Sreckanje se bode vršilo že dne 30. novembra 1892. 484 3-3 Odbor. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a A. PAICHEL, (i2) 76 zobozdravnik pri Hradeckega mostu I. nadstr. z velikim vrtom v IJublJanl. jako pripravno stavišče. prodi m pod ugodnimi pogoji. — Poleg tega prodaata «e tudi dva lepa velika travnika v meatnem loga, in pol ure od LJubljane drugo posestvo s 50 orali zemlje in velikim gospodarskim poslopjem je tudi na prodaj. 492 2-2 Ravnokar je izšlo In se dobiva: Premru: 485 3-3 Dialagli ítalianí, i\kü e slovesi. MwiHil 111 Cena 1 gld., po pošti 1 gld. 5 kr. J. Giontini-jeva knjigarna v I^jubljani, J. BENDIE v Št. Valentinu pri Steyru jedini izdelovalec novo izumljene o. kr. privilegovanc svetle tinkture za usnje, s katero se 'naredi svetlo (zlika brez krtače) usnje na konjskih komatih, vozovih, usnje za čevlje in galanterijsko usnje, priporoča ta svoj izdelek, kateri se rabi ne le pri e. in kr. vojaštvu in velikih transportnih podjetjih na Dunaju, temveč tudi v hlevih cesarskih visokostij že več let. ({'föft riln . Nadalje priporoča ravno MiVm 1® «gSw isti za nepremočljive čevlje svojo ''^FvIliSv» Wf slavnoznano 377 10—5 í' r.l Ž/M\ M* nepremočno mast za usnje, ki daje usnju posebno mehkobo in se rabi celó pri najvišjem dvoru. Cene: Svetla tinktura za usnje kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica štev. 1 — 80 kr. št. 2 — 40 kr.. št. 3 — 20 kr. Kepremočna mast za usnje kilo 60 kr.. »/• kilo 40 kr., V« kilo 20 kr., >/„ kilo 10 kr. Prodajalci na drobno in vojaki dobé rabat. Da se izogneš prevaram glej na ime „J. Itendik v Št. Valentinu", ki je na vsakem kosu. V Ljubljani je prodajeta Sehnssnig & Weber, v Celju Taniier in Stieger, vMariboru Holasek in Martinz. solidno blago gag; mizarski obrt v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Med J lito vi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madraee od 16 gld. do 40 gld.. madraoe na pereaib 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 392 (24-11) «exatxa Naj»mc Pcu« gagaea 494 5-1 Pet Tantum ergo petero mašnih pesem za mešan zbor zložil Ig. Hladnik, op. 17. —- 1 Cena 40 kr. =— Prodaja: „Katoliška Bukvama ' v LJubljani, J. Kraje v Novem Mestu m Fr. Norbert 6regl v Naz»retu, Štajersko. »«(s priprosta in iina, izvršena v vseli sj o g i li, dobi in naroča se pri Leop. Tratniku v Ljubljani, »v. Petra oesta 27. 267 62-26 J Dr. Vinko Gregorič usojasi naznaniti, dajo daaes J X odpotoval; vrnil so pa bodo X sredi decembra meseca zopet v Ljubljano. «u s -4 V Ljubljani, dne 5. okt. 1892. z: in Kathreinerjeva Kneippa sladna kava, najboljši dodatek li kavi, prodaja prodajalcem na drobno po originalnih tovarniških cenah 461 13—6 JANEZ LUCKMANN v Ljubljani. -ö P a S areata:* ... izdelovatelj $ cekvenega orodja Za bolne in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov ,s spričali najtopleje priporočena Triikoczj-j cva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s '/.i 30 — ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Trnk6ozy-Jn, lekarnarju v Ljubljani: na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6czy,V.okraj, Hundgthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6ozy, III. okraj, liadetzk.vplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstiidtorstrasse 80; v Gradcu (Stajarsko) Vendelin pl. Trnk6czy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnlcah dišav, kupcih itd. (1391) Frekupci imajo Obilen rabat. (28) LJUBLJANA. T o I j ti n s k a cesta št. 8, poleg „Alojzije- opozarja in toplo priporoča prečastiti duhovščini in slavnim Cerkvenim predstojništvoin svojo novourejeno v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: moštrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, Ičstence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne _ osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro J spravljeno in poštnine prosto. 1592 52—43 Primerna darila! priporoča uljudno Fran Čuden, urar, preje J. GEBA, v Ljubljani, Slooove ulice st.11, ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike lzborne zaloge najraznovrstnejših žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, atenskih ur z nlhalom, ar ■ stojalom in ur budllnio (VVcckeruhren), ur z godbo in godbenih valčkov v ličnih politiranm omaricah, raznovrstnih verlžio, prstanov in uhanov. Gene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure . . . od gld. 4 20 do 6 — „ srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10'— „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12-— iste z dvojnim oklepom*,, „ 9 — „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16 — „ 35-— „ zlate ure za gospode >: „ „ 24-— „ 130'— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa eno leto jamčim. — Cenjeni naročniki se rnogo prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-12 205 38 29 BRf llustrovani ceniki na željo gratis in (ranko. Tse stroje za kmetijstvo, vinarstvo jfeMt mlatilnice. či^tilnfe za žito« trierje, slamoremice, mline za sttilj*-« stiskalnice za sadje Hi »Im, za pitje, k.tor «u liii.gn ttrr^v i. priprav, srn limctijHtvo, vinarstvo In sadjerejstvo Itd. priporoča v najnovejši in najboljBl obliki, po ceni: IG. HELLER, DUNAJ, "/s ProterstrusHc 78, tliuBtrov.nl zapisniki ta pohvalna plin« v brvalikero, umtkem, laUara U liov.MkM |«jlku po zaklevanju brezplačno 10 Iranka. - Čai l. poakuinjo ovkoIK •uudal pogoji. CW Sap*« mii.M «a««/ *J»C 165 (12-6) J. IV. POTOČNIK, krojaški mojster, v LJubljani, Kongresni trg, v uriulin-skem poslopju, priporoča se osobito prečast. duhovičini v natančno izdelovanje duhovniških sukenj, talarjev itd. V zalogi ima najboljše in trpeino blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejsih duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke. 363 26—11 X Vincenc Čamernik, kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice 9, se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega X cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, kalcor: oltarjev, obliajllnih miz itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših po najnovejših obrisih prav lično iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Preskrbi kompletne družblnske rakve na vže kupljenem svetu na tukajšnjem pokopališču. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem ugotovljene spomenike, katori se vslcd nedovolj-X nega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačn* dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi. Tudi t), n. stavbenim podjetnikom se priporoča t vsakovrstna WT stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrši. 425 6—5 3fcS~Filijalo je popolnoma opustil. &C -o XV • pri Franu Detterju v Ljubljani, na Starem trgu št. 1, nasproti železnemu mostu. Tu so dobivajo vsake vrste IC kmetijski stroji,-* kakor: slamoreznice, mlatilnice, žito čistilni stroji itd. r. n. gospodinjam, krojačem in čevljarjem pa priporoča svoje izvrstne MT šivalne stroje "H prav po nizki ceni, za katere pet let Jamči (garantira). Vsakdo kdor je tu stroje kupoval, je bil zadovoljen, ter je izrekal zalivalo. Med drugim navedemo ti! le sledočo: Brod na Kulpi, 24. sept. 1892. Gospodu Franu Detterju v Ljubljani. Šivalni stroj, kojega sto mi poslali, prav izvrstno, dobro in hitro dela, ter Vam moram, reči, da ste mi boljši stroj poslali, kakor sem ga pričakoval, ter Vam s tem izrekam mojo zahvalo. Spoštovanjem 483 3-1 Ivan Stampfl, čevljar, Gfl/KralSl/fMnl mi 465 13-4 lin pinna Pristna samo l\IICI|J|M s to yaistveno sladna znamko. " leVa L j| a" Pred ponared-Iv d v d. banu se svari. Nepreliösljiv ol>iv«. so povsod. tBntdii SmA w '' -imu«--—-- DOBRA KAVA h s Kathreiner jevo Iiiieippa sladno kavo za dodatek. m 13—a I>ol»iva se povsod. Pred ponaredbami se svari. Bogato zalogo ličnih s pravim zlatom pozlačenih 489 5-5 nagrobnih križev priporoča po nizkih cenah Andr. Druškovič, trgovec z železnino v LJ11?LJA>TI, Mostni trg št. 10. Na zahtevo pošlje obrazce in ilustrovane cenike franko. Velika zaloga različnih železolitih in ploščevinastih • inr ^««A. KAAAAAAAA/f V lotu 1838. v Trstu osnovana c. k. privileg. zavarovalna družba RIUNIONE ADRIAT1CA Dl SICURTA, katere generalnega zastopa pisarne so na JD ix 11 a j 11 174123 v družbini hiši, mesto, Weihburggassse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih avstro-ogerske države zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopl, zavaruje po najnižjih cenah proti požaru poškodbam pri prevaževanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ai razpoka. Glavni zastopnik v Ljubljani: IVAN PERDAN. ' vvvvvv^vvvvvvvvvvvvvv4 . AAAA A A A A AAAA A A A - I Velika 50krajcarska loterija. | žrebanje _ danes." 17710 Glavni dobitek 75.000 Krepko a •*> O k i*, pripo r oča : V« lini w M®Mf@M® MT Zadnji dan za nakupovanje srečk. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX 5 I „„_ __ I__i • Val Javna zahvala in priporočilo. X x X Podpisana imela sva svoje pohištvo in druge pre-X niičnine pri „UNIO OATHOLICA" zavarovane. X Dne 22. septembra t. 1. bilo je vse najino imetje vsled K požara pokončano. Ravnateljstvo zavarovalnice „Uilio ca-X tholica" pustilo je škodo po ljubljanskem generalnem za-X Stopu brzo pregledati in vestno ceniti ter jo nama odškodnino ~ točno izplačalo. Zato priporočava slavnemu občinstvu zavarovalnico „Unio catholica" najtoplejše. ~ V Girkovcah na Južnem Štajerskem, 5 dne 11. oktobra 18 92 . 493 i g Matija Kovaöiö. Anton Lačen. S S S X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX TV m |i**o klgr., 2u0 in 100 gramov in našim podpisom in varstveno znamko, ki je tukaj zraven Pazi naj se posebno na našo varstveno znamko, kajti občinstvo se skuša slepiti z vsemi mogočimi ponaredbami. Papir, tisk in tekst se popolnoma ponaredi, samo podobe častitega gospoda župnika in našega podpisa nemajo ponaredbe. Nikdo naj ne sodi Kathreiner-jeve Kneippa sladne kave, če ni dobil pristne v zavitku z varstveno znamko, ki je tu zraven. ¡íieri! v Berolinu, na Dunaju in v Monakovem. I > u n a j 8 k a borz a. Dn6 15. oktobra Papirna renta 5 %, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16$ davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerska banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld. 96 gld. 96 , 115 „ 100 „ 989 „ 313 London, 10 funtov stri........119 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100.........58 75 55 25 35 50 60 51 68 70 kr. Dn6 14. oktobra. Ogerska zlata renta .......112 gld. 55 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 35 „ i% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 50 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 151 „ 75 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186 „ — „ Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 96 „ 25 „ Zastavna pisma „ „ ' „' „ „ 4'/,% 100 „ 10 „ Kreditne srečke, 100 gld.......190 „ 50 „ St. Genois srečke, 40 gld.......63 „ — „ Ljubljanske srečke, 20 gld. ...... 22 gld. — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 25 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — Salmove srečke, 40 gld........62 „ 25 Windischgraezove srečke, 20 gld.....58 „ — Akeije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 „ 25 Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v. 2795 , -- Akeije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 98 „ 60 Papirni rubelj . . . .............I „ 19 Laških lir 100..........— ,. _ ,MERCUR imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., VVollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sredke, valute in devize. HT Ruzna naročila lzvršč se liajtožneje. Za nalaganje kapitatov priporočamo: 4% bolzansko-meranske prioritete. 4'/t% gallškega zemljiškega kreditnega druitva zastavna pisma. 4% duhovsko-podmokelske (Duz - Bčdenbaoher) ■rebrne prioritete. Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje Natančnejša pojasnila dajo se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno. Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Janežii. Tisk „Katoliike Tiskarne" v Ljubljani.