Anhaltender feindlicher Druck im Raum nordlich Antwerpen flunchmcnde Wueht der feindlichen Angriffe im Einbruchsraum siidlich (Jeilenkirchen — Nachlnsscn der Kampftatigkeit in Mittelitalien — Sovvjc-tisclie Panzerspitzen ostlich Belgrad abgewiesen — Sowjetischer Grossangriff im ungarischen Grenzgcbiet — Heftige Abwchrschlacht zvvischen der Memci und der oberen Winilau DNB. Aus dem Fiihrerhauplquartier, den 7. Oktober 1944 Das Oberkomman-io der Wehrmacht gibt bckannt: Am Leopold-Kanal nordostlich Briigge blieben mehrere kauadische Augnffe erfolglos. Infolge seiner Verluste und des Aus-|al!s von uber 300 Panzern und Panzer-sp^ilivvagen, die unsere Truppen in der Zeit vom 29. September bis 6. Oktober abichossen, hat der Feind seine Angriiie an der b'elgisch-hollandischen Grenze nur mit verringerler Starke forl-jcsetzt. Im Raum nordlich A n t w e r -pen iialt er seinen Druck aufrecht. Feindliche Panzerspitzen, die nordlich B a a r -le-Nassau vorzudringen versuehten, wurdjn im Gegenstoss abgewiesen, zahlreiche Panzer vernichtet. Die eigenen Angriffe gegen den feindlichcn Briickenkopf siidostlich Wageningen gevvan-r,.n weitcr Boden; englisehe Gegenan-grifle seheiterten. Im Einbruchsraum siidlich G e i I e n -k i r c h e n nahin die Wucht der feindlichen Angrilfe zu. Gegen unseren hart-nackigen Widerstand konnte der Gegner einige ortliche Einbriiche erzielen, verlor dabei jedoch 69 Panzer. Unsere Schlachtflieger bekampften in der vergangenen Nacht in rollenden Ein-sa'zen feindliche Truppenziele im Raum von A a c h e u. Die Besatzung des Forts D r i a n t der M o se I sehlug starke feindliche Angriffe ab. Vfeitere Teile des P a r r o y-W a I d e s vvurden vom Feind gesiiubert. Bciderseits Remiremont haben die Ncrdamerikaner sich durch marokka-nisehe und algerisehe Verbande ver-slarkt. Vor allem um die Talausgange ostlich Remiremont sin heftige Kampfe Gange. Vor den Festungen und Sliitzpunkte Atlantik vverden erfolgreiche eige-Stosslruppunternehmungen und Artil-lerickampf gemeldet. V l:Feuer lag auch gestern wieder auf London. In M i 11 e I i t n 1 i e n haben die Kampfe infolge der Vcrschlechterung ilrs \Vettcrs an Hcftigkeit nnchgelassen. Ortliche Angriffe des Feindes beider" feits der Strasse Florenz-Bolo-n a gegen unsere Bergstelliingen blie-lion im zusammcngcfassten Fcuer aller ,W;.ffen liegen. Auf dem Balkan gchen die Kiimpfe pegen die Itanden vveiter. Sovvjetische Panzerspitzen haben die Theiss-M U n d u n g erreicht, vvurden aber im ••Mini ostlich Belgrad abgevviesen. Hier und bei Zaječar stehen unsere Grenadicro und Gebirgsjiiger in erbit-terten Kampfen gegen den vveiter angreifenden Feind. I m ungarischen Grenzgcbiet trat der Feind aus dem Raum nordlich A r a d mit starken Kriitten zum Grossangrill an und er" reichte nach heftigen Kanipten mit An-griflsspitzen die Schnellc Kreisch. Die feindlichen Ivolonnon vvurden von unseren Schlachtfliegern vvirksam bekiimpft. Weitere Gegenmassnahmen sind einge-leitet. Nordvvestlieh T h o r e n h ii r g und an der M a r o s scheiterten zahlreiche Angriffe der Bolschevvisten. An den Piissen der Waldkarpa-then leht« die Kampftatigkeit auf. Am unteren N a r e w vvurde der feindliche Briickenkopf uiirdlich Seroo durch unsere Angriffe vveiter eingeengt. Siidlich R o z a n fiihrte der Feind unter dem Eindruck seiner hohen Verluste nur einzelne vergobliche Angriffe. Zvvischen der M e m e I und der oberen W i n d a u ist eine heftige Ahvvehr-schlacht enbrannt. Unscro Divisionen setztcn dem init starken Kraften und Schlachlfliegeruiilcrstiilzung vordringen->den Feind zalien \Viderstand entgegen und schossen zahlreiche Panzer ab. Nordamerikanische Terrorhomber fiihr-ten unter Jagdschatz Terrorangriflo gegen die Reiehshauptstadt, gegen Hamburg, Stralsund und Stettin, biitisclie Verbande vvarfen Bomber auf rheinisch-westfiili-scheg Gebiet und zerstortrn bei Naeht-angriffen Wohnviertel in Dortmund und Bremen. In der vergangenen Nacht unternahm ein schvvacherer Ver-band britiseher Flugzeuge einen weitc-ren Angriff auf Berlin. In heftigen Luftkampfen und durch Flakartillerie vvurden iiber dem Reichsgebict und dem Westkampfraum 72 Flugzeuge, darunter 54 viermotorigo Bomber abgeschossen. Erganzung zum 0KW-Bericht Aus dein Fuhrerhauptquartier, 7. Oktober. Ergiinzend zum Wehrmachtsbe-richt vvird gemeldet: Oberleutnant zur See der Reserve Tellgmann hat als Kommandant eines zur Geleitsicherung vvertvoller Schiffe gehiirenden Vorpostcnbootes durch ge-schicktes taktisehes Verhalten nnd ent-schlossenes Handeln den Angriff eines aus sechs Booten bestehenden britisehen Schnellbootvcrbandes vor der niedcrliin-disihen Kiiste zum Scheitern gebracht und durch vollen Einsatz von Boot und Besatzung entseheidend zur Versenkung von vier Schnellhooten und der Bescha-digung eines weiteren beigetragen. Nemški obrambni uspehi na vseh bojiščih iadaljnji sovražni pritisk na področju severno od ftnversa Naraščajoča silovitost sovražnih napadov na vdornem področju južno od Geilrnkirchena — Popuščanje bojnega delovanja v srednji Italiji — Sovjetske oklepniške osti odbite vzhodno od Beograda — Sovjetski velenapad na madžarskem obmejnem ozemlju — Silna obrambna bitka med Memelom in Gornjo Vcnto Fiihrerjev glavni stan, 7. okt DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Ob L e o p o I d o v e m prekopu severnovzhodno od Br u g e s a več sovražnih napadov ni imelo uspeha. Spričo izgub in izpada preko 300 oklepnikov ter oklepnih izvidniških voz, ki so jih bile uničile' naše čete v času od septembra do 6. oktobra, je napadal sovražnik ob belgijsko-nizo-i c m s k i meji le z manjšo močjo. Pač pa vzdržuje svoj pritisk na področju severno nd A n v e r s a. S protisunkom fmo zavrnili sovražne oklepniške kline, ki so skušali napredovati severno od Baarle-Nassaua. Uničili smo številne oklepnike. Lastni napadi na sovražno predmostje jugovzhodno od W a -P o 1 i n g e n a še dalje napredujejo. Angleški protinapadi so se izjalovili. Na vdornem področju južno od G e i -lenkirehna so postaii sovražni napadi silovitejši. Kljub našemu trdovratnemu odporu se je nasprotniku posrečili« napraviti nekaj vdorov, pri katerih je izgubil 59 oklepnikov. Naša borbena letala so v pretekti linfi neprestano napadala sovražnikove Jote na področju A a c h c n a. Posadka utrdbo D r i a n t ob Moseli je odbila močne sovražne napade. Očistili smo nadaljnjo dele Parroy-s k c g a gozda. Ob obeh straneh Remiremonta so se Nevernoamerikanci ojarili i maroškimi in alžirskimi oddelisi. Predvsem ia izhode iz dolin vzhodno od Remiremonta se vrše siloviti boji. S trdnjav in oporišč in ob Atlantiku poročajo o uspešnih lastnih nastopih naskakovalnih čet ter o topniškem bojn. London je bil včeraj zopet pod ognjem »V 1«. V srednji Italiji je spričo slabega vremena popnstila silovitost bojev. Krajevni sovražni napadi ob obeh straneh ceste Florenca-Bologna na naše gorske postojanke so se zrušili v Vrnjenem ognju vsega orožja. Na Balkan n se nadaljujejo boji proti tolovajem. . Sovjetski oklepniški klini so dosegli izliv Tise, na področju vzhodno od Berlin, 7. oktobra. Vojni poročevalec DNB-ja na zapadtf AIex Schmalfus poroča : Trajne težke boje na področju južno in jugozapadno od Arnheima vedno bolj narekujejo uspešni netnški napadi. Posebno ogorčene so bile borbe pri Elstu. Jugozapadno od Vageniitgena so dosegli nemški napadalni klini kljub žilavemu sovražnemu odporu kraje Opheusden, Do-dewaard in Hien. Nadalje je uspelo nemškim četain napraviti zapadno od Arnheima nadaljnja predmostja preko spodnjega Rena. Sicer pa priča neprestano kopičenje štirih zborov druge angleške armade na delu prehoda, torej v trikotu Arnheim—Nimvvcgen—I iertogenbosch o pripravah na velenapad na rensko-vest-falsko industrijsko ozemlje. V nasprotju s pretiranimi sovražnimi poročili o uspehih na drugem težišču pri Aachenu moramo ugotoviti, da se hudi boji severno od mesta sicer nadaljujejo, a da jih zemljepisno označujeta še vedno kraja Palen-berg in Ubach. Borbe so tu izredno ogorčene ter jih bijeta obe strani z največjo silovitostjo. Amerikanci uporabljajo zaradi boljšega vremena zopet močneje svoje letalstvo. Nemcem se je .posrečilo zajeziti krajevni vdor pri Kerkradi na pol pota med Aachenom in Geilenkirchenom. Berlin, 7. okt. Izredno slabo vreme na vsem karpatskem področju je vplivalo tudi na borbe na jugu vzhodnega bojišča, čeprav jih na žariščih ni moglo zaustaviti. Ob zapadni bolgarski meji so odbile nemške čete v gorah med Strumo in Var-Jlarjem slabše napade boljševiških bolgarskih čet, ki so skušale napredovati po ccsti Sofija—Skoplje. V dolini Morave je prodrla neka nemška bojna skupina s področja pri Leskovcu kljub žilavemu sovražnemu odporu kakih 15 km proti jugovzhodu ter je zavzela nek večji kraj. V Zaječarju, pozorišču zadnjih težkih obrambnih bojev proti sovjetskim oddelkom, ki napredujejo južno od Železpih vrat, so nemške čete znova odbile boljševiške napade. Tudi na neko oporišče ob kolenu Donave je navaljeval sovražnik brez uspeha. Tem uspešnim obrambnim bojem južno od Donave odgovarjajo tudi rezultati v Banatu. S področja Temešver-Arad so potegnili boljševiki nadaljnje sile proti ju-gozapadu, tako da bo treba računati z močnejšim pritiskom proti beograjskemu prostoru. Pri Periamu so odbile nemške čete več sovražnih sunkov, zapadno od Arada pa napredujejo skupno z madSar- Beograda pa smo jih zavrnili. Tu in pri Zaječaru se naši grenadirji in planinski lovci ogorčeno bore proti nadalje napadajočemu sovražniku. Na madžarskem obmejnem ozemlju je prešel sovražnik s področja severno od Arada z močnimi silami v velenapad ter je dosegel po silnih bojih s svojimi napadalnimi ostmi Hitri Koros. Naši borbeni letalci so uspešno napadali sovražne kolone. Pričeli smo z nadaljnjimi protiukrepi. Severozahodno od Turde in ob Marošu so se izjalovili številni boljševiški napadi. Ob prelazih Gozdnih Karpatov je oživelo bojno delovanje. Ob spodnjem Narevu smo z lastnimi napadi nadalje zožili sovražno mostišče severno od Seroca. Južno od Roža na je izvedel sovražnik pod vtisom svojih visokih izgub le posamezne brezuspešne napade. Med Memelom in gornjo Ven to se je razplamtela silna obrambna bitka. Naše divizije so se žilavo uprle sovražniku, ki je prodiral z močnimi silami s _ podporo borbenih letal ter uničile številne oklepnike. Severoameriški strahovalni bombniki so pod lovskim varstvom strahoval-no napadli Berlin, Hamburg, Stralsund in Stettin. Britanski oddelki so vrgli bombe nn rensko-vvestfalsko ozemlje ter razdejali pri nočnih napadih stanovanjske četrti v Ortmundu in Bremenu. V pretekli noči je nek šibkejši oddelek britanskih letal ponovno napadel Berlin. V silnih zračnih bojih in s protiletalskim topništvom smo sestrelili nad Nemčijo in zahodnim bojiščem 72 letal, med njimi 54 štirimotornih bombnikov. Dopolnilo k vojnemu poročilu Fiihrerjev glavni stan, 7. okt DNB. Dopolnilno sporočajo k vojnemu poročilu: Rezervni mornariški nadporočnik Tellgmann je kot poveljnik nekega predstražnega čolna spremljave, ki je ščitila dragocene ladje, s spretnim taktičnim zadržanjem in odločnim ravnanjem odbil pred nizozemsko obalo skimt četami. Sovražnika so vrgle dalje nazaj in zaplenile 13 topov, številne strojnice, vozila in 2200 konj. Zapadno od Velikega Varadina so imeli Sovjeti kljub močnejšim napadom le pričetne uspehe, ker so 6e takoj pričeli nemški protinapadi. Razvili so se težki boji, ki še trajajo. V Vzhodnih Karpatih so se boljševiški izvidniški nastopi povsod ponesrečili. V vzhodnih Beskidih dežuje neprestano, a boljševiki ' kljub temu niso prenehali s svojimi brezuspešnimi napadi. Težišča bojev, v katerih so Ncmci boljševike povsod odbili, so ležala ob obeh straneh gornje Ostlave ter južno od Dukle. Rczultot vsega dne na celotnem južnem odseku je predstavljal popoln obrambni uspeh. Na srednjem odseku je postalo bolj živahno. Nemške čete eo še naprej napadale ob spodnjem Narevu, koder so dalje napredovale. Deli sovražnega topništva so pobegnili nazaj na vzhodno obalo reke. Dalje višje ob Narevu so izvedli boljševiki južno od Rozana več razbremenilnih napadov, ki pa so se izrodili v krajevne spopade. Ponekod so se vršili boji okrog manjših sovražnih vdorov. Pri Šaulenu so napadli boljševiki z močnimi pehotnimi r,ilami. Jugozapadno od tod so Nemci pri Kelmenu prestregli in zajezili sovjetski sunek. Severnozapadno od mesta je bil sovražni pritisk močnejši. Tu se še vrše ogorčeni boji. Vzhodno od Jelgave so vrgli grenadirji sovražnika na 5 km široki črti nazaj preko neke ceste ter so privedli ujetnike in plen. Boji na otoku Oeel sc nadaljujejo z veliko silovitostjo. Berlin, 7. oktobrn. O ogorčenem odporu nemških vojakov v srednji Italiji jo zapisal nedavno nek zavezniški časnikar, ki je doživel boje pri Rimi-niju naslednje: »Boji v Italiji so v mnogočem merilo za boj v Nemčiji. To četo se bore daleč od domovine, dan in noč so pod točo bomb in granat naših letalcev in topov ter v neprestanih napadih naših čet. A kljub temu se junaško dr/.e vsakega metra zemlje, lkikler bo imela Nemčija čete s tako fanatično moralo je ne bo mogoče premagati z lahkoto in tja v en dan.« Spričo nezlomljene morale nemških grenndirjev, planinskih lovcev in padalcev je pretekel tudi 23. dan velike severnoameriške ofenzive v srednji Italiji brez zaželjenega sovražnikovega vdora v Padsko nižino. V razoranili K zaključku varšavske tragedije Stockholm, 7. oktobra. Britanci obnavljajo ob grobu Poljske svoje prijateljstvo s Sovjeti ter izkoriščajo varšavsko kapitulacijo, da bi še enkrat zagotovili, da si je Anglija v vseh vprašanjih, ki se tičejo Poljske, s Sovjeti popolnoma edina. Londonski politični krogi si tudi ne upajo stavljati nikakega predloga glede Borovega naslednika. Tiho upajo, da bo izbrana oseba, proti kateri ne obstojajo taka nasprotstva, kot je bilo to pri Boru-Komorovvskem. London bi najraje videl, ako bi poljska begunska vlada položaj vrhovnega poveljnika sploh odpravila, s čimer bi odpadli vsi sporj glede poveljnika in njegovih polnomočij. Za angleškoameriško stališče je značilen glas »Washinglon Posta«, lista, ki* ee ga rad poslužuje ameriški predsednik. Časopis lakonično ugotavlja, da niso dobili varšavski Poljaki nikake pomembnejše zunanje podpore, ker bi bilo to za Anglijo in Združene države zvezano s prevelikimi stroški. Sovjeti pa so podprli varšavske borce šele takrat, ko jo bilo prepozno. Več ameriški list ne ve povedati. S pisanjem potrjuje le to, kar smo trdili že od začetka: upor varšavskega podtalnega pokreta njegovih zasnova-teljev Anglije, Združenih držav in Sovje-tov ne zanima več. Enemu je bila ccna za pomoč previsoka, drugemu pa se pomoč ni zdela potrebna. Vsi so si zopet popolnoma edini. Ravnodušno zaključujejo varšavsko poglavje, ne da bi se razburjali, ker spada tudi ta krvava pustolovščina v seznam vojnih zločinov. Uspehi nemških gorskih pionirjev Berlin, 6. oktobra. Gorski pionirji so ee izkazali v poslednjih tednih na Balkanu kot mojstri v gradnji mostov. V sestavu neke bavarske gorske divizije so merodajno pripomogli k temu, da je lahko divizija tudi na neprehodnem gorskem ozemlju neovirano dosegla svoje cilje ter da je bila zavarovana njena oskrba. V težkem dnevnem in nočnem delu 60 gradili most za mostom ter nove eeste na pobočjih gora. V enem samem dnevu so zgradili ti gorski pionirji pon-tonski most ter istočasno nek drug prehod preko reke, ki je 55 metrov široka. S tem so bili v 12 urah zopet napravljeni prehodi preko reke Lim, ki eo jih raz-ruSili tolovaji. V iste m časovnem razdobju eo napra- vili na drugih mestih tri nove mostove ter popravili pet nadaljnjih poškodovanih mostov. Neka četa je sama v treh dneh postavila sedem mostov. Neka druga četa istega bataljona je zgradila v šestih dnevih vež cest ter 19 mostov, izboljšala 0 nadaljnjih mostov ter zgradila prehode preko razrušenih skalnatih cest. Izreden uspeh te čete pa je bila zgraditev nekega 28 metrov dolgega mo6tu v petih urah. Kljub temu izredno napornemu delu, ki je zahtevalo od vsakega gorskega pionirja visoko znanje in izredno moč, so bili ti možje razen tega vedno pripravljeni zamenjati lopato z orožjem. Odbili so pri tem več tolovajskih napadov, zajeli številne ujetnike ter zaplenili obsežen pleai. Vzgled brezpogojne zvestobe Tannenberg, 7. okt. Šef adjutant vojske pri Fuhrerju in šef vojaškega personalnega oddelka pehotni general Rudolf Schmundt je dne 1. oktobra podlegel težkim poškodbam, ki jih jo dobil pri atentatu na Fiihrerja dne 20. julija. Kot na jožji Fiihrerjev sodelavec, sijajen častnik in goreč narodni socialist je kronal svoje življenje s požrtvovalno smrtjo za Fiihrerja. V počastitev pokojnika je odredil Fiihrer državni pogreb. V petek popoldne se je vršil v nemškem templju junakov v Tannenbergu svečan pokop po-zemskih ostankov umrlega generala. Maršal Busch je kol bivši pokojnikov pol-kovni poveljnik po Fiihrerjevem nalogu proslavil delo in osebnost generala Schmundta ter izrazil v svojem govoru žalovanje vsega nemškega naroda. napad nekega iz 6 čolnov sestoječega britanskega oddelka hitrih bojnih čolnov ter s svojo posadko odločilno pri-pomogei k potopitvi štirih hitrih bojnih čolnov in k poškodovanju nektga nadaljnjega. K pogrebu so se zbrali številni visoki zastopniki vojske, stranke in državne uprave. S svojo prisotnostjo so počastili pokojnikov spomin maršali keitc.l, Busch in von Manstein, Reichs-leiterja Bormaiin in dr. Dietrich, minister grof von Schvverin-Krosigk, pene ralni polkovniki Gutlerian, Jod I, Har-pe in Uoth ter od letalstva vitez von Grein in Stumpff, državni minister dr. Meissner, Gauleiter Stuertz, Fiihrerjev adjutant SS Obergruppenfiilirer Sc.haub, kontreadmiral von Puttkam-mer ter številni ostali generali vseh rodov vojske. » Roosevelt je nekoliko ponišnejši Lizbona, 6. okt. Za naraščajoče iztrez-njonje Angloamerikancev o vojaškem razvoju je značilna neka izjava vojnepa hujskača Roosevelta. Roosevelt je ponižno ugotovil, da vojna še ni dobljena. Nasprotno je moral priznati, da je nemški in japonski odpor prav tako odločen se bodo zemlje. morali boriti za vsak meter iztokih etruščanskih Apeninov je narasel ob obeh straneh velikih cest, ki vodita iz Florence v Bologno in Imoloj sovražni topniški ogenj v bobneč ogenj, ki je tako oznanil nadaljevanje te/.kih severnoameriških napadov, izvedenih na široki črti in s podporo številnih oklepnikov. Rožen nepomembnega vdora zapadno od I.oiana, ki jo bil takoj zajezen, pa so odbile nemške čete v • »1 poleten« na Jami oder pred cerkvijo ■*. Štefana, a.d e in 8 uro »JutraJ .o bile poannaana krat* e trupli neldtntlflclranih T P*1M domobn.nakena povelj.tv« ponovna odprte na prožnj« prisotnih o»«b, ki ao t« lokalo »v^jo«. J Ob t«J priliki Je bilo identificiranih I« le oaeb. Tndl to. ladrrao bodo priloženi poanntesul laplaniki. uklenjeno la podpisana i oa, 4. oktohrm 1944. ' c « F' Krvnik Leningrada voda boljševkacijo Finske Stockholm, 7. oktobra. Na Finskem ee vrši vse po stari taktiki, ki jo ponavljajo Sovjeti pri vseh narodih, ki pridejo pod njihovo nadoblast. Najprej se vlada skriva in ne pokaže svoje barve ter si le prizadeva, da izpolni vsa moskovska povelja. Prav tako kot v baltskih državah, so sedaj tudi v Helsinkih izdelali zakonski osnutek, ki predvideva čimprejšnjo izvedbo parlamentarnih volitev. Po svečanem sprejemu predsednika sovjetske nadzorovalne komisije Zdano-va ee bo sedaj kaj hitro nadaljevala bolj-Sevizacija Finske. Zdanovu bodo sledili ge ostali člani komisije, tako da bo imel na razpolago dovolj agentov, ki bodo nadzorovali vse javno in zasebno življenje Finske in strahovali narod po preizkušenih sovjetskih metodah. I-inski uradniki, ki eo pobegnili na Švedsko, poročajo, da eo sestavili Sovjeti črne sezname vseh onih, ki jih nameravajo likvidirati. Prisotnost Ždanova V Helsinkih inudi Moskvi najboljše jamstvo, da bo ta likvidacija na Finekem izvršena temeljilo in hitro. Ždanova morajo vsi nazivati »generalni polkovnik«. V resnici pa ni bil nikdar vojak ter je dobil stopnjo sovjetskega generala zgolj za svoje zasluge kot boljševiški strankin funkcionar. Ždanova Ennogo bolj označuje naziv »leningrajski krvnik«, kajti on je uprizoril v letih J037-38 v Leningradu in v vseb severnih deiih Sovjetske zveze prave pokolje. Ti t?o mu prinesli najvišja mesta v sovjetski vladi ia osrednji organizaciji boljševiške stranke. Ponekod ga smatrajo za Stalinovega naslednika. Pri Sovjetih velja Ždanov za najboljšega strokovnjaka za Finsko. Dejansko je bil glavni ščuvalec v eovjetsko-finski vojni leta 1939-10. Leta 1939. je osnoval proslulo »vlado finske demokratske republike«, e katero je hotel spremeniti Finsko v sovjetsko republiko. Takrat so mu je načrt ponesrečil. Danee pa ima priliko in vsa polnomočja, da to Izvrši. Ždanov je vodil tudi že zasedbo baltiških držav ter je v letih 1940-41 insceniral množeslvene pokolje v Latviji, Estoniji in Litvi. Zato razpolaga z najboljšimi izkušnjami o tem, kako je treba likvidirati narode, ter bo tudi na Finskem postopal po preizkušenih metodah. Najprej so Bora hujskali, sedaj ga napadajo Stockholm. Radio Moskva trdi v nekem uradnem pregledu mednarodnega položaja, da je pričela varšavski upor poljska emigrantska vlada "samo iz »prestižnih razlogov« in brez soglasja zavezniškega vrhovnega poveljstva in vr.hovnega poveljstva sovjetske vojske. Vodja tega upora, general Bor, ki se ni niti enkrat pokazal v Varšavi, je ta upor prav tako zločinsko končal, kot ga je pričel. Storil ni niti najmanj za to, da bi omogočil prebivalcem Varšave prehod v boljševiške postojanke ali k poljskim čeium. Stockholm. Radio Moskva razširja izvlečke iz lublinskih poljskih časopisov, ki ostro napadajo poljsko begunsko vlado v Londonu. Tako označuje »Gazeta Lubelska« imenovanje Bora namesto Sosnkowslčtega kot izzivanje poljskega naroda. «Rzeczpospolita« piše, da je moralo poljsko glavno mesto s tragičnimi žrtvami in razvalinami plačati poskus Sosnkoivskega in Bora, da bi s predčasnim pričetkom upora rešila svojo stranko. S to njihovo stranko, ki je dovedla do septembra 1939 in do sedanjega uničenja Varšave, ni nobenega kompromisa. Politično življenje Poljske bo določal samo poljski osvobodilni komite. Amsterdam. Britanska poročevalska služba javlja, da je prispel v petek v Francijo šef ameriškega generalnega štaba general Marschall, Kaos v Franciji Bern, 6. okt. Kakor piše »Trjbune de> Geneve« je naletel poskus gaullistične vlade, da bi uvrstila organizacijo maki-jev v gaullsko armado, v vsej Franciji na najmočnejši odpor komunistov, ki se branijo izpolnjevati navodila gaullovskih organizacij ter oddati orožje. Mnogi so se znova združili v tolpe. V Parizu samem je prišlo o priliki teh sporov do spopadov. Tako so napadli člani organizacije »Franctireurs in partizani«, ki je pod bolj-ševiškim vodstvom, z ročnimi granatami in strojnicami neko pariško vojašnico. Broz-Tito je šel po navodila Ženeva, 6. okt. »Daily Telegraph« poroča, da se je mudil Tito pred kratkim v Moskvi, kjer je imel razgovore s Stalinom. To je nadaljnji dokaz za to, da je Tito le Izvrševalec moskovskih povelj. Kratka poročila Amsterdam. Kakor poroča agencija Reuter, je podal danes phurehill v spod- (nji zbornici izjavo, v kateri je med ostalim rekel: Zavezniki si ne smejo domi-šljevati, da položaj ni resen in da ne bo v naslednjih mesecih preteklo ie mnogo krvi. Njegova skrb je v prvi vrsti skrbeti za to, da vlada za bojiščem red in mir in da se »spori ne. razširijo do prevelikega obsega«. Bern. »Tribune de Lausanne« prinaša vsebino novih odredb, ki jih je napovedala začasna francoska vlada. Po teh poročilih hočejo proglasiti za nične vse akcije vseh podjetij kot bank, rudnikov, zavarovalnih družb, ki obvladujejo gospodarsko življenje dežele. Ta soclalizirana podjetja bodo neto vodili državni, okrajni, krajevni delavski sveti aH zadružni sveti. Ta svet bo sestajal lz po ene tretjine zastopnikov zaplenjenih podjetij, zastopnikov potrošnikov in končno iz odposlancev socializirene javne zveze. „Uničite stroje, naprave, tovarne in rudnike...!1' Z gornjimi besedami pozivajo v svojem letaku, ki so ga pred dnevi raztrosili po naših obratih komunistični plačanci, naše delavstvo k uničevanju narodnega premoženja. Ne najdemo dovolj krepkih besed, da bi zadostno ožigosali to zlo-činsko početje slovenskih komunistov, ki hočejo iz gozda krojiti bodočnost našemu delovnemu ljudstvu. Naše slovensko delavstvo je v treh letih preizkušnje spoznalo resnico in zlo. čincem odgovorilo z vestnim delom, po svoji Delavski protikomunistični akciji pa je spregovorilo odkrito in odločno besedo: Slovenskemu delavstvu! Glavni odbor« neke »Delavske Enotnosti« poziva v nekem letaku slovenske delavce v okupatorjevih tovarnah, rudnikih in pri železnici k sabotažnim dejanjem. Letak poziva med drugim: »Kovinarji na Jesenicah, Mariboru, Celju, Guštanju, štorah ..., rudarji v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju- Hudi jami in Rajhenburgu ..., železničarji... delaoci v organizaciji Todt..., uničite stroje, naprave, tovarne in rudnike..,! *Danes je še čas, prepozno bo ob času zavezniške zmageI Delavci — vsi v partizane, vse za partizaneI Naj živi naš vrhovni komandant, maršal TitoI Naj živi rdeča armada...! Naj živi maršal Stalin, veliki strateg in vojskovodja .. .t Nimamo namena na letak odgovarjati, vendar k pozivu na zločinska dejanja — kot Slovenci in delavci, molčati ne sn-.emo. Ali ni že revolucija povzročila ined nami dovoli gorja? AH ni dovolj 30.000 nedolžnih slovenskih žrtev? Ali ni dovolj 4 milijarde škode na našem narodnem premoženju? Zločincem ni nedolžno prelite krvi in podlega uničevanja narodnega premoženja nikoli dovolj. Vedno znova pehajo narod v pogubo. Njim je partija več, kot vse slovensko delovno ljudstvo. Zločincem je rdeča armada in »maršal Stalin, veliki strateg in vojskovodja« več kot ves slovenski narod; besedi narod in domovina sta jim samo krilatici. i\'jim je njihov »maršal« Tito več, kot vse slovenske tovarne in rudniki, ki dajejo kruh našim delavcem in njihovim družinam danes i n ga bodo dajale v bodočnosti. Letak so podpisali v imenu svojih organizacij, ki jih zastopajo v »Glavnem odboru« »Delavske enotnosti« naslednji: I.eskošek Franc, predsednik Strokovne komisije in tajnik Saveza me-tnlskih radnika, sekretar Centralnega komiteja (CK) komunistične Partije Slovenije (KPS). S vete k Franc, predsednik Splošne delavske strokovne zveze, urednik tDelavcat. F a i f ar Tone, tajnik načelstva Jugoslovanske strokovne zveze in urednik ■>Delavske pravice«. flore Mavrici j, predsednik zveze lesnega delavstva JSZ. Kardelj Pepca, delavska zaupnica tovarne >Saturnust, flan CK KPS. Kovač Stane, član nadzorstva /ugoslovanske strokovne zveze. Marinko Miha, rudar, član CK KPS. Ocepek Angela, delavska zaupnica tovarne >Safurnust, /lan CK KPS. Pavšič Štefan, podpredsednik yKrščanske delavske mladinet. T o m an Tone, podpredsednik Jugoslovanske strokovne zveze. Škofic Ciril, član načelstva Jugoslovanske strokovne zveze. To so torej »delavski« predstavniki vseh tistih, ki so polni dve leti prikrito, složno delovali s savojskim okupatorjem in složno z njim požigali naše vasi in tovarne, izžemali in morili naše delovno ljudstvo! To so tisti, ki še danes složno in odkrito s tujci raznih narodnosti morč, požigajo in ropajo med rodnimi brati! Teh ljudi naše delavstvo m in ne po -i... n, ••. jih pozna! Leskošek, komunist in terorist že od nekdaj; Svetek, kavarniški socialist in največji lenuh na Pokojninskem zavodu pri upravi hiš, Fajfar, »krščanski« socialist, politikant v malem ter intrigant v velikem itd. Naš delavec preveč ljubi in brani pravice svojega naroda, da bi se pustil zvoditi geslom in pozivom komunistov. V svoji poštenosti se slovenski delavec globoko zaveda, da je pošteno delo sveta služba svojemu narodu. Zato naše slovensko delavstvo iz svoje lastne, globoke volje do dela ln življenja odločno in dostojanstveno odklanja vse zločinske zapeljivce in škodljivce. Ne samo, da jih odklanja, temveč jih obtožuje in obsoja pred vsem svetom in zgodovino, obtožuje in obsoja kot sokrivce vse škode, povzročene na življenjih in na naš?m narodnem premoženju in vse socialne bede, ki jo je naše pošteno delovno ljudstvo moralo pretrpeti! Obtožuje in obsoja jih kot povzročitelje bratomornega klanja, ker so dvignili koristi svoje partije nad koristi naroda! Z obtožbo in obsodbo zločincev pa slovensko delavstvo enako obtožuje in obsoja . tudi vse vidne in skrite terence in oprezneže, ki z dejanji, besedami ali molkom zločinccm pomagajo! Zakaj molčite gospodje marksisti, »znanstveni« socialisti in »krščanski« socialisti, kolikor vas je še v Ljubljani? Spregpvorite! Vaša dolžnost je, da stopite pred delavstvo in javno obsodite protidelavsko in protinarodno početje vaših sodrugov in tovarišev iz Strokovne komisije in Jugoslovanske strokovne zveze! Spregovorite in odločite se, sicer bo spregovorilo in odločilo slovensko delovno ljudstvo iu vas uvrstilo med zločince! v Spregovorite in odločite se vsi, ki ste do danes molčali! Jeklena, v trpljenju in krvi prekaljena volja vsega poštenega slovenskega delavstva je danes samo: Pošteno delo za dobro naroda in red! Resnica in pravica! Odstranitev razrednih sovražnosti! Povrnitev k naravni skupnosti stanov! Nov, pravičen družabni red! To svojo voljo je slovensko delavstvo pripravljeno branili proti zločincem komunistične »Delavske Enotnosti« in vsem njihovim zaveznikom, vse dotlej, dokler ne bodo komunizem in njegovi pomagači dokončno strti! Za slovensko delavstvo: Delavska protikomunistična akcija v Ljubljani Slovensko delavstvo po svoji D P A predstavlja danes za našimi hrabrimi domobranci najmočnejši jez protikomunističnim razdiračem in uničevalcem. Dolžnost vsega slovenskega ljudstva je, da ta boj slovenskega delavstva, ki je združen z velikimi žrtvami zavednih protikomunisticnih borcev, povsod z vsemi močmi podpiral Alešu Robasu v slovo V sredo, i. ok-tolbra je pri tolovajskem napadu na domobransko postojanko v Cer-.kljah padel domobranec Aleš Ro-bas. Bil je iz revne obrtniške družine. Starši so ga — kljub temu, da so 6iroruašni — poslali študirat na škofijsko gimnazijo v Št. Vidu ,da bi jim bil v oporo na star leta. V šoli se je odlikoval, bil je vsem priljubljen zaradi plemenitega znača ja. Ko je prišla vojna je moral prekiniti študije kakor toliko njegovih tovarišev-sošolcev. In ko je na slovenski zemlji nastopilo tolovajstvo, je bil med prvimi, ki je šel branit slovensko domačijo pred rdečimi tolpami. Ko se je v sredo vračal domov, so ga komunisti zahrbtno umorili. Starši so iz izgubo sina. ki bi jim bil v njihovih starih letih v oporo, zelo prizadeti, res je, da bodo žalovali za svojim priljubljenim soborcem vsi gorenjski domobranci, saj so izgubili dobrega in junaškega so-borca. Toda vse nas bo tolažila zavest; da je padel za sveto stvar in t^ka žrtev ni nobena zastonj, 6aj obrodi stoteren sad. Vsi njegovi bojni tovariši obljubljamo, da se bomo odslej še bolj vneto borili proti komunističnim tolpam, ki pomešane z vso mednarodno zločinsk družbo uničujejo slovensko zemljo i slovenski naroči. Našemu mrtvemu sc borcu-junaku večna slava! GOSPODARSTVO Iz trgovinskega registra. Pri Spedici Grom, Ljubljana je bila vpisana podrui niča v Trstu. — Pri Indus, tovarna usnj in usnjenih izdelkov, družba z o. z. Ljubljani so bili vpisani poslovodje na mestniki: Adolf Mergenthaler ml., Stoja Marta in Piuk Berta. Iz zadružnega registra. Pri Kovinarji kreditni zadrugi z om. jamstvom v Ljut ljani so bili izbrisani člani uprave Kc man Ivan, Zdolšek Ivan, Strašek Aloj in Kovač Andrej, vpisani pa so bili Krt šec Rudolf, Bricelj Marija, Lešnjak P< ter ter Sušnik Anton. Britansko-belgijska valutna pogoi ba. Kakor javlja agencija Reuter i Londona, je bila podpisana britanske belgijska valutna pogodba. Za sličr pogodbo z nizozemsko begunsko vlad je treba še urediti nekatere tehničfl posameznosti. • M M Ne dr. Cernič, ampak dr. Celešni V poročilu o porazih komunistični tolp na Bloški planoti v Četrtkovi Šti vilki našeg". lista je poročevalec po r( moti omenjal med ujetimi tolovaji d Cerniča. Ujet pa je dr. Celešnik Frai zobozdravnik. I, Dslenec: Kako se človek spreminja Prva p°vesti ki jo je napisal Krek kot četrtošolec' za alojzijeviške Domače v.ije v začetku leta 1880, nosi naslov: Kako se človek spreminja. Ko 6em obravnaval njeno vsebino v I. zvezku Iz-branih spisov (str. 40), 6em omenil, da po nekateri motivi stalno ponavljajo v Krekovih spisih. Med prizori, ki jih Krek posebno ljubi, sem navedel zlasti dva: velikodušno odpuščanje storjene krivice in malopridneža, ki se spreobrne. Glede sledpjega moliva sem ugotovil: »Skoraj je ni Krekove povesti ali igre, ki bi ne kazala v tej ali oni obliki, ),;iko se človek spreminja, in sicer vedno s slabega na dobrot... Krek je veroval v končno zmago dobrega, ki prebiva v vsakem človeku, in se je že zgodaj kazal učenca tistega, ki jo prišel iskat, kar je bilo zgubljenega.« Na to stvar sem se spomnil, ko sem se odločal, kaj naj letos napišem za obletnico Krekove smrti. Za razumevanj« Krekovega duha se mi še danes zdi prav posebno važno njegovo prepričanje, da se da na svetu vse spremeniti"in popravili tako, kakor je treba: človek, in oltdajajoče razmere! Včasih se sliši mnenje, da Krek ni poznal ljudi. Morebiti bi bilo pravilno, če bi 6e reklo takole: Krek je ljudi že poznal, samo nobenega človeka ni gledal samo kot takega, kakršen je sedaj, ampak obenem tudi kot takšnega, kakršen lahko postane in kakršen je Krek upal, da bo poslal. Zavedal se je, da »ljudje smo beležili in slabi. Močni pa smo v veri v Boga, zaupanje vanj nas krepča. molitev poguma nam da.« (Napisal 1. 1912 Stanku Zajcu, sedaj zdravniku, v molit-venik kot birmski boter.) Vera v »spremembo«, v spreobrnitev človeka je pri Kreku temeljila na njegovem zaupanju v moč molitve, ki vse premore, in v božjo dobroto. S tem smo načeli vprašanje o Krekovi veri in njegovi vernosti. Krek o De prAvi Bog se kliče BAg ljubezni... De čudno k sebi vod' olrrike ljube, De ne želi nobčniga pogube. De vstvaril je ljudi vse za nebesa.« Na noben izrek se Krek tolikokrat ne sklicuje kakor na ta: >De smo oččta 6niga sinovi, Ljudjž vsi bratje, brAtje vsi narodi, De ljubit' mor'mo se ...« S temi nazori o veri je Bogomila pridobila Črtomira za krščanstvo, ki se ne brani »vere ljubezni, miru in sprave«. Kadar se govori o Prešernovem odnosu do vere. se večkrat prav tem verzom pripisuj premalo pomena. Človek, ki je o krščanstvu tako pisal kakor Prešeren, ga je razumel. Taki verzi niso hčerke trenutka, ampak vsedlina življenjskega nazora. Človeka 6icer življenje včasih vrže iz tečajev in oddalji od zadobljenega spoznanja. Toda kdor je krščanstvo tnko globoko pojmoval, ta se mu trajno ne more odtujiti in Prešeren je svoje življenje logično zaključil — 6 spovedjo. Dne 30. decembra 1937 j« prinesel »Slovenec« v uvodniku poročilo o razgovoru p. Merklena (urednika lista La Croix) s papežem Pijem XI. Tam sem srečal misli, ki so se mi zdele ra Kro-kovo gledanje krščanstva tako važne, da 6em si jih izpisal. Naj jih nekaj tu navedem. Papež je rekel: »Samo oznanjevanje resnice ni Kristusu prineslo bogve kaj uspehov in zmage, pripeljalo ga je na križ. Dejanska ljubezen je bila tisto, kar mu je pridobilo duše in jih pripravilo do tega, da so mu sledile. Tudi mi nimamo nobenega drugega sredstva, da jih pridobimo ... Ljudi, ki so jih zapeljali komunistični nauki, boste spreobrnili le v toliko, v kolikor jim boste mogli pokazati, da vera v Kristusa in ljubezen res navdihuje vašo požrtvovalnost in vašo dobroto, in če jih boste preprioali, da nikjer Trezni in previdni smo v svojem gospodarstvu. Vse mora biti najboljše in najtrdnejše. Prvi šel v tovarni mora biti najrazumnejši, imeti mora živce kot jeklo, biti mora zdrav kot dren, da more ctclati od jutra do večera in uspešno voditi podjetje. Vso delavce izbiramo kar najstrožje, strokovni izpiti, zdravniški pregledi se vrstijo drug za drugim. Manj razumne zamenjamo čim prej in damo mesto drugemu. Takšno je naše gospodarstvo in kdo si upa reči, da ravnamo napak. Ni čudno, da ne razumemo božjega gosi>odarstva. Razmišljamo, kako Bog dela v dušah ljudi in no razumemo. Vidimo na delu božjo roko in ne moremo tajiti, kako čudovit je Bog v svojih delih, a njegovo orodje so navadno slabotni, bedni in ul>ogi. Vse veliko v svetu je Bog storil s slabotnim orodjem. Bog hoče, da svet vidi, da je na delu On, ne pa slabotna stvar. Bolniki, trpini in j>o-habljenci so za božje gospodarstvo potrebnejši kot so zdravi za svetno gospodarstvo. V božjem svetu je namreč milost vse. Molitev izprosi mnogo milosti narodu in posameznikom, molitev združena s trpljenjem je vsemogočna. Največ stori za božjo stvar oni, ki največ trpi. Bog mu daje drugod ne teče tak studenec ljubezni, kakor iz krščnnstva ... Ne da bi kaj žrtvovali od svojih načel in od tradicijo Cerkve, moramo posvetiti vse svoje sile, da prinesemo olajšanje množici, ki je zašla v materiali-zem, pa jo vendar, ne dn bi se zavedala, tnko žeja po nadnaravni resnici.« Treba je združevali resnico z ljubeznijo. Ta spominski člnnčič o Krekovem optimizmu naj zaključim z besedami iz njegove pozdravne pesmi Slovenskemu katoliškemu shodu, v kateri je pred 52 leti napovedal sedanjo strahoto, »joka v polokih solze, in svet opustošen in strt«, kar so jo vse žo izpolnilo, napovedal pa tudi to, kar naj se izpolni v prihodnosti: Ko zmenil bo zemljo bodoči vihar, narode upepelil krvavi požar, zaupno pri križu bo 6lala družina, po Kristu svobodna in v Kristu edina, — družina Slovenov, med svetom neznana, doslej le preganjana, v blato teptana —. , ln stala bo varuol« milost za milostjo, daje mu jo za njegovo jK>tr|>ežljivost, za njegovo vdanost in krotkost, za njegovo ljubezen. Ljubi ga, ker jo podoben njegovemu Sinu. Bog gleda s posebno skrbjo na bolnike in trpine, ker so tako podobni njegovemu Sinu v trpljenju. Vse delo duhovnikov in misijonarjev bi bil oneuspešno, če jih ne bi podpirali bolniki in trpini. Ce so nekoč odkujiovali ljudi iz pravega suženjstva, so morali biti nekje dobrotniki, ki so zbirali denar. Prav tako jo danes. No more duhovnik rešiti izgubljenca, ne moro. ga rešiti iz suženjstva greha, če mu ne pomaga milost, ln to milost zaslužijo bedni in trpeči udje in Bog daje uspeha duhovniškemu delu. Vsaka žrtev, vsako potrpljenje je odkupnina za sužnje greha, ki razpre božjo roko, da nam deli Jezusove milosti. Umlji-vo je, da dela apostolsko oni, ki trpi, bolj kot oni, ki oznanja božjo besedo. Samo nadnaravno gledanje nam razloži božje gospodarstvo. Slepe so naše oči za skrito le|K>lo in dejavnost trpljenja, če nam jih Bog ne odpre s svojim naukom. Križ je namreč modrost duši, ki ume v a božjo besedo in jo sprejme, nevednežu in poganu pa nespamet. Za bolnike darujmo še mi ta to-den svoje žrtve in molimo zanje, da bomo razumeli skrivnost križa in so ga oklenilL Iz Trsta Sinfonični konccrt. V petek ob pol 7 zvečer bo v Verdijevi dvorani sinfonični koncert pod vodstvom dirigenta Toflola in s sodelovanjem violinista Franchetta Gullija. Sinfonični orkester bo izvajal Beethovnovo 1. sintonijo op. 21., Bru-chov Konccrt za violino in orkester, Ca-talanijcvo skladbo »Zvečer«, Bcrliozovo Madžarsko koračnico in Straussovo skladbo »Smrt in prerojenje«. Tržaški trio v radiu. Tržaški radio ic začel prenašati vrsto koncertov, ki jih izvaja tržaški trio. Kot prvo je zaigral Beethovnov op. 97. Vrsto svojih koncertov bo nadaljeval in bo izvajal opero najboljših svetovnih skladateljev kot Schubertove, Brahmsove, Schumannove in Dvofakove. Prenos teh honcertov je vsak torek ob 20.30. 3. in okt. 19hh 1g.8n22.okt.19A3 ■'T^jgTOS»l»IH» 'IIH———M^M In zwai Griibcrn am Friedliof wiir(len 32 und 43 Siirgo mit den Helden nus Jclondol hoigesetzt. Horh iiber ihnen stehen nls letzte Waclie ihre Kamerailen, hcute Landeswrhniiiinncr. — V dveh grobovih na pokopališču nn Ilrvnfi so pokopali 32. ndnnsnn 43 krst z junaki iz Jelendoln. Visoko nnd njimi so stnli kot zadnja straža njihovi tovariši — danes domobranci. Die iirztliche Kommission bei der Ar-heit. Im Vordergrund ein Toter. — Zdravniška komisija pri delil. V ospredju v krsti mrtvec, ki mu niso mogli zravnati nog. Vor dem Dorfe Rakitnica stand am Ende der Bergungsarbeiten der 119 Ermordeten eine Ko onne von dreizeiin Wagen mit 104 Siirgcn — Pred vasjo Rakitnico je ob zaključku izkopavanj 119 jelendolskih žrtev stala dolga kolona 13 dvovprežnih voz s 104 krstami Die Sarge mit den irdisehen ttberresten der Helden werden in das Orab gelas-sen. — Krste z nemškimi ostanki junakov spuščajo v grob. Im Dorfe Rakitnica wnrde die Kolonne mil den Siirpen von den Bevvohnern feierlich empfangen nnd mit Kritn-zen geschmiickt — V Rakitnici so vaščani sprejeli kolono slovesno in jo okrasili z venci Erschutternd war der Anblick auf 104 anfgebnhrte Sarge, dic alle mit Blumen und Kranzen geschmiickt vvaren — Pretresujoč je bil pogled na veliki oder s i(!4 krstami, ki so vse tonile v cvetjn, šopkih in vencih Nr. 8 aus den zweitem Massengrab. Es soli oine Frnu aus Vcldos sein, die frei-willig zu den Banditen gekommen ist, um wegcn einer Anschuldigung Erklii-rnngcn abzugehcn. — Št. 8 iz drugega grobišča. Menda neka ženska iz Gorij l'ri Bled«. Prostovoljno je prišla k tolovajem, da bi pojasnila neke proti nji naperjene očitke. a ir Zlata poroka v Šiški Danes poteka petdeset let, odkar sta se vzela kmečki sin Šmuc Anton iz Vel. Lipljenj pri Skocjanu in kmečka hči Terezija Centa iz Roba pri Vel. Laščah. Zakonsko zvezo, v kateri sta skozi vse številne težave preživela pol stoletja, sta sklenila 8. oktobra L 1894 v župni cerkvi v Robu. Oba sta bila iz skromnih kmečkih domov in sta kot doto prinesla v zakon le delavne roke pa neugnano voljo do dela. Družina, katero »ta si ustanovila, ni nikdar poznala obilja, temveč samo skrajno skromnost, kajti družina železničarja Antona Smuča je štela devet otrok, od katerih jih danes živi še sedem. Zal jih je večina tako daleč zdoma, da se niso mogli zbrati v skromni očetovi hišici na Aleševčevi cesti. Za oba slavljenca lahko rečemo, da sta vse življenje le garala in si pritrgovala, da sta svojim otrokom omogočila primerno izobrazbo. Petdeset let napornega garanja in skoraj pretirane skromnosti je pustilo na njiju neogibne sledove. Danes, ko ju bolezen priklepa na dom in vrt, se vendar radujeta, ko vidita, da so se jima v otrocih spolnili upi in jima je Bog, h kateremu sta se v bridkih urah zmerom zatekala, dal moč, da sta bila vselej kos mnogokrat nepremagljivim oviram. — Tistim, ki zlatoporočencema želijo še vedrih ur na večer življenja, se pridružuje tudi »Slovenec«, čigar naročnik in bralec je bil g. Smuc dolga desetletja. Dogodki in novice današnfega dne NOVI GROBOVI + Frančiška Žlajpah. V Žužemberku so pokopali 79 letno Poldetovo mamo, ki je umrla za srčno kapjo. Žalno sv. opravilo za rajnico bo v torek, 10. okt. ob 7 zjutraj v stolni cerkvi. Naj v miru po čiva! + France Novljan. V Žalni je umrl gospod France Novljan. Blagega rajnega so pokopali v soboto ob štirih opoldne na domačem pokopališče v alui. — Naj počiva v miru I Njegovim dragim naše iskreno sožaljel Bala vrtnice - Sesira Sragica Spisala Tilka Lampretitova. Knjiga ie lopo vpsnna. Dobi se v nprnvl • ^ i-rodi«. Slomškova 1, in v kniignrnah. £ OSEBNE NOVICE Poroka. V nedeljo, L okt. sta se poročila v frančiškanski cerkvi g. Miklič Ciril, dipl. phil., in gdč. Bernardi Marinka, uradnica. Poročil ju je g. dr. P. Roman Tominec. Za priči sta bila nevestin stric g. Keber Herman, uradnik, in g. Sedej Ivan, grafičar. Novoporočencema želimo obilo sreče in blagoslova. Poroka. V nedeljo, dne 1. okt. 1944 sta se poročila v cerkvi sv. Petra g. Leopold Grum, uradnik Vzajemne zavarovalnice in gdč. Marinka Zdešar, visokošol-ka. Priči sta bili nevestin brat. g. Janez Zdešar in brat ženina g. Karel Grum. Poročil ju je gospod župnik Košmerlj. Mlademu paru iz uglednih družin želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. ZGODOVINSKI PABERKI d. vinotoka: 1. 1624. je umrl v Gradcu Janez Can-dik, jezuit in nabožen pisatelj. Doma je bil v Višnji gori. Napisal je >lov. lek-cionar z naslovom »Evangelia inu listo-vi«. Delo je prirejeno oglej, misalu, ker so se pri nas rabile samo oglejske mašne knjige. V jezikovnem oziru je uporabljal Dalmatina, zamenjal pa je tujke z domačimi izrazi. Prevedel je Canisijev mali katekizem. Obe njegovi kn jigi je potrdil škof Hren in sta se v naših krajih rabili na 15.80: Ljubljana : Henpes. Popoldanski tekmi pa odpadeta, Ce bo deževalo! Slovenci-berite! 22. september 1943-1944 DOKUMENT SEDANJOSTI! Dobi •• t vmb knjigarnah In založbah novice, Žegnanje na Kodeljevem. V nedeljo, 8. oktobra, bomo slovesno obhajali praznik sv. Male Terozijo, zavetnice našega svetišča Na predvečer ob 19.30 govor, ki ga bo iniol g. dr. Andrej Farkaš, nato litanije ln bla. gostov. Na praznik se začijo sv. maše že ob 5.30. Ob 8 bo slovesna služba božja, ki jo bo opravil ravnatelj škofijskega semenišča g. kanonik Anton Vovk. Mešani zbor bo ob spremljavi orkestra izvajal \Vagnorjevo mašo »Juhilate Deo«. Zadnja maša bo ob 10.30. K popoldanski slovesnosti pride prevzv. gospod škof dr. Gregorij Rožmnn, ki bo ob 16 imel govor, nato bodo litanije in blagoslov ter darovanje za cerkev. Vso častilce Malo Cvetke vabimo, da na njen slovesni praznik prihlto v njeno svetišče na Kodeljovo, zlasti še k popoldanski slovesnosti, dn čujojo škofovo besedo, ki jo nam najbolj merodajno vodilo v teh zmedenih časih. Namesto cvetja na grob g. DraSlerja Antgna so darovali za Borovničane: družina Ke6slorjeva 250 lir in ga. Emn Blejeo 250 lir po Škofijski dobrodelni pisarni. Velikodušen dar. Lastnik tvrdke »Trlbu-na« g. Lazar Frano iz Ljubljane, Karlovška cesta 4, jo položil v roke g. okr. glavarja ljubljanskega znesek 2490 lir kot prispevek tvrdke v korist po bombardiranja prizadetim prebivalcem Borovnice. Prisrčna hvala, posnemanja vrednol Društvo »Mali gospodar« olivftšča rejco koz, da so kozll-plemenjaki na razpolago pri naslednjih rejcih: Nered Matija, VI«, Pub-tejeva 8, Martinu« Lonard, Šiška, Vodnikova 91, Mauser Anton, Moste, Pod Ježami 17, Mlklavči« Anion, Trnovo, Knezov stradon 15, Smolo Matevž, Jožica, Savlje 19. Skočnina za letošnje leto je določena na 40 lir, ponovitev brezplačna. Za »Dom slepih« »o darovali stanovalci v Fondovih hišah 472 lir namesto venca na krsto pok. ge. Ane Pengal. Za velikodušni dar se iskreno zahvaljujemo. »Zegoza«, zadruga malih gospodarjev, ponovno obvešča vso člane, da do nadaljnjega ne sprejme nobene volne v predelavo. Za krmljenje živali so v t^m tednn na razpolago sveže sadne tropine. Šestmesečni tečaj za zobozdravnike pomočnice (asistentke) se otvorl 16. oktobra na dentistlčnl Soli v LJubljani. Prošnjo Jo tre- ba vložiti najkasneje do 14. t. m. na ravnateljstvo Dentistično šolo, Vegova 8, kjer so Izvejo vsi pogoji dnevno od 9—10. INSTRUKCIJE za šolo - NOVI TRG 5. Priporočljivo za vso dijuko, zlasti privatiste. Prigtašovanje do 15. t m. dnovno od 8—10. Formlcot pastile za deslnfckcljo ust ln grla dobite v lekarnah. Pouk za dijake srednjih ln ljudskih Sol so vrši v »Korepetltorlju«. Mestni trg 17-1. Sprejemajo se prlvatlstll Vpisovanje in informacijo dnevno od 9—12 in od 14—16. Radio material, žarnice, bioko itd., dobro ohranjen ali nov, stalno kupujo tvrdka EVEREST, PreSomova 44. Večerni trgovski tečaj — središče mest« — pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2-II., prične s poukom 16. oktobra (knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, stenografija, jeziki, strojepisje Itd.) Izbira prodmotov po želji. — Praktična Izobrazba potrebna vsakomur! — Vpisovanje dnovno, tudi zvečer. Učnlna zmerno. Zahtevajte prospekt. — Ravnateljstvo. Knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja Itd. so temoljilo i<» hitro naučite v specialnih dnevnih uli večernih tečajih. — Pričetek 16. oktobra. — Prospekti: Trgovski nčnl zavod. Kongresni trs l-II. Dijake In dijakinje vseh srednjih, meščanskih ln ostalih šol opozarjamo, dn prične redni pouk v vseh oddelkih na tukajšnjem korepotitoriju 15. oktobra. — Ločeni oddelki po predmeti h za vso razrede. Izbira prod-mota po želji. — Učnlna zmerna. Vpisovanje dnevno. — Informacije: Specialne strokovne lnstrukcijo v središču mesta. Kongresni trg l-II. Zavod za italijansko kulturo sporoča, da se bodo pričeli v ponedeljek, 9. oktobra, novi jezikovni, konverzacijski in kulturni tečaji. Nalivna peresa boljše kvalitete, dobro ohranjena, stalno kupujo ali sprejema v komisijsko prodajo tvrdka EVEREST, Prešernova 44. V torek bo izšla zadnja knjiga tretjega letnika »Slovenčeve knjižnice«. — Tako bo obširna trilogija Handel-Mazzcti: »ŠTEFANA« zaključena. V tej zadnji knjigi se zgodba razplete. Mučeniška smrt mlade Štefane, ki je hranila svojo skrivnost, spreobrne Henrika in njegovega očeta, trdega steyr-skega sodnika, ki vrne ključe zaseženih cerkva. S to trilogijo bo vsaka knjižnica veliko pridobila. Knjiga bo v torek na razpolago v vseh knjigarnah in trafikah in v upravi »Slovenčeve knjižnice«. Janko Grad bivši učitelj, upravitelj in mnogoletni okrajni šolski nadzornik je umrl. Moža, ki je bil po duši in srcu vzgojitelj »loven, mladine ni več. Drug za drugim izumirajo idealisti učiteljskega stanu. - In Janko Grad je bil idealist, da mu težko najdemo par. Po dovršenih študijah je učiteljeval kot učitelj-voditelj na enorazrednih šolah na Prežganju, v Orehku, pa Planini; dalje kot nadučitelj v Podragi, Košani in v Mostah (Ljubljana). Leta 1915 je bil imenovan za okrajnega šol. nadzornika za Novo mesto in Črnomelj. Tu je bil razrešen nadzorništva leta 1925 in postavljen za upravitelja novomeške ljudske šole, še prej pa je bil poslan za učitelja na bivšo ljudsko šolo pri salezijancih v Ljubljani. Leta 1927 je bil'dobil zopet upraviteljslco mesto v Mostah. Leta 1928 pa je postal zopet okr. šol. nadzornik in sicer za vzhodni del ljubljanske okolice. Leta 1932 je bil nadzorništva razrešen, nastavljen zopet kot upravitelj v Mostah, kjer je bil tudi leta 1937 upokojen. Pestro je bilo njegovo službovanje glede na službena mesta, ki ga pa ni sam zakrivil, temveč tedanji vladni režimi. Kot učitelj-vzgojitelj je bil vedno najboljše ocenjen in vrh tega celo odlikovan z redom sv. Save ln jugoslovanske krone. In zaslužil je tol Bil je uči- telj po božji volji. Kakor oče je bil med mladino. Šolski otroci so mu bili kot sinovi in hčere. Srce Bogu, moč mladini, zvestobo domovini je bilo geslo pri vzgoji* in pouku. Pa tudi šoli odrasli mladini je bil vodnik. Vodil jo je mimo goljufivih čeri, kazal nevarne prepade, ki naj se jih ogiblje, da ne strmoglavi vanje. Zavedal se je, da je učitelj mladini, takrat ko izstopi iz šole v življenje, še najbolj potreben. Zapiral pa se ni tudi odraslim, temveč šel med nje, zlasti v društvenem življenju. Krepko je stisnil roko svojemu župniku ob ustanovitvah vzgojnih in izobraževalnih društev. Idi-N lično ju je bilo videti v Košani, ko sta s tedanjim župnikom Lena9ijem sedela pod velikim orehom in delala načrte za izobraževalno in gospodarsko delo med larani. Njemu so bila pri srcu Se posebno pevska društva in petje samo, kajti bil je dober pevec in se je s petjem ukvarjal do poslednjih dni svojega življenja. In kaj naj rečemo o njegovem značaju? Bil je katoliški učitelj, ki je pred vsem svetom priznaval svoje versko prepričanje. Vera mu je bila ideal in življenje. V njej je zajemal v svojem težkem življenju moč, da je_ mogel raznovrstne težave in tegobe mirno m vdano prenašati. Brezpogojno izpolnjevanje zapovedi božjih je in mora biti podlaga življenju katoliškega učitelja! Tako je svetoval svojim tovarišem v predavanjih ln jih vabil, da izpolnjujejo judi ccrkve-ne zapovedi po Kristusovem reku: Kdor vas posluša mene posluša in kdor vas zanič"!?, mene zaničuje, č® «"« krščanski pedagogi, pa bodimo ie vojščaki njegovi, je zaklical na kongresu slovanskih pedagogov v Ljubljani leta 1913. Bil p^ je Janko Grad tudi organizator katoliškega učiteljstva. A. M. Slomšek mu je bil vzor in na tem vzoru je slonela notranjska podružnica Slomškove zveze, katere soustanovitelj je bil. Ni bilo podružničnega zborovanja, da bi Janko Grad ne bil predaval na njem ter petja, s katerim je zborovanje poživljal. Velikokrat pa je predaval tudi v Slomškovi zvezi in v družbi. Vsa njegova predavanja so bila po vsebini in slogu sijajna in so zajemala poslušalce. Enaka so bila njegova predavanja na okrajnih šol. konferencah. Delal pa je za Solo in izobrazbo tudi s peresom. Mnogovrstni so njegovi pedagoški članki v Slovenskem učitelju in drugih pedagoških revijah. Poleg' tega je dlje časa urejeval Mladega junaka in spisal brošurico Učitelj mladini. Abstinent pa je bil in se za protialkoholno gibanje trudil skoraj ves čas učitiljevanja. Značaj tudi v tem pogledu, da malo takihl Veliko se je trudil tudi pri farnem listu v Mostah ter ga polnil z duševnimi proizvodi. Kot učitelj, upravitelj in nadzornik je prirejal roditeljske sestanke, ki so jih starši kaj radi obiskovali. Zel je lepe uspehe tudi na tem poprišču. Kot človek je bil izredno mil in nežen. Za vsakega je imel dobro besedo. Kot nadzornik je bil učiteljstvu bolj tovariš in prijatelj in ni učitelja, ki je kdaj služil pod njegovim nadzorstvom, da bi imel proti njemu kot človeku le najmanjšd slabo misel. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v blagem spominu. Počivaj v miru, nepozabna nam blaga duša! -MoSčanski faranl pa ti izrekajo tem potom najlepšo zahvalo za vse, kar si zanje dobrega storil. PASTIS8JEV OLAS (Knjižice št. 243. tretja izdaja) I>obi se v ..Mladinski založbi" in na Rakovniku, • ena L 1'50. VIŠJI trgovski tečaj v Ljubljani sprejema slušateljo-ice i višjo predizobrazbo (dovršeni redni Enoletni trgovski tečaj ali višji razrodi srednjo šole oz. dovršena srednja ali strokovna šola). — Vpisovanjo dnov. no. Pričetek pouka 12. oktobra. Na razpolago prospekt: Trgovsko učlllščo »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo, In trimesečni tečaji pričenjajo 9., 10. in 11. ok. tobra. — Praktično znanje, koristno vsakomur sodaj in v bodoče. — Lahka dosotprstna metoda. — Pouk dopoldne, popoldne ali zve 6or po želji. — Učnina zmorna. — Vpisova njo dnovno. — Prospekti: Trgovsko učIIlSči »Chrlstofov nčnl zavod«. Domobranska 15. Vpisovanje v trgovsko učltlšče »Chrlsto fov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 za Enoletni trgovski točaj ln Višji trgovsk tečaj se vrši dnevno dopol. in pop. Pričete! pouka 12. oktobra. Na razpolago prospekt, -Ravnateljstvo, Spcclalnl nčnl tečaji knjigovodstva, ste nogratlje, korespondence, strojepisja, Jezikov — dnevni in večerni — pričenja jo 12. okt Izbira predmetov po žoljl. — Praktično zna nje, potrebno in koristno vsakomur sedaj i' v bodoče, doma in v službi, v zasebnem sl javnem poklicut — Vpisovanje dnevno. -Na razpolago prospekt: Trgovsko učlUščl »Chrlstofov nčnl zavod«, Domobranska 15. Badloaparate In harmonike stalno kupn je ali sprejema v komisijsko prodajo tvrdk« EVEREST, Prešernova 44. Šolske vesti Sprejemni Izpit. Glede na to, da za prv razrod dovoljeno število učencev nn 11"'' ljanskih moških gimnazijah še ni dosožonc so bo vršil po odloku IV štev. 6527-8 z dn 28. septembra 1944 13. in 14. oktobra t. 1 sprojemni izpit za nnknndno prijavljen moške kandidate in sicer za vse na I. mošk realni gimnnzijl (v novem uršulinskem šo skom poslopju). Za pismeni izpit naj f zboro prijavljcncl dno 13. t. m. ob 8. — 1 pisarno prosv. oddelka pokrajinske upravi Na državni trgovski akademiji pričo novo šolsko loto z otvoritveno službo božj 12. oktobra oh 8 v trnovski cerkvi Tsli da pridejo dijakl-inje v šolo, in sicor 3. in ' razrod ob 9, 2. razred oh 10 in 3, razre ob 15. Podrobnosti na uradni deski, Promenadni koncert godbe Slovenskega Domobranstva v jubljani, kateri bo izvajan 8. oktobra ii 11.15 pred Narodnim domom, ima aslednii spored: 1. »Avia«, koračnica; 2. I. Zaje: Gruničarji«, ouvertura; 3. A. Jaki: »V e^cli družbi«, venček narodnih; 4. P. ;gjkovsky: »Romanca«, venček nar.; \ V. Parma: »Urh, grof Celjski«, pot-'ouri; 6. Kneizei: »Pozdrav iz Knina«, oračnica. Dirigent, kapelnik godbe Sloven-kefia Domobranstva, g. nadporočnik ;esknvar. Radijskim poslušalcem Ob obletnici prvega domobranskega ,bhoila v Ljubljani bo v nedeljo, dne i oktobra ob pol dvanajsti uri dopol-ine govoril g. dr. Stanko Kociper. Sprejem poškodovanih bankovcev Šef pokrajinske uprave je z odločbo , dne 3. X. 1&44., VIII. No. 5591-14 od-•edil, da morajo poškodovane bankovce n novčanice, na katerih so še čitljive itevilke, sprejemati od oblastev in ura-|ov tudi privatne stranke v plačilo. V primeru, da bi se kdo branil spre-etj znesek poškodovanih bankovcev, ki e smejo krožiti v prometu, so lahko matra, da je odklonil sprejem plačila. Obvestila Prevoda Razdeljevanje krompirja Mimo že navedenih tvrdk prodajajo samo So v pouedeljek 9, t m. krompir na odrezke St. »1—20« krompirjevo nakaznico tudi itojnice na Pogačarjevom trffu in sadne trgovine. Poziv tvrdkam, ki razdeljujejo krompir Vso tvrdke, ki »o sprejelo krompir v .azdeljovanje, naj prinoacjo na Prevod, od- ] sek 7.B krompir, v ponedeljek, dne 9, t. m. do 10 natančne podntko, koliko krompirja | Se Imajo na zalogi, ločeno za italijanski in ločeno za domači krompir, Tvrdko, ki So prodajajo krompir na od- J rezko od 1—20, morajo v ponedoljok prodajo zaključiti tor do srede 11. t- m, te od-rezko oddati Frevodu. Poziv zavodom in javnim kuhinjam Vsa zavodo ln javne kuhinje, ki jim Prevod dodeljuje krompir, pozivamo, da prinesejo na Prevod, odsek za krompir, do brka 10, t. m. naslednjo podatke: 1. koliko oseb jo stalno na hranit 2. koliko od teli ima nakaznice za krompir in koliko jih nima; 3. koliko Ima zavod lastnega pridelka krompirja; 4. koliko krompirja je Jo uvozil in koliko Ka jo dobil na Prevodu. Ti podatki morajo biti potrjeni od uprave zavoda odnosno javne kuhinjo. Seznam najdenih predmetov prijavljenih upravi policije v Ljubljani v mesecu septembru 1944: šop 5 ključev v rjavem usnjenem otut« na zaponko; majhna rjavkasta denarnica iz usnja z malo vsoto denarja; molite modro-plave kariraste hlače; rjavo nalivno poro znamke »Capltote«; očala z rdeče koščeno oblečenimi nanhalniki; moSka žepna krom-ura znamko »Mivrem« s fosfor arabskimi itovilkami non magnetle, najdena v letu 1913; mala črna denarnica na zaponko z vsebino robčka ln ustnega rdečila; 2 stanovanj-;ka ključa Wertheim na železnem obročku; moSka rjava usnjena dSharniea z vsebino 50 lir in 20 dinarski kovanec; majhen popravljen otroški čeveljček; srebrna ovratna verižica z ovalnim obeskom s sliko Matere božje in skoraj nov črn dežnik. Rdeči križ poroča Poziv. V poizvedovalnem oddelku, Marijin trg 5, naj se zglase sledeče osebo ali njih svojol: Krajnik Avgust, Vodopiveo Na-na (Smodiš Zlata), Skok Stanko, Trbouo Josip, Vera Gorjup, Tomičevič Badosav, 5u-bio Joža, Scbader Herman, Schlein Manjo, Matičič Maivina, Borden Milan, obitelj Mo-horko, Tazinl Pavla, Anstelj Anton, geodet Eleržek Ferdo. Zalivala: g. dr. Lokar France, odvetnik Ljubljani, je daroval RK 500 lir iz poravnave v neki kazenski zadevi pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. Prisrčna hvalat Kaj |e novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Žalna slovesnost v šinohorju. Te dni so obhajali v poštni dvorani žalno slovesnost za padlim SA četnim vodjem JosijMim J u r k o v i č e m, ki je 28. avgusta tega leta padel v boju proti boljševikom. Pokojni izhaja iz splošno znane obrtniške družine v šinohorju in ie bil večkrat odlikovan. Poškodbe gozdov po bombah. — V »Kiirtner Zeitung« z dne 6. oktobra t. 1. beremo, da je v naredbi z dne 30. novembra 1940 o vojnih poškodbah določena tudi poškodba gozdov po bombah. Sleherno tako poškodbo je treba naznaniti pristojnemu uradu za vojne poškodbe, ki bodo nato ocenjene in povrnjene. Pojdite hrž po popravila! V raznih trgovinah in obratih, ki izvajajo razna popravila teh ali onih predmetov, se sčasoma nabere polno že popravljenih stvari. Ker teh v primeru kakega letalskega napada skoraj no bi bilo mogoče nadomestiti, opozarja »KSrntner Zeitung« z dne 6. okt. t. 1., naj ljudje ne puščajo popravil v dotičnih popravljalnicah delj, kot je potrebno, to je največ 14 dni, in jih naj pridejo brž iskat. Vsi tozadevni popravljalci naj opozorija ljudi na to. V Celovcu sta umrli 6ft letna vdova tobačnega tovarnarja Marija Lavrii in 84 letna vdova tesarja Neia Miki. Smrtna nesrefa. Trinajstletni ljudsko-šolski učenec Jože Tepina iz Preddvora se je peljal s kolesom iz Kokre po cesti na Jezersko, Na ovinku v Tupaličah pa je v nagli vožnji zadel v neki tovorni avto, ki jo privozil iz Preddvora. Fant je bil na mestu mrtev. S Spodnje Štajerskega Graščino Pogled pri Slov. Konjicah so hoteli gošarji zažgati, a so jih pravočasno pregnali. Zgorel je samo en del velikega poslopja. Nedavno je padel lastnik gradu graščak Pongratz, zadet od tuje roke. Star je bil že okoli 80 let. On se je največ trudil, da so se Poljčane zvezale s Konjicami po ozkotirni železnici. Praded Pongračev je bil navaden kmet, katerega je baje ccsar Jožei dvignil v plemiški stan. Osebna vest. Vodstvo tovarne lepenke v Ceršaku pri St. Ilju je prevzel H. Peer, rojak iz Stor pri Celju. Peer je bil že pod prejšnjimi lastniki Auš-Bo-rač ravnatelj tega podjetja. Pod sedanjo upravo pa je prevzel večino delnic on sam. Pojasnilo. Nedavno smo poročali, da je prevzel vodstvo splošne javne izobraževalne organizacije v Mariboru ravna- telj Hutter. Mnogi so mislili, da je to Hutter, ki je bil lastnik največje tekatil-ne tovarne na Štajerskem, Josip Hutter. To pa je zmotno. Predsednik oziroma ravnatelj prosvetne organizacija v Mariboru je E. Hutter, ki je po poklicu profesor. Josip Hutter pa še naprej sodeluje pri svoji tekstilni tovarni. Grozdje gnije. Kar je še grozdja po peronospori ostalo, je začelo zadnje tedne močno gniti. Konec septembra je nastopila daljša deževna doba, ki je pospešila gnilobo. Vinska trgatev se ni dala odlašati in oblast je dovolila vinogradnikom trgatev že pred 10. oktobrom. Kljub temu, da vinski mošt nI najboljši, je vendar letošnji vinski pridelek zelo iskano blago. Celo zavržena šmarnica ima obilo odjemalcev. Smrtna nesreča delavca. Anton Jan-čik, 20 letni čevljarski pomočnik iz fekof-jega dvora, okraj Pokrče, je sedel na vozu, ki je bil naložen z drvmi. JanČik je padel z voza, drva so se podrla nanj in ga tako močno poškodovala po glavi, da je kmalu zatem umrl v bolnišnici. Raznašaške za okraj Moste, Rožna dolina, Trnovo in centrom sprejme uprava »SLOVENCA«. Prijaviti se je osebno v upravi. Vsakdanja Ljubljana... Živilski trg prvo oktobrsko soboto Ob močno meglenem vremenu se je že zgodaj razvijalo tržno vrvenje prvo soboto deževnega meseca oktobra. Promet je bil znaten. Zelenjave, posebno endivije, veliko na izbiro. Naprodaj so bili zeleni paradižniki. Bilo jih je več košar in so šli dobro v prodaj. Trnovske zeljarice so pripeljale sode kislega zelja. Kot lani so tudi letos nekatere kmetice začele voziti na trg že naribano, neokisano sveže zelje, ki ga gospodinje rade kupujejo, kajti porabi se takšno, prav drobno naribano zelje za solato ali pa za sladko zelje kot prikuho. Gospodinje zelo povprašujejo po čebuli, ki ie na trgu prav redka. Lahko jih potolažimo, da bo trg v bližnji prihodnosti dobro oskrbljen s čebulo. Povpraševanje ie tudi po česnu, zlasti po zimskem, ko je sednj čas za njega saditev. Nn trgu -je tudi dosti mlade perutnine, ki so jo prodajalke zelo ponujale v nakup, toda kupčije so bile redke. Prodaja perutnine je sedaj postala živahno, kajti mnogi rejci perutnine so prisiljeni velik del perutnine odproduti, ker nimajo zadostnih zalog krme in piče. Na trgu je neka ženska prodajala tudi gobe. Bile so bolj razstavljene, kakor pa da bi jih gospodin je kupovale. Letos je nekam slaba letina r.a gobe. Pravijo, da je rasti gob velika ovira sedanje mrzlo vreme. Stare nobiralke gob pa so tudi mnenja, da mila zima, kakor sta bili zadnji dve, ni ugodna gobam za prihodnjo jesen. Kupujte knjige SI. knjižnice! RDEČA K010B0CIJA mm MIME IN MIMfi ur— Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Sef pokrajinske uprave je 6. okt. določil za tržno b'.ago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka, 9. oktobra 1944 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Novo kislo zelje 6.80 lir, kisla repa 5 lir, repa brez zelenja 2, rdeče zelje 4, zelnate glave 3, zelje na debelo 2, sveže naribano zelje 4, ohrovt 4, črna redkev 3, rdeča pesa 5, kolerabice 6, koleraba 4, karfijola 10, novi krompir 6, vrtne bučke 5, buče 2, paradižniki 10, paprika 12, glavuata solata 8, endi-viia 6, radič 6, špinača 8, šopek mešane zelenjave za juho 0.50, osnaženo rdeče korenje 6, peteršilj 6, zelena 8, por 9, čebula 6, česen 10, osnaženi hren 6, ■ ■ Ureditev prodaje čevljev 1. Naknp ln oddaja čevljov, ki bo v celoti ali delno izdelani iz ueuja, so vrSi po določbah moje naredbe o izdelovanju in nakupu ter popravilu čevljev z dne 30. oktobra 1943, it. 26 (Si. 1. 281 ;88) in mojih izvršilnih določb it. 3 po čl. 1 in 4 naredbe Vrhovnega komisarja v zagotovitev tekstilne oskrbe delovnega ljudstva z dne 9. septembra 1944 (81. list 134/69), kolikor je tam predvidena izdaja oblačilnih izkaznio z odrezki, namenjenimi aa naknp čevljev. Spričo vojnih razmer se smejo nakaznice načelno izdajati po najstrožjih merilih samo v zagotovitev najnujnejše potrebe dolovnega ljudstva in v izogib neposredne škode za zdrav, je. 2. V čl. 1 moje prvo citirano naredbe predpisana prepoved izdelovanja čevljev po meri ee ima nasprotno dosedanji tolorirani praksi izvajati tako, da čevljar ne smo prevzeti izdelave novih čevljev, niti če potrošnik sam dobavi nanje, niti če čevljar da usnje iz svoje zaloge. Izjema od te prepovedi, določena v čl. 2 naredbe glede izdelovanja ortopedskih čevljev, ostane v vo-ljavi. Siceršnje izjeme glede Izdelovanja čevljev po meri določa Sef pokrajinske uprave v sporazumu » nemškim svetovalcem. ) 3. Čevlji se bodo razdoljevali med potrošnike samo v višini kontingenta, ki ga od časa do časa za določeno obdobje predpiše šef pokrajinske uprave v sporazumu z nemškim svetovalcem. Kontingent bo razdeljen po npravnih podlo :jih, rozervlrana Pa bo posebna količina čevljev za socialne ustanove, za industrijske obrate, za uradna mosta in posebej za begunce s partizanskih področij. 4. Za izdajanje nakaznlo ' so pristojna tale oblastva: r) šef pokrajinske uprave po odseku ia oskrbo pri oddelku VIII. glede JaVirih potrošnikov državnih službenih mest ia dobrodelnih nstanovi b) okrajna glavarstva lu Inpan mesta Ljubljane po svojih proskrbovalnlh oddelkih za posebne nakaznice posameznikom, ki imajo svoje »talno domovališče v njih upravnem območju; o) župan mesta Ljubljano po avojem pro-skrbovalnera oddelku za posebne nakaznice beguncem z območij pokrajino, ki so ogro. žena po partizanih, ako imajo v pokrajini svojo stalno domovallšče; d) Pokrajinski gospodarski »vet za na-meščenstvo vojno važnih obratov i omejitvijo na delovne čevlje. 5. Upravna oblastva I. stopnje in Pokrajinski gospodarski svet vpisujejo izdane nakaznice v kartotečne liste, ki so predpisani za tokstilno oskrbo, 6. Trgovoi in obrtniki »mejo oddajati čevlje samo proti izročitvi nakaznico in istočasnemu odtrganjn odrezka oblačilne izkaznice. Za sprehodne čevlje je določon od. rezek A ln za delovno čevlje odrezek B oblačilno izkaznico. 7. Trgovoi na drobno ln obrtniki morajo do 5. dne v vsakem mesecu izročiti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu nakaznice in odrezke oblačilno izkaznice, ki so jih prejeli v prejfinjem mesecu. Na osnovi tesra in glede na obstoječe zaloge čevljev prejmejo za to naročilnice, s katerimi nadalje lahko čevlje nabavijo. Pokrajinski gospodarski svot razdeli vsakokrat določeni kontingent čevljov po navodilih, ki se bodo izdala sporazumno z nemškim svetovalcem. 8. Kršitve prednjih določb se kaznujejo po veljajočih zakonskih predpisih. 9. Prednja navodila naj okrajna glavarstva razglase na primeren način. hruške 14, jabolka 14, jnbolka za vku-havanje 7, gobe I. vrste (jurčki) 20, gobe H. vrste 12, suho lipovo cvetje 25 lir r.a kg. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene zu kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri Šef pokrajinske uprave. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otreb ljeno in v takem stanju, kot je opi sano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene ali tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne sumo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodaialcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati prejšnjih cenah kot ob isti letni do, lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Šefa pokrajinske uprave — oddelek XI. — odobrena drugačna cena. Si genska iosposvetska 3 Lastnica s GUNNAR GUNNAR9S0N: Nil BREGU ŽIVLJENJU Roman 29 Deseto poglavje Kriti je bil ob jako neugodnem času obiskal faktorja T ho rde en a v njegovi pisarni. Faktor je bil tisto ne-jo v cerkvi, kar se je le poredkoma zgodilo. Pa saj ni bil šel tjakaj zat®, tfa bi slišal župnikovo pridigo, ampak zato, ker je bil skoraj prepričan, da bo ondi dobil Finnurja z Vadija. In izkazalo se je, da ni bil napak računal na to. Koj po končani službi božji je stopil k občinskemu predstojniku, proseč ga, naj bi kdaj kasneje čez dan, kadar bi utegnil, prišel k njemu — da se mora nekaj z njim porazgovoriti in sicer zaradi jutrišuje dra žbe. Že prve dni v tedrnu je bil Finnurju Pisal in ga prosil, da bi razglasil dražbo, ki naj bo — če mu je prav — kar v ponedeljek. Da mu v skladiščih leži različna ropotija in občinski predstojnik naj poskrbi, da bo dražba razglašena. i Prav za prav jo pričakoval, dn se b« Finnur v ta namen oglasil pri njem, da bi se o tem porazgovorila. A ta mu je le poslal pismo, kjer mu je pisal, da se bo dražba vršila ob času, ki ga faktor želi, in da bo. razglašena, kot je navada. Priložil je bil nekaj pisanih oznanil in je prosil faktorja, naj jih da nabiti — eno na proda jalniška vrata, drugo pa na kak živahnejši kraj v mestu. Ves teden je faktor zaman pričakoval, da bi ga Finnur obiskal glede na razporeditev dražbe. Finnurja nj bilo. No, saj se o tem prav za prav ni bilo treba nič pogovarjati, ničesar drugega ko to, kar se ie dalo urediti tudi tisto jutro na dan dražbe: to si je moral faktor po tihem sam priznati. Vendarle bi bil rad govoril z občinskim predstojnikom še preden bi bila dražba. Zakaj, če bi se izkazalo, da bi se mu dobri Finnur z Vadija postavil po robu — faktor Thordsen je bi! sklenil, da bo že zdaj spregovoril z njim o njegovi poslanski kandidaturi mu dal razumeti, da potrebuje njegove podpore, — potem naj bi se dražba kar odpovedala. V nedeljo, ob času službe božje, ni faktor še nič vedel, kako bi 6e lotil Finnurja in si ga pridobiL A ko so zvonovi v drugo zvonili, je pograbil klobuk in odšel v cerkev. In potem je dobil Finnurja in ga prosil za pome-nek. Finnurju pa se m mudilo za noroe-nek s faktorjem. Jasno mu jo bilo, da se bo bitka zdaj začela in da je bila dražba samo pretveza. Pri župnikovem nedeljskem omizju je bil izredno ma-lobeseden. Sera Sturla je opazil njegovo slabo voljo in ga je hotel, čim so gostje odšli, vprašati po vzroku, pa ga ni mogel nikjer najti; Finnur se je moral pač neopaženo odpravili na svoja pota. A njegov konj je bil še na trati in se je pasel. Spodaj na obali pa je bil mali Siilvi igrajoč se z Blido: torej bo že prišel nazgj. Finnur je bil zares odhitel proč, čim so se začeli gostje razhajati. Vendar ni bil šel koj k faktorju Thordsenu. Nekaj časa se jc potikal med čermi in se je nato stran od poti ulegel za mejo. Hotel je biti nekoliko sam, preden bi šel k faktorju na pogovor, kjer se bo vse odločilo, o čemer je bil prepričan. Govorice, ki so krožile okoli, so bile zmeraj bolj izrazite. In ko je bil faktor t*) službi božji k njemu pristopil, je bilo v njegovih očeh nekaj, kar je izbrisalo sleherni dvom. Ležal je v zeleni travi na rebri in i© dal, da je tišina polzela vanj. A čim Za lir deset k»>.| takega — kar pol stotnlje smešnih slik, ki dajo pesmim, zgodbam mik — na zemlji ni euakegal II. javni simfonični koncert »Radia Ljubljane« Pri dosedunjih javnih sinfoničnih koncertih Radia Ljubljane so bili z uspehom izvajani to Številni biseri Is svetovne iu domače glasbene lltcrntnre. Dirigent Drugo M. Sljaneo bo na II. letošnjem slnfoničnem večeru zopet presenetil ljubitelje glasbe z novimi znamenitimi deli. Osreduja točka za. nlmanja bo solist, na» najbolj priznani pianist, prof. Anton Trust. Koncert s» bo vr.MI v ponedeljek, 16-oktobra ob 19 v veliki union.ki dvorani. Vstopnice s sporedi bodo po mnlenkostno spremenjenih cenah od srede 11. t. m. daljo v predprodaji v knjigarni »GUmbne Matice«. Dramsko gfcdaiiSCe Nedelja. 8, oktobra, ob 18: »Kar hočete«. Izv. Ponedeljok.J. oktobra: Zaprto. Torek. 10. oktobra ob IS: »Jakob Ruda«. Red Promierskt. Prva reprlza Phakespcarjeve komrdtje »Kar hočete« bo danes v nedeljo izven abonmaja. Letošnja zasedba je v glavnem nova, kar bo prlmog.do temu gractozuo Aogave-mu delu do novega učinka, — Osebe: Or-sino — Drenoveo, Sebaktijan — Nnkrst, Antonijo — VI. Bkrbiniek, Pomorski kapitan P. Kovlč, Valentin in Curlo — Biteno in Miklavc, Vitez Tublja Rig — Peček, Vitez Andrej Bledica — Jan, Malvollo — Orcgorin, Fabijan in Norco — OorinSek in Sever. Kn-pueio — Lipah, Vodja blričev — Vcrdonik, Oilvijin sluga — Raztresen, Ollvija — fla-rlfeva, Viola — Razbergorjova, Marija — Svotolova. — Režiser: prof. O. Sost. Scena: arh. ini. Franz E. Kostumi: D. Kačorjeva. Seonska glasba: H. Svetel. Linhartov »Matiček ae leni« bo odigran za vse abonmaje in sicer na željo občinstva, ki žeti spoznati naraščaj Dramskega studia. Operno gledališče Nedelja, 8. oktobra, oh 17: »Jenufa«. Premiera. Otvoritvena prelistava operne sezono 1914.45. Red Premlorskl. 'Ponedeljek,), oktobra: Zaprto, Torek, 1». oktobra ob 18: »Jennfa«. Red A. Jr.nafck: »Jenufa«. Libreto jo napisala Gabrijela Prelssova. Dejanje so dogaja na vasi v hl*l corkovcnie« Buryjo ln obravnava usodo njeno pastorko Jonufo. — Osebe: Je mifa — Hoybnlova, eorkovnlca Buryja — Karlovčeva, starka Buryja — Golobova, La-ca Klemen — LlpušSek, Stov» Buryja — Ur-šlč. Mlinar — Dolničar, Rilitar — Zupan, Rlhtarlca — Poličeva, Karolka — Bukovče-va, Dekla — Sadnjkova, Barena — Sene-gačnlkova, Jano. pastirček, — Barblčeva — Dirigent: dr. Svara. Režiser: C. Deboveo. — DanaAijja premiera je otvoritvena predstava oporne sezone 1944-45 za rod Premlorski. Začetek predstave ob 17. Večje transportno podjetje sprejme takoj nekaj krojačev in čevljarjev, dalje rokodelce vseh panog ter reflektante za šofer. šolo. Prosto stanovanje, dobra oskrba in visoka plača. Predstaviti se v bivšem Sokolskcm domu v Trnovem, Ljubljana. bolj je bil prežet s tišino, tem bol] jasno je občutil, kako mu je udarjala kri — zdaj v sencih, zdaj v zapestju, zdaj v enem od prstov, ki je živčno podrhteval. Niti malo ni zdvajal o tem, kaj bo storil in si ni zato želel teh ur miru in poglobitve. Res, ljubil jo svoje posestvo res je bila to dediščina njegovih očetov, dom njegovih otroških let, njegovega dela — in poglavitna vsebina njegovega življenja. Toda — da bi se prodal 1$ zato, da bi si obdržal domačijo — nak, za vse na svetu ne! Stresel ie z glavo. »Najhujše je to, da bom kmalu star možakar,« je zamrmral. Nato pa se je malce bridko nasmehnil in se ves iztegnil. »No, to je pač pretiravanje.« Kaj bo stonl — o tem ni bilo nobenega dvoma. Prišel je bil semkaj v samoto zato, da bi premislil svoj poznejši položaj. Kako se bo preživljal in kakšno vsebino naj zadobi njegovo življenje? Saj si je bil povsem na jasnem glede tega, da bi postaj betežen in raatorast, če ne bi imel ničesar, za kar bi delal, za kar bi se boril. Da bi se naselil v kaki majhni koči? Da bi se preživljal s svojo borno letno plačo kot občinski predstojnik in s skopimi dohodki svojih uradnih po-Mov? In da bi poleg tega imel ma jhno kmetijo s kraviro in nekaj ovcami, Ali da bi'postal ribič? Nak — to na vsak način ne. Pa že rajši v Ameriko! V Ameriko... ta misel mu ni bila prav nič nova, bila je že v njem in je kipela, odkar je bil prvikrat mislil na možnost, da bo nemara nekoč prisiljen zapustiti hišo in dom. Nekega dne mu je bilo nenadoma prišlo na mar: potem mu ne bi nič drugega kazalo — potem bi moral v Ameriko! Vrodam ali zamenjam, iaj/elj, Beethovnova št. 16. (I KROMATIčNA HARMONIKA skoraj nova, 80 basov, iredvojni izdelek tt. Jrapo Jane, Ljubljana, se zamenja za dobro ohranjeni potniški pisalni stroj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Izenačenje vrednosti« 8874. (1 Moško zimsko SUKNJO predvojno »Palmaston« sukno. v najboljšem stanju ter še več drugih zimskih plaščev proda Hinko Privšek, Gradišče 7 (nasproti dramskega gledališča). ČRNE ŠKORNJE nove, irodam. Grebene, Gal-usovo nabr. 39. (1 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni, dobro ohranjen prodam. Rožna dolina cesta III. Št. 12. (I SMOKING popolnoma nov. ugodno naprodaj. Ogled: Povšetova ul. 33a (Kodc-Ijevo). (1 ZA ŽENSKI KOSTUM pripravno Črno moško obleko (smoking) ugodno prodamo. Ogled: Povšetova ul. 33a (Ko-deljevo). (1 PLIŠASTI PALETO zelo dobro ohranjen, prodam ali zamenjam. Naslov v npravi »SI.« pod št. 8919. (I DVA MOŠKA PLAščA zimska, dobro ohranjena. čevlje št. 44. gamaše, galaše št. 44, ugodno naprodaj. — Ocled: Povšetova 33 n. (Kodeljevo.) (1 OTROŠKI PLAšč zimski, in kapica, jesenski plašč (za deklice 4—7 let), snežke št. 29, čevlji št. 27. nove gamaše s hlačkami, ujrodno naprodaj. Ocled: Povšetova ulica 33 a (Kodeljevo). I Vajenci 1 MESTO VAJENCA za špecerijsko trgovino iščem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajenec« št. 8791. (v KROJAŠKEGA vajenca sprejmem takoj. Puhan. Petrarkova 18 (preje Komen-skega). (v UČENKO ali UČENCA sprejmem v špecerijsko trgovino. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8813. VAJENKO sprejme proti primerni nagradi — prvovrsten damski atelje v Ljubljani. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Atelje. I. kategorije« št. 8545. DIMNIKARSKEGA vajenea, kateremu nudim vso oskrbo v hiši iščem. Franc Vrhovee, Rožna dolina 16/VII. (v BRIVSKEGA vajenca sprejmem takoj. Gradiščaj Rudolf. Poljanska 77. (v VAJENKO sprejme krojnčiea. Sv. Petra cesta 49. Ljubljana. (v Avto-mchanskega VAJENCA sprejmemo. - Prednost imajo oni. ki so se že učili ključavničarstva, kleparstva ali mehanike. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8970. Mizarske*« VAJENCA s hrano in stanovanjem sprejmem tnkoj Josip Goljar. Gerbiče-va ul. 51, Kolezija. (v I Pridelki | KORENJE IN PESO kupim. Staretova 16. 1 Kupimo | Komisijska trgovina HINKO PRIVšEK se je preselila v Gradišče štev.' 7 (nasproti Dramskega gledališča. ORGLJICE koncertne pod imenom g ali f kupim. Florjan-ska 3. Dornik. (k »MANOMETER« brez ali z upori kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« .pod šifro »Mn-vometer« 8875. (k RJUHE. KAPNE posteljno perilo, brt-lače, razno moško in damsko perilo kopim italno tn plačam najboljše ceno. • Kupim tudi drugo razoa oblačila event prevzamem ista v komisijsko prodajo. Hinko Privšek • . juhljana, Kolodvorska it. 7. (k KUPIM: 1 par dobro ohranjenih škornjev Štev. 44, širina čez meča 40 cm, 1 rabljeno usnjeno aktovko, 1 dobro ohranjen ženski plašč za srednjo postavo. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Aktovka« 8907. (k 3 VEČJE PEČI na žaganje, v poštev pridejo samo dobro ohranjene — kupimo. Brata Vlaj, Wolfova 5. NALIVNA PERESA boljše kvplitete. dobro ohranjena, stalno kupuje ali sprejema v komisijsko prodajo — tvrdka E VER EST, Prešernova 44. (k GOJZERCE razne velikosti in drugo obuvalo kupi Hinko Privšek. Gradišče 7 (nasproti dramskega gledališča). (k ŽENSKE ČEVLJE Št. 38. dobro ohranjene, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6834. (k P070RI Kupujem »reče In vse tekstilne odpadke tel plačam po nnjvifj! ce. al. GREBEN v AlofziJ. GallaSlov.< pod »Lov« št. 8986. (k STEKLENICE v*oh vrst, "pletenke -šiviljske odpadke, krpe. železne sode, zaboje in vreče, stalno kupuje po najvišji ceni »Metalia«, Gospo-svetska 16, nasproti Delavskega doma, telefon 32-88. (k i: »SLOV. KNJIŽNICO« knjige I. let.: »Trop brez zvoncev«. »Dekli-ea s Prisoj*. »Podkrno-ški gospod«. »Pravlji-ee«, »Zlato večnega ju-da«, ku,n.im. L. Z. Trdinova 5/ITI., levo. (k KUPIM: ševčik: Opus 6. pTvi zvezek. Ponudbe na unravo >S'ov.« pod »Opus 6« 8947. (k Cltafte knjige »Slovenčeve knjižnice« 1 Siv, stroji | ŠIVALNI STROJ »Gritzncr« dobro ohranjen prodam. Gorenc, Poljanska c. 69. ŠIVALNI. STROJ pogrezljiv, malenkostno rabljen, pripraven, šiva naprej in nazaj, po zmerni ceni prodam. Naslov pove upr. •Slovenca« 8921. B Obrt 1 Pozor stavbeniki tifSnl posestniki) Dobavljam, polagair lil slružim star« PAttKETli IOSIP BRLEČ LJ n b 1J a n a EO LO D V O i! S K A » ~ Telefon 37-68. Komfssjska trgovina Htako Pmšek se je preselila v Gradišče št. 7 nasproti Dramskega gledališča. iauHiiiiDitsBS*H»Hnn i Stanovanja! ffl oddalo H ZAMENJAM veliko dvosobno stanovanje v Mostah, blizu tramvajske postaje, za ennsobno — v nližiui tramvajske postaje. — Ponudbe ua itpravn »Slov.« pod št. 8827. (č ZAMENJAM ennsobno stanovanje v Mostah za stanovanje v Rožni dolini, Bežigradu, Mirjti ali Šiški. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 8740. I Stanovanja i i S če l o j SESTRI (akndemičarka in uči-teljiščnica) iščeta stanovanje, sobo in kuhinjo. event. tudi proti iusirukciji. Cenj. ponudbe na upr. »Slov.« pod »Siroti« št. 8783. | joiivedba-J IZGUBLJENA je bila v pohoto od mesarja Paternoata do Mestnega trga št. 6, nova denarnica z večjo vsoto denarja od 8 do 9. Najditelj naj odda proti nagradi Amaliji kastelic, Mestni trg št. 6. Kolesarsko KNJIŽICO prometno, sem izgubil v soboto 30. 9. 1944 iz Ljubljane v Dev. Mor. v Polje in Sneberje. Najditelja naprošam, da odda knjižico na naslov, ki »o v nit j ali pa na upravo *Sl.< i: Sslia ISCea PRAZNO sonico za shrambo pohištva iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8981. (s | Kolesa | MOŠKO KPLO znamke »Freyus« prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8846. Moško in damsko KOLO prav dobro ohranjena, po 7 in r rn i ceni prodam. Naslov pove upr. »Slovenca« 8910. Moško in žensko KOLO dobro ohranjena proda llinko Privšek — Gradišče 7 (nasproti dramskega gledališč,). MOŠKO KOLO trpežno proda Fnjiliga - Tržaška cesta 17a. MOŠKO KOLO prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8954. KOLESA moška in damska športna in štrnipmena, zelo ugodno prodam. Artač, Kožarje 135, Tržaška eestu. BICIKLJE, TRICIKLJE in posamezne dele kupimo. Merkur, PuhaV-jeva 6. (k OTR. TRICIKELJčKI od t—3 let stare, naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. (oo iZsirojlJ ELEKTROMOTOR 12 PH, Mareli 3S0 V, 1400 obratov, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8877. ELEKTRIČNI MOTOR nov, od 4—5 ks s 720 ali 960 obrati, kupimo. Brafa Vlaj, Wo1-fova ul. 5. (k ŠIVALNE STROJE Singer, Necchi in stroj za križni bodijaj (Ket-tenstieh) proda Hinko Privšek, Gradišče 7 (nasproti dramskega glcdnlišča). ROČNI STROJ za izdelovanje makaronov, pripraven za gostinske obrate proda Hinko Privšek, Gradišče 7 (nasproti dramskega gledališča). ELEKTRO-MOTOR 5 in 7 KS ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. (str STRUŽNICE (mala in velika), kompresor. škropilni stroj in pištole, ugodno naprodaj. Merkur, Puha r jeva 6._ (str |_2Iyall_| PRODAM lepe mlade prašičke ln kupim repo, prso, korenje. T nnčarska steza 10, poleg Ljudskega doma. f (j ' PRAŠIČA ' 70 kg težkega prodam. Sp. Hrušica 13. (j PRAšTčKI 8 tednov stari naprodaj. Tomačevo št. 9. (j KRAVO dobro mlekarico. brejo s teletom ali brez. kupim. Albin Novak — Vnanje gorice 110 — p. Brezovica. (j SVINJO 7 mesecev, prfjdam za pleme nli rejo. Pogn-čar Frane Sp. Hrušica ii. Dobrunje (zno traj bloka). ' (j I Posestva"! ZEMLJIŠČE bOOO m* prodam 4 45 lir m2, brez posredovanja. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Preko bloka« 8924. (p 8 Denar B O POSOJILIH na hiše, posestva tn poroštva dobite infor-maeijc. Ljubljana — Beethovnova 15/11., levo pri JUGO-KRED1T. aaannHaaiRianB Vse denarne ln trgovske posle izvršim ttitre. točno Ui •otidno. Priporof« sei BUDOLF ZORE Ljubljana Gledališka ul. 12 leL v»-ia OBfDBBBHilBBaB OmIvO NAPROŠAMO dotičnega gospoda, ki jc 16. sept. ob ■'< na 10 zaustavil v Prešernovi ulici stražnika, ki jc podrl nekega pasanta, naj javi svoj noslov v upravi »Slov.« ali na naslov Zalar, Ižanska cc.-ta 32. (o j Glasba 6 GLASBILA gosli, violo, kitaro, krilni in gozdni rog, saksofon, flavto, eitre, ter več gramofonov s ploščami proda Hinko Privšek, Gradišče 7, naspr. dram. gledal. R ADIOAPAR ATE in HARMONIKE stalno kupuje ali sprejema » komisijsko prodajo tvrdka EVERtST. Prešernova 44. (k LASTNIKI r.LASOVIRJEVI Pnslp/ujie «e telefon, ske številke 39-23. ki E okliče specialno tvrd-o za oglaševanje ter popravila »lasovirje. in harmonijev J nr 6 se k, Zrinjskega cesta 7/11, Ljubljana. GRAMOFONE razne vrste proda Hinko Privšek. Gradišče 7 (nasproti dramskega gledališča). (g VIOLINO •/,, r. učnimi notami, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6945. (g | Radie | RADIO APARATE Geloso, Orion, Minerva, v izvrstni izdelavi proda Hinko Privšek, Gradišče 7 (nasproti dramskega gledališča). (i RADIO MATERIAL žarnice* bloke itd., dobro ohranjen ali nov, stalno kupuje tvrdka EVEREST. Pre-šernova 44. (k RADIO APARATE nove nudim. Intresenti vabljeni. Hinko Privšek, Gradišče 7 (naspr. dramskega gledališča). B Pohištvo | VEČ MIZ s predalom in štnkrlov, še vse v surovem stanju, zelo ugodno prodam. Naslov p.vc upr. »Slovenca« 8908. (I patentne posteljne mrežo, otomane, moderne kauče ln foto Lje nuili solidno Ln pc nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapetnih LJUBLJANA Meatnl trg štev. 18 PRODAMO nekaj starega pohištva Vprašati: Zadružna ul št! 2. (S KUHINJO v zelo dobrem stanju R rodom zaradi selitve, aslov v upravi »SI.« pod št. 8982. (5 § Razne | Komisijska trgovina HINKO PRIVšEK se je preselila v Gra. d išče št. 7 (nasproti Dramskega gledališča. NAROČILA ZA SLAMO sprejema: Glavna kmetijska blagovna zadruga v Ljubljani, Novi trg 3.__ PROŠNJE za potovanja, nabavo raeioniranih predmetov, posredovanja in vse informacije vam oskrbi korncrcijalna pisarna 7.AJC Lojze, Gledališka ulica št. ?. .STENICE vam uničimn s plinom. Stanovanje takoj lipo-rabno. Naslov pustile v upravi .Slov.« pod šifro' »Diskretno« 8966. Križanka št. 158 1 2. 3 4 3 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 k 18 --- 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33" 34 35 36 37 38 39 40 41 42 -- 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 ' 53 54 55 —- 56 57 58 Vodoravno:-1, vrsta modernega orožja, 5. koš je tako izdelan, 11. naloga, snov (tujka), 15. del pohištva, 17. lišp, 18. mesto pri Berlinu, del velikega Berlina, 19. strah, prikazen, 21. morska žival, 22. peti del (3. ski.), 23. državnik in vojskovodja v starih Atenah, 24. del drobovja, 26. greda, nasad (v staroslovenščini), 27. del cerkve, 29. mladenka, 31. komad, 33. mesto na Dolenjskem, 36. rimska boginja, 38. zemlja, obdana z vodo, 39. kos sukanca, 41. predlog, 42. podzemeljska shramba, 43. generacija, 44. tla, 45. strd, 47. del posode, 49. osebni zaimek, 50. soustanovitelj Rima, 51. prst na roki, 53. če, 55. skrajšan veznik, 56. grmada, 57. hrvaški skladatelj, 58. Aškerčeva pesem. Navpično: t. drag kamen, 2. rimski bog ljubezni, 3. našitek, 4. prelep, 5. kratica pri naslovih, 7. dlaka, 8. upravitelj (tujka), 9. sestava športnega moštva, 10. latinski veznik, 11. mesto v Srbiji, 12. Zeusov ščit, 13. me, 14. ime zadnje ruske carice, 16. zvezdoslovec (tujka), 18. vrsta mesa, 20. ime rimskega vojskovodje, 22. stara dolžinska mera, 25. tekoča voda, 27. geometrijski pojem, 28. del živalskega telesa, 30. borilnica, 31. stopinja, 32. vinska posejda, 34. moško ime, 35. jeza, 36. vrsta* zemlje, 37. hunski poglavar, 40. od njega se loči duša ob smrti, 44. domača žival, 45. šahovski izraz, 46. priimek slov. skladatelja, 48. ruska reka, 50. kvartaški izraz, 51. predlog, 52. kemični znak za kalcij, 54. osebni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE št 15? Vodoravno: 1. Maribor, 8. Saratov, 15. Avalon, 16. šal, 18. narobe, 19. Rezika, 20. koral, 22. zares, 23. Tina, 24. kolibar, 26. dere, 27. Ira, 28. kača, 29. arak, 31. kol, 32. no, 33. Sava, 34. pst, 36. INRI, 38. na, 39. klada, 41-. sntir, 43. Čehov, 45. remi, 46. strugar, 48. strd, 49. pro, 50. at, 51. tiara, 52. Al, 54. ano, Malomarna zatemnitev kaznovana V dobi od 14. do 29. aeptembr« 1944 so bile kaznovane zaradi zatemnitvenih predpisov flledeče osebe: Mikolifi Pavel, bančni nradntk, Costova 3; Pogainik Janko, trgovec, Borštnikov trg 1-1.; Dolinar Ivana, lastnica pekarne. Pred škofijo 11-I.j Lozii Milenko, gostilničar, Gle. dališka 2; Pengov Frančiška, gostilničarka, Karlovška 19; Reich Adolf, tovarnar. Poljanski nasip 6; Skalar Helena, zasebnica, Na-tlačenova 19: Stundelj Viktor, zlatar, Fran-kopanska 12; Vidio Josip, zidarski mojster, Alcševčeva 21; Slosar Ivanka, lastnica bifeja, Sv. Jerneja 53; Kobal Danilo, gradbeni tehnik. Prijateljeva 1; Premrl Frano, trgovec, Malgajeva 10: Štajdohar Hada, zasebnica, Privoz 11-I.s Bartol Anton, trgovec, Funtkova 40; Dolinar Andrej; Jeločnik Viktor; dr. Pogačnik Janko; Mikolič Pavel; inž. Cuček Henrik; Dolničar Ivan; Cepič Mate; Premrl Hrane; Engelman Albin, trgovec, Tavčarjeva l.III.; Knez Lea, zasebnica, Go-sposvetfika I.I.; Lnkman Friderik, advokat, GradiSče 4-II.; Valenta Dušan, trgovski so-trudnik, Grablovičeva 8; Zagoričnik Koza, gospodinja, Glinška 12; Zigon Angelo, tovarnar, Brejčeva 16; Žan Ljudmila, gospo, dlnja, Bohoričeva 11; Bahoveo Ladi, trgovka, Tavčarjeva 2-III.; Pleško Angela, Šivilja, BIeiweisova 42-111.; Pavlica Mira, zasebnica, 'Petrarkova 25; Otalial Ivana, trgovka, Puccinijeva 10; Mihelič Franja, gostilničarka, Židovska steza 1; Bitono Božo, mizar, Gosposka 10; Belah Mihael, elektro-monter. Medvedova 5a; Rozman Slava, za-sobnica, Goai^ska 4-1.; Obersnel Oskar, ban. čni uradnik. Dunajska lb; dr. Kamušič'Josip, advokat, Bleiweisova 9; Jančar Rudolf, trgovec, Rožna dolina, O. VI-18; Henri Mai-re, trgovec, Dunajska la; Senčar Dorca, gospodinja, Tavčarjeva 3; Zupančič Josip, gostilničar, Medvedova 5; dr. Vauhnik Miloš, Malgajeva 12-111.; Aleksič Aleksij, slaščičar, Poljanska 53; Krainer Viljem, arhitekt, Malgajeva 10; Bibič Ivanka, natakarica, Ambrožev trg 1, in Turk Mira, zasebnica, Petrarkova 17-1. Vsem soro/lnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nepozabni brat in stric, gospod France Novljan V prezgodnji grob smo ga položili danes, 7. okt. ob 4 pop., na domačem pokopališču. Žalna, 6. oktobra 1944. Globoko žalujoči družini NOVLJAN - ZRNEC in ostalo sorodstvo. 55. ad, 56. slan, 58. ari, 59. Obir, 61. aT 62. novinar, 63. kravata. Navpično: t. Martin Krpan, 2. Avei ro, 3. razna, 4. lika, 5. boa, 6. on, 7 Maria Stuart, 9. An., 10. raz, 11. Arad 12. torek, 13. Oberon, 14. Vesela vrlo va, 16. šola, 17. Laba, 20. koča lari, 24. kava, 25. ranč, 2S. kadi, 5(1 kres, 33. samo, 34. Paria, 35. tipri, 3? ihta, 40. Lerdo, 44. st.. 42. Ra, 44. or nat, 46. stan, 47. Raba, 50. ali, 53. liv 56. sv., 57. Na, 59. Or. 60. Ra- •OddalntSIia rtoglna latfraosSo primerit* RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 8. oktober: 7 Toročila v nemščini — 7.10 Veseli zvok za nedeljsko jutro, vmes 8.30 Poročila v slo ven.sčini — 9 Nemška zakladnica — 10 Po ročila v nemščini — 10.15 Prenos službo boj je iz stolnice — 11.05 Prenos osrednjega nem škega sporeda — 11.30 Slovenska ljudska ud daja — 13 Opoldanski koncert — 12.30 Poro< čila v nomščini in slovonščini, napoved spo. roda — 12.40 Nemški ljudski koncert - II Poročila v nemščini — 14.10 Pozdrave iz domovino izvaja radij. ork. s sodolovanjcn mornega zbora pod vodstvm D. M. Sijam-a — 15 Strogo zaupno — 15.45 15 minut za po deželjo. Vlado Roječ: tebelarjova opravila jesenskih mosecih — 16 Koncert za vojak« vmes 17 Poročila v nemščini in slovenščini 18 Nesmrtna glasba nomških skladateljev - 19 Mali koncert, sodeluje Vidali, eoprai Lipovšek, klavir — 19.30 Poročila v slovel — 19.45 Kaj nam prinaša prihodnji teden - 20 Poročila v nemščini — 20.15 Prenos osret njega nemškega sporeda — 22 Poročila nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plest orkester vodi M. Vodopiveo — 23 Prem osrednjega nemškega sporeda. Dnevni spored za I. oktober: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutran pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenfčii — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldansl koncert — 12.30 Poročila v nemščini in ab venlčinl, nnpoved sporeda — 12.45 Salonsl orkester vodi A. Dormelj — 14 Poročila nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 P< ročila v nemščini in slovenščini — 17.15 P sano polje, daj zidane volje — 18.30 Glnsben medigra — 18.45 Segave besede, Jože Dulai Dolenjsko zgodbe — 19 Sramel »štirje fantji — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prem aktualnega predavanja — 20 Poročila v nen ščini — 20.15 Iz opernega sveta: Stvaritv Giuseppeja Verdija ob obletnici njegovep rojstnoga dne, radijski orkester vodi D. ! Sijaneo, sodelujejo: Heybalova, Vidalijev Golobova, Lipušček, Janko in komorni zl« — 21.30 Drobni napovi — 22 Poročila v ner ščini, napoved sporeda — 22.15 Pod južnir zvezdami — 23 Prenos osrednjega nemškes sporeda. ,EL KINO »MATICA« ™ Priljubljeni Panl Javor, šarmantna Erszl Slmor in lepa Klari Tolnay v romanci ljubezni in plesa >VIZ1JA NA JEZERU« Predstave ob 10.30, 15, 17 ln H. tEL KINO »UNION« nn Zaradi velikega zanimanja predvajamo še danes ob 10.30, 15, 17 in 19 »PLES V OPERI« jutri, v ponedeljek, ob 16, 19.15 premiera »NJEN PRVI DOŽIVLJAJ« lise Werner, Johannes Riemann.., TEL KINO »SLOGA« U3C Krasna komedija po Sehneldor-Forstlo-vem romanu »Poletna opojnost« »ZAKAJ LA^EŠ ELIZABETA?« Carola Hohn. Paul Richter. PREDSTAVE danes ob 10, 15, 17 ln 19! KINO »KODELJEVO« TELEFON 31—41 Zanimiv film iz vojnega življenja »NA SVIDENJE FRANČIŠKA Hans Sohnker. Marianne Hoppe Predstave ob 15, 17 ln 19^_ ZAHVALA Vsem, ki ste kaj dobrega storili naši ljubi, zlati mamici JUliri Boštjani - HovsEi naj dobri Bog obilno povrne 1 Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste zanjo molili, jo kropili, obsuli s cvetjem in jo spremili v njen zadnji domek. V ponedeljek 9. okt. ob 7 bo zanjo v cerkvi sv. Cirila in Metoda kot osmi dan pokopa darovana slovesna maša .zadušnica. Priporočamo jo v blag spomin in molitev. Ljubljana, 7. oktobra 1944. , Žalujoča otroka Mirko in Veruška s sorodniki. EiU »Ljudska tiakuaA« — Za Ljudsko iisktunoi l«ža Kiomarii ileiausg cbcr, izdajatelj: Jpgko Krošelj m gchriitleitgr, .urednik: Janko Hafaei