Lagerl (faboriSča) smrfi Ą §owf€f$hl Rusiji. Nadzornikl, poveljniki kaznencev. Vsak, ki je do zdaj čital članke »Lagerl smrti v sovjetski Rusiji«, je mogel spoznati divjo surovost in neusmiljenost nadzornikov-čekistov. Ti ljudje so za uboge kaznence bog, car in sodnik obenem. Prišli so iz mestne sodrge. Po revoluciji so bili v službi zloglasne Ceke. Izvrševali so Bmrtne obsodbe in so več let klali uboge žrtve, obsojene na smrt. Postali so neaormalni, izgubili so ves človeški čut, pogled na kri in na brezsrčno mučenje ne$rečnih kaznencev jim je nudil posebno veselje. Vši so pravi sadisti. Poveljstvo severnih taborišc daje tem zverinam nagrade v denarju in v posebnih odlikova,njih. Najbolj neusmiljeni se hvalijo z ducati odlikovanj. Cim bolj trd in brezsrčen je do kaznenca, tem bolj napreduje v službi. Najprej je nadzornik, potem poveljnik ali napreduje še višje. Najprej ima oblast čez stotine in potem čez tisoče ljudi. Vsi so mu izročeni na milost in nemilost, kaznenci bo pravl sužnji brez vseh pravic. Naj navedem en zgled. Nadzornik Avdejev je bi1 prej v službi v Moskvi pri upravi velikc kaznilnice Lubjanke. Imel je službo ra belja, moril je obsojence. Ker je tam nekaj pregrešil, so ga za kazen poslali na eever, kjer je kmalu postal poveljnik neke komandirovke. Bil je silno predrzen in oblasten človek. S strelom iz puške je zaustavljal vlake, da je prisedel in se je peljal do bližnje postaje. Ker se je uprava murmanske železnice vsled tega pritožila, je Avdejev pri obravnavi dokazal, da je prisiljen tako delati, da ujame iz barak pobegle kaznence. Verjeli so mu in Avdejev je še dalje ustavljal vlake. Niso pa samo nadzorniki-čekisti takc neusmiljeni; tudi višji uradniki niso nif boljši. Naj imenujem tu juda Semjonr Kamforin (Finkelstein). Zasliševal je 70 let starega duhovnika Pusanova. Ko se jc duhovnik približal, se je pokrižal in je rekel: »Bog s teboj, državljan-pooblaščenec!« Ko je Kamforin to videl in slišal je odskočil, kot bi ga kača pičila in je nahrulil duhovnika: »Oh, ti grda kača, ti prihajaš sem molit? Ti, kam si prišel, ti dolgogrivec, govori! Govori, kača!« je rjovel Kamforin in je nameril revolver na čeio duhovnika. Izpraševal pa je dolgo. «ni priobčujemo le konec. Kamform je zahteval od duhovnika, da bi mu imenoval 20 protirevolucijonarjev in bi naznanil, kie se nahajajo njegovi sinovi. Duhovnik je odgovoril, da so njegovi sinovi elužili v beli armadi, a da zdaj nič ne ve. kje se nahajajo. Kar se tiče protirevolucijonar.iev, so mi neznani in poleg tega. če bi jih ovadil, bi smatral to za velik greh. Kamforin je kar besen postal in zmerjal: »Ti dolgogrivi lump1 Ti prokleta kača, hudič nai te vzame s tvojira Bogom in s tvojim Kristusom vred, z vsemi tvo- jimi bogovi in z vso nebeško kanclijo, ti prokleta živina! Odpri gobec, ti kača, da bom pljunil vanj! Kotlete bom dal narediti od tebe, prokleti tepec! Odpri gobec!« je kričal Kamforin in je utaknll duhovniku samokres med zobe, obenem mu je še pljunil v obraz, da se je umazana slina cedila po licu. Kamforin je zasliševal tudi mladeniča, starega 12 do 13 let. Obdolžen je bil, da je Leninu na sliki iztaknil oči. »Dober dan, moj dobri gospod«, ga je pozdravil deček. »Dober dan, dober dan, ušivec!«, mu je odgovoril Kamforin. »No, ali boš povedal, ali ne, kdo je še tebi pomagal Leninu oči iztakniti?« »Dobri gospod, priznal sem že, da sem to storil sam. Odpustite nji, nikoli več tega ne bora storil. Nisem vedel...« — »Ušivec, povedati rai moraš, kdo te je na to napeljal!« — »Nobeden, gospod, Bog mi je priča. Sam sem to storil. Nekega večera sera šel mimo hiše. Jaz nisem opazil slike, ki je bila pritrjena nad vrati. Eden dečekje opomnil H rekel: Poglejte, fantje, to je slika nekega juda. Pridite, iz':aknimo judu oči! Jaz sem molčal in ni,em zinil besedice. Potem smo žrebali in :reb je padel na mene, da mu iztaknem )či. Odpustite, gospod, tega ne bora ni:oli več storil.« Kamforin je vzel nato lečka med noge in ga je neusmiljeno tepel z jermenom. Deček je kričal in jokal, a Kamforin mu je dal usta zamašiti, in ga je lako dolgo tepel, da je izgubll zavest. Pctem je dal dečka zanesti v klet in ga ie dal umoriti. Kisselev-Gromov piše, da je bil ob njegovem času ta židov Kamioiin poveljnik nekega taborišča in 3000 ijudi je bilo pod njegovo oblastjo. Kisselev-Gromov piše tudi o bogatih pojedinah čekistov, ki se vrše zlasti ob obletnici ustanovitve Ceke. Ob takih priUkah pripoveduje čekist strahotne zgod'ie iz svojega življenja. Judovski čekist Xiel n. pr. je to-le pripovedoval: »Enkrat 'mo ujeli dve kači, eden je bil polkovnik, Irugi navadni kazak. Težava je bila z zališevanjem. Vse sta tajila. Jaz sem iz!avil, da imam dosti dokazov, da sta oba ?elovala proti revoluciji. Nič ni pomaga'o. Veste, kaj sem napravil? Dal sem poNlicati dva komisarja, kačam pa sem za^ovedal, da se naj do nagega slečeta. Komisarja sta nastavila v debelo črevo ivtopumpo in zač^la sta pumpati . . . En. kača je takij priznala, druga pa, a, ha, ha — bums«, je končal jud svoje noročilo. Ta čekist Kiel je silil kaznence, ^a ao pod lizali. »Desetkrat ves pod polizau, ti kača!« je zapovedal duhovn:i~>m, ticirjem in vsem, kateri so mu pr"li v kremp^j Cekist Kisjatin je pa ob taki priliki takole pripovedoval: »Jaz pa sem eni kači ^asolil, da je takoj vse priznal. Bilo ,ie v Orenburgu. Vedeli smo, da je bil na čelu neke protirevolucijonarne organizacije, a on nikakor ni hotel p-iznati, ta nagnusna kača! Zapovedal sem dvema komisariema, da sta mu roke držala in prste položila v špranje pri vratih, jaz pa sem počasi vrata zapiral. Kača je v začetku obledela, potem je začela jokati in me prositi, da ga izpustim, češ, da bo vse priznal. Jaz sem vrata malo popustil in sem vprašal: »No ali mi boš izdal svojo organizacijo ? In 25 mož mi je izdal, ta kača, katere sem vse postrelil. Sem ga pošteno pritisnil, prijatelji moji. Je bilo pa tudi posebno veselje poslušati, kako so mu kosti na prstih pokale.« Tako se čekisti hvalljo, ko pridejo skupaj, s tcm, na kak način mučijo uboge kaznence. Vse, kar je napisano v člankih »Lageri smrti«, je Kisselev-Gromov sam doživel in videl. Ko tega ni več mogel prenašati, je pa bežal iz Rusije in napisal knjigo, da bo svet izvedel za strašne muke ruskega naroda. To jo resnica o Rusiji. Večina čekistov je judovskega pokolenja, ker le judje, ki so Iilristusa križali, morejo biti tako kruti, da ruski narod tako strašno mučijo. Tudi zgodovina potrjuje, da noben paganski oblastnik s svojim narodom ni tako ravnal kot delajo v Rusiji judovski marksisti.