štev 26 ^^ 0«« i^llja ivao Letnik X! Uprava in uredništvo E^tuj, Lacko va ulica 8 •— Telefon 156. Komun, banka Maribor, Podružnica Ptuj številka 604-708-3-206. — Ure- juje urednižkl odbor — Odgovorni urednik Anton Baucnan — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborrica tisteaaaaa Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev PRES)SEDNIK ZVEZE BORCEV ALEKSANDER RANKOVIČ ob preslavi 15. obietnice bojev n« SAjtjeski In ob 4. julil« - chievu borca Predsedniik centralnega odbora Zveize borcev NOB Jugo- slavije Aleksander Rankovič je ob prosl-avi 15. obletnice bojev na Sutjieski in ob 4. juliju — dnevu borca — naslovili borcem iz narodnoosvobodilne vojne J ugosteviije po radiiu naslednje sporočilo: Tovariši in tovarišice, borci na- rodnoosvobodilne vojne! Letos doživlja naša država dan borca z velikimi svečanostmi na Tjentištu, ki bodo ob 15. oblet- nici bitke na Sutje&ki. To bodo obenem tudi zaključne svečano- sti proslavljanja Sutjeske po vsej naši državi. Na Sutjeski so jugoslovanski komunisti opraviGili v najtežjih okoliščinah odgovornost za usodo svojega ljudstva ki so jo pre- vzeli pred svojo državo in vsem svobodoiljubnim svetom v naju- sodnejših zgodovinskih trenut- kih. Delo Komunistične partije Jugoslavije v ilegalni dobi in na- rodnoosvobodilni vojni se je na Sutjeski pretvorilo v gigantsko siMo, ki je noben sovražnik ni več mogel uničiti. Za našega človeka, za državlja- na socialistične Jugoslavije, je Sutjeska neusahljiv vir vere v lastne sile, ki so nas vzdržale na poti do osvoboditve in ki nas da- nes vodijo v graditvi novega živ- ljenja z obvladanjem vseh zaprek na tej poti. Zato je Sutjeska naša preteklost in ko s€ k njej vrača- mo, ne gremo nazaj, temveč na- prej in vedno dalje naprej. Letošnja proislava Sutjeske, v kateri so na široko sodelovali naši najmlajši v šolah, naša mla- dina, vse naše družbene orga.ni- zacijc in vse ljudstvo, so poka- zale še enkrat, kako globoko in intenzivno žive tudi danes velike pridobitve narodnoosvobodilne borbe in kako se po njih izobli- kujejo socialistična zavest in pa- triotična čustvovanja naših ljudi Ta zavest in čustvovanja izvirajo iz naše socialistične stvarnosti, iz stvarnosti, v kateri so pridobitve ljudske revolucije ostale do kon- ca obvarovane in z ničemer oma- deževane in v kateri se nepresta- no cbogatujejo in razvijajo. Dne 4. julija bo?no prišli na Sutjesko, da se spomnimo naših padlih tovarišev v nadčloveški borbi. Njim v slavo se bomo na Tjentištu pod bojnimi zastavami njihovih proletarskih in udarnih brigad ponovno razvrstili v bor- bene vrste pred tovarišem Ti- t&m. legendarnim komandantom narodnoosvobodilne vojske in največjem človekom, ki ga je da.la zgodovina naše države. ' Tovari.ši in tovarišice! V 1.5 letih, ki nas ločijo od Su- tjesike, je naša država izpreme- i niJa svoj lik. Na pridobitvah na- rodnoosvobo-dilne borbe je bila ustvarjena nova Jugoslavija, so- cialistična skupnost enakopravnih narodov. Davno je že minila doba 1 obnove, postavOi smo močne go- spodarske temelje socialistične- mu družbenemu redu, zgradili no- ! ve, socialistične odnošaje delav- i skega in družbenega upravljanja ter postali enakopraven in ugle- den oinftelj v mednarodnih od- nošajih. Naša država je v prvih borbenih vrstah za mir in med- narodno sodelovanje, za Tanago načela spoštovanja suverenosti in pravic narodov. V teh burnih letih našega po- vojnega razvoja so bili borci na- rodnoosvobodiilne vojne vedno v prvih vrstah, na najtežjih mestih, pri najodgoN-^omejših nalogah. Nji- hov delež pri izgradnji svoje dr- žave je enak njihovemu prispev- ku v njeni osvoboditvi, a danes — je to zgodovinska bitka, v ka- teri sodelujejo milijoni delovnih ljudi, od mladeniče v in deklet do na.jstarejših generacij. Ta bitka še ni končana. Pred nami borci iz narodnoosvobodilne borbe so še velike in zaipletene naloge, ne sa- mo tiste, ki izvirajo iz dejavno- sti naše organizacije, organizacije Zveze borcev NOB, ki jih v svoji vsakdanji dejavnosti z us.pehom izpolnjujejo. Pred nami so nalo- ge, ki se pojavljajo na poti gra- ditve socializma, od katerih iz- polnitve je odvisna nadaljnja go- spodarska okrepitev države in zboljšanje blaginje naših ljudi, okrepitev obrambnih moči naše slavne ljudske armade in vse dr- žave, kar ji vse zagotavlja po- membno vlogo, ki jo ima v svetu kot prvoborka aktivne in miro- ljubne koeksistence. V izpolnje- vanju teh nalog je vloga vsakega borca narodnoosvobodilne vojne nezmanjšana, dokler trajajo nje- gove fizične in umske sposobno- sti. Jamstvo za izpobijevanje take vloge bo tudi v prihodnje čistost iar;.bave vseh jjodaitkov, iz katerih bo razvidno, kakšno je stanje skladov po teh trgovskih podjetjih in ostalo, iz česar se bo dalo videti, ali so odgovorni ljudje v podjetju boflj misSii-K na za^gotovitev nadatljmjega na^predo- vanja podjetj-sf ali na lastne do- hodke. ^ en stanovonjski btok v Ptuju Občinski ljudski odbor Ptuj bo začel letos z graditvijo 3 nad- stropne zgradbe z dvema trgov- skima lokaloma in 15 dvosobnimi stanovanji, ki bo stala na trgu med Lackovo in Trstenjakovo uli- co zraven gostišča »Beli križ« in bo z licem obrnjena proti podjet- ju »Slovenske gorice«. Gradbeni stroški bodo znašali nad 45,000.000 din. K projektu samemu je dal ob- činski svet za stanovanjske in komunalne zadeve nekaj pripomb. V novi zgradtH bo ena več^ trgo- vina z dvema oddelkoma ali pa dve trgovini. Stanovanja bodo lič- na in bodo imela centralno kurja- vo. Stanovalcem ne bodo potrebne omare. Na podstrešju bo pralnica, sušilnica, 2 stanovanji, soba hm- nega sveta ter prost«- za igranje otrok ob deževnem vremenu. Po- vršina stanovanj bo 46 m'. Projektanat tov. Toplak jetipo- števal zahteve po praktičnejših stanovanjih in čim manjših grad- benih stroških. Z zgraditvijo hotela v oglu med Masarykovo in Trstenjakovo ulico, 3 nadstropnega bloka na oglu med Lackovo in Trstenjakovo ulico ter že gotova zgradba Lekarne Ptuj v Trstenjakovi ulici bodo dale te- nnu delu zgodovinskega Ptuja no- vo lice. Pet mlli|onov še za elek- trifikacijo v občini Nekaj elektrifikacijskih odbo- rov v Halozah in Slovenskih gori- cah bo dobilo od občinskega ljud- skega odbora E*tuj nekaj nad 5 milijonov kredita iz sredstev za negospodarske investicije po raz- delilniku, ki sta ga pripravila Svet za stanovanjske in komunal- ne zadeve občine Ptuj in zastop- niki Eelektro-Maribor okolice in obrata tega podjetja Ptuj. S tern kreditom bo dovršena elektrifika- cija v predelih, kjer so interesen- ti sami veliko vložili v elektrifika- cijo in jim je potrebnih le še ne- kaj sredstev za dovršitev. Nekaj prošenj je bilo odloženih za prihodnje leto in to prošnje tistih el^trifikacijskih odborov, ki še santi niso dovolj storili za ei^rtrifikacijo na svojem območju. Kovu dovčmi komisija v občansko komrisšjo za odme- ro dohodnme dn prometnega dav- ka obrtrakom in svobodnim po- klScem za leto 1957 in 1958 so biHd 30. j*jnaija na občinski sej:i imenovani: Jože Vnbnjak, Jože Mtshič, I>rago Mar, Franc Zaje, Mirico Voda, Štefan Matjašič, Ma- tija Klemenoič, Zora Macoin, Stan- ko Preac, Mojtz Plaminšek, Jože Sotiter, Franc Leber, Franc Šprah, Marteo Korošec, Avgust Drobnič, \fertin Kranjc, Alojcz Hluipič in Franc Rižnar. Tričlanska komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij v občinski ko9iiiisi.ji za raizpis mest direktorjev gospodeinsikih <«•- ganiizacTj bodo v bodoče sodeio- vald tovariši: Franc Vidmar, inž. Stane Tonejc in Viktor Maikovec. Nov most čez Tajno Dosedanjii most čez Ta^jno, prek katerega vozijo prebivalci iz Male Varnice, Skorišnjaka, Velikega šn Malega Okiča ter iz Gradišča, bo v kratkem v glavnem popravljen in usposobljen za prehod in pre- voz za toliko časa, dokler ne bo v neposredni bližimi zgrajen nov, železobeton-ski most. Graditev pri studencu za mestni vodovod Zraven zgradbe nad studen- cem za mestni vodovod na Zg. Hajdim bo postaviljena še zgrad- ba m stnojnioo-črpalko, tako da bosta studenec ;n strojnica vsak v svoji zgradbi. Po prvotnem na- črtu je biHo predvideno vse pod eno streho. 13.000 gledalcev v voH- eteju »Color« v Ptuju v dnevih med 23. in 30. juni- jem t. 1. je gledalo nad 13.000 prebivalcev iz Ptuja in iz bližnje ter daljne okolice zelo zanimiv in pester program varieteja »Color« iz Zagreisa, ki si je znal v krat- kem času brez posebne propagan- de pridobiti pozornost prebival- stva iz mesta in podeželja. Na 13 popoldnevnih in večernih predstavah s po 1.000 gledalci so se predstavili javnosti artisti Ju- goslovani (7), 3 Čehi, 4 Avstrijci, Egibčan in Turek, mlajši in od- rasli. Po vseh pripravah na na- stope, po agitaciji delu in opremi nastopajočih se je lahko vsaki gledalec prepričal, da upravi vari- eteja »Color« ni šlo samo za to, da si pridobi od radovednih gle- dalcev denar, temveč da jim s pestrim programom, dobro izvež- banimi artisti. plesalci, s primerno glasbo, razsvetljavo, kostimi in ostalimi prikažejo posebnosti va- rieteja, ki ga v Ptuju še nismo gledali. Veliko je doprinesel k ra- zumevanju programa napovedova- lec, ki je znal z radijskim nači- nom napovedovanja v čisti slo- venščini prikazati posebnosti vsa- ke točke. Občinski ljudski odbor je pod- prl delo varieteja »Color« s tem da mu je dal najugodnejši pro- stor ob Lackovi ulici zraven trgo- vine »Zarje«. Ta edini potujoči variete je že bil deležen vse po- zornosti javnosti tudi drugih dr- žav kot n. pr. Avstrije, Češke, SZ. Francije, Italije, Grčije, Bolgarije ter Turči;^. Letos je prispel v Slovenijo in se bo še nekaj časa po turneji v Lendavi, Murski So- boti in Varaždinu zadržal na Ma- riborskem tednu. ZADRUZNE VOLITVE (Nadaljevanie s 1. strani) Koko se predlagajo kandidati Pravico biti izvoljen za člana zadružnega sveta ima vsak za- družnik oz. vsak delavec, ki ima splošno volilno pravico. Volitve se opravijo po kandi- datnih listah, ki se vlagajo pis- meno. Kandidatno listo predlaga lahko najmanj ena desetina čla- nov zadruge, če ima zadruga do 500 članov oziroma ena desetina delavcev, ne pa manj kot pet de- lavcev, Omenili smo že, da se v zadrugah, ki imajo manjše število delavcev, volitve iz vrst delav- cev ne opravijo in da so vsi čla- ni delavci člani zadružnega sveta. Za predlaganje kandidatov iz vrst zadružnikov skliče lahko upravni odbor zadruge sestanek zadružnikov, za predlaganje kan- didatov iz vrst delavcev pa skli- če lahko upravni odbor sindikalne podružnice sestanek vseh delacev zadruge in njenih samostojnih obratov. Za člana zadružnega sveta ne more kondidirati upravnik zadru- ge, če pa kandidira član volilne komisije ali član volilnega od- bora, se postavi na njegovo me- sto nov član volilne komisije oz. nov član volilnega odbora. Ista oseba kandidira lahko samo na eni kandidatni listi. Predlagatelji podpišejo kandi- datno listo in jo izroče volilni kcfltnisiji najmanj sedem dni pred volitvami vsaki kandidatni listi mora biti priložena tudi pismena izjava vsakega kandidata, da sprejema kandidaturo, seveda pa je ta izjava lahko skupno za več kandidatov. Če je kandidatna lista pravilno sestavljena, jo volilna komisija potrdi in razobesi na voliščih in na drugih mestih, ki so dostopna volivcem, in sicer najmanj pet dni pred dnevom volitev. More- bitne pritožbe zoper odločbe vo- lilnih komisij rešuje dokončno in v hitrem postopku okrajno so- dišče. Nadaljevanje na 3. strani) NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV. PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) Hrenič Antonija se je rodila 1890 v Štukih pri Ptuju. Bila je je hčerka Marija seznanila s komunistom Peršonom Fran- cem, je njegova prisotnost v hiši dobro vplivala na razvoj revolucionarne zavesti pri Hre- ničevih. Na njenem domu so se sestajali komunisti že v stari Jugoslaviji, kar so nadaljevali tudi v dobi okupacije. Sin Ka- rel je prinašal domov orožje, ga čistil in odnašal v skrivališče za prvoborce. Antonija Hrenič je morala preboleti težak uda- rec — smrt sina Karla, ki je padel kot talec oktobra 1941 v Mariboru. Dne 4. avgusta 1942 so Marijo aretirali z otrokoma Anico in Ivanom. Sin Franci je bil takrat zaposlen v Gradcu, hčerka Tončka pa v Šoštanju. Aretirane Hreničeve so odpeljali v Maribor, nato pa v Celje, kjer so otroke ločili od matere, ra- zen Marije, ki je ostala z njo in odšla z njo v Auschwitz, kjer je mati umrla 4. oktobra 1942. Hrenič Karel se je rodil 1921 v Štiikih pri Ptuju. Odirasel je v domu, kjer so se fX) letu 1938 začeli shajati komiun^isti. Mlad; Karel se je na-vzel naprednih idej. Pri »Vza^jemno&ti« se je izobra- ževal in sodeloval na odru. Po prihodu okupatorja je zbiral orož- je ra partizane in se priključevaJ saiboterjem na cestah, ki so nem- škim vojaškim avtomobiilom na- stavljali deščice z žebljj. Ze po- leti 1941 so Karla aretirali, ga zaiprli v ptujske za^pore, nato pa v mariibc^rske, kjer so ga ustrelili oktobra 1941 kot taJca. Hercog Jakob se je rodil 1904 v Vidmu pri Ptuju. Po učni dobi je dobiJ silužbo v delavnici jugo- Hrenič Antonija se je rodila 1890 v ŠtUikiih pri EHuju. Že leta 1934 je ovdovela s sedmimi otro- škD»vanskiih žeieznic v Ptuju. Med naprednimi delavci se je oprijel na(predn.ih idej o in>Jfflm sociali- stičnem svetu. Leta 1929 so ga sprejeOi v KP. Zaradi revolucao- namega delovanja so ga leta IS^ zaiprld v Mariboru. V dobi okupa- cije je bil) med najagiJnejšimii že- lezničarji v borbi za svobodo. Okupator ga je zaprl v ptujske za.f>are, kjer so ga pretepali do krvi. Pozneje so ga odvedUfi v Ma- riibor, intermiraK zatem v Dachau, Au.schwitz Gnossrozen. Tu ie umrl. Hanželič Ivan mlajši se je nt>- dil 1924 na Grabah pri Sredi-g&a. V pr>9da.pri.lski Jugoslaviji je bil še šolar. Leta 1941 pa je že z»- čel pomagati svojemu očetu, ki je biH član OF. V Mari.boru se je uči»l železostrugarske obrti. Iz Maribo- ra je prinašal domov tajni narod- noosvobodiilnd tisk. Ko ga je oku- pator zapri, se je pred mučiteftj. zadržaJ junaško. Nobenega ni iz- dal. Dne 23. marca 1942 so ga ustreliM kot talca v Maniiboni. Hanželič Ivan starejši se je ro- dil 1893 na Grabah pri Središču. Njegov oče je bil kmet, ki je imel matlo zemBje. Ko je sin prevzel domačijo, si je moral zasilužek iskati še drugod, da je Jahko pre- življal družino. Trdo življenje za obstanek pa je usmerilo v poli- tično .strajo, ki je podpirala d^ lavsko-kmečki program. Narodno zaveden je že leta 1918 in 1919 sodeloval pri koroških borcih, (^oli leta 1932 je nastopi'! službo pri občini v Središču kot nočnii čuvaj. Po prihodu okupatorja se je povezal s snovailci upora proti okupatorju. Narodnoosvobodiilni tisk, ki qa je prinašaj sin iz Ma- ribora, je razi>ečavail zanesljivim ljudem, dokler ga niso aretirali in zatprli. V za^poru se je hraibro zadržal. Dne 30. marca 1942 je moral umreti kot talec v boru. Hrga Janez se je rodil 1902 v Ormožu. Oče je bil pismeno^. Janez je, žal, kmalu iTKjubitl svoje starše. Sam je postaJ kovač. Na- seliiil se je v Mari-boru, od koder je odšel k pair+izanom. Kdaj in kako je umrl, ni znano. Ponoven napad na Molotova, Kaganoviča In druge Moskva^ 2. j«l. (Tanjug). Vče- rajšnja »Pravda« je objavila uvod- nik o dosedanjih uspehih reorga- nizacije v upravljanju v industriji :n gradbeništvu. Med drugim pd- še: »Sedaj lahko vsakdo vidi, da smo po reorganizaciji upravljanja v industriji in gradbeništvu do- segli uspehe in sedaj šele jasno vidimo, da je pcrfitika bankrot- stva in nesposobnosti Molotova, Kaganoviča, Šepik>va tn Malenko- va poskušala porušiti in onemo- gočiti reorganizacijo.« Podoben uvodnik je objavili tudi časnik »Izvestja«, ki napada antiparfcij- sko skupino. »Povečanje delovne storilnosti v novih pogojih je (io- kaz, da so pripadniki te antipar- tijske skupine bili ločeni od živ- ljenja,« zaključuje list. Obiščite Ptuj v turističnem tednu Komisiija za sprejem in odpuščanje detevoev TEKSTIL- NE TOVARME BARVARNE PTUJ razpečuje aiiiri d-^lovna mesta, in siicer: 1. anolltiko, 2. materialnega knjigovodja, 3. knjigovodja obračuna proizvodnje, 4. električorjo. Pooojli: pod št. 1: tekstfhii tehrsik, apreter aflS kemnk z na.pianj petletno prakso; pod št. 2 in 3; popolna srednja šola z večletno prakso; pod št. 4: kvalificiran ©lektrščar z najmanj petletno prakso. Nastop ^iiBbe takoj. Plača po tarifnem pravidniku. Prošnje z osnovnam podadci poslati na zgoraj an>enjeni naslov. Spomini na en dan iz peti sourožne ofenziue (Nadaljevanje) V opoldanskih urah je boj po grebenih oživel, bil je čedalje srditejši in bolj žilav. Četa je bila zbrana po skupinah pet do šest borcev. Nekateri so imeli obvez- ne glave, dva sta imela roke stis- njene med deščice. Defsetar Slav- ko Škorič je privlekel iz torbe manjši zavitek in ga pokazal bor- cem. »Kaj mislite, kaj je v njem? V kakšnem spominu ti je ostal tisti imenitni tobak, Tošo, ki sva ga imela, ko smo se mudUi v bližini Ustikoline?« je dražil tovariša, ki je često govoril, da bi dal za to- bak tudi kruh. Slavko še ni odvil zavitka, ko je Toša, ki je malone nagonsko začutil, da gre za tobak, že f>o- grabil krpo in zbežal. »Fantje, bogme, tobak, in sicer pravo zlato« — je govoril Toša, vesel ko otrok. »Dajte mi brž nož, da ga raz- režem. Vsa četa si bo lahko pri- žgala dve ali tri, pa tudi štabu ga pošljemo ščepec. Davi je koman- dant zvijal bukove liste.« Vtem ko je rezljal tobak in skrbno zbiral sleherno, tudi naj- manjšo rumenkasto žilico, so bili »delegati« in dmgih desetin že prišli. »Na, ti ga razdeli,« se je obmdl Toša k Slavku. Slavko je na plašču iz kupčka delal druge, še manjše, za dese- ti ne in za štab. Pazljivo je od- merjal, se oziral na vse strani in oblikoval več enakih kupčkov. Borci so čakali na delitev, »Kako bi pa bik), tovariši,« se je obrnil Fran jo, komisar čete k borcem, »če bi vrnili dolg ostaMm četam v bataljonu? AK se spo- minjate Roman ije? Tam so nair. poslali na vsakega po djsset ci- garet.« »Slavko, na, razdeli ponovno,« mu je je rekel Tošo. »Le kako, da smo pozabili nanje!« Borci so smeje sfjrejeli predlog in Slavko je začel ponovno deliti tobak. Kmalu je vsak borec v letake, ki so jih Nemci metali iz letal, za- vijal so jih Nemci metali iz letal, zavijal zajetno cigareto. A kmalu se je bombardiranje ponovno na- daljevalo. Gozd sta zajela prav in dim. Veje bukev, jelk in smrek so le- tele, ko da so steklene, liste pa so eksplozije kar posmodile. Skoz gozd so dirjali prestrašeni kon ji, ta ali oni »borec«, ki ni nikjer mogel najti zaklonišča, pa je te- kal in kar naprej iskal varnejši kotiček. Ko je na levem grebenu, onkraj potoka, sonce z zadnjimi žarki obsijalo vrhove jelk, je stala Fra- njeva četa ob stezi, zgoraj in sp>o- daj pa je bilo slišati mrmranje ljudi. Preden so odrinili ,jih je komandir, čeprav je dobro poznal slehernega borca, še enkrat pre- štel. »Osemnajst. Dva padla, trije hudo ranjeni,« je ugotovil z ža- lostjo v srcu. Mračilo se je že, četa je bila sredi hriba. Utrujenost, izčrpa- nost in lakota so bile izčrpale ljudi. p>a tudi puški ni jermeni so jim žulill ramena. Toda borce spredaj je nosila prepričanost, da mcM-ajo vse vzdržati, da je v tem poroštvo zmage. Ilija je hodil z deseti no zadaj, v zaščitnici. Pred stezico, kjer so stali, je ležal \ibit konj, pri njem pa so stali razbiti zaboji. Neki borec je stopil pogledat, kaj je v njih. »Nekakšne knjige«, je rekel glasno od zgoraj. Tudi Ilija je stopil za njim. V zabojti, ki je stal poleg kcmja in ki ga je bil bržčas zadel drobec bombe, je bilo kakih deset knjig in nekaj papirja, spodaj pa vre- čica, iz katere se je usula zob. Ilija je začel radovedno listati po knjigah. Našel je Travnovo »Belo rožo« in »Obiralce bombaža«, Gor- kega »Mater« in še nekatere dru- ge, o katerih prej ni slišal. Na dnu zaboja sta ležali dve debeli knjigi. Ilija je prebral naslov ene in vzkliknil: »Fantje, tu je Marx!« Od zgoraj so prišli vsi borci desetine. Radovedno so ogledo- vali knjige. »Kapital« so nekateri prvikrat videli, slišali pa so o njem že prej iz prepovedovanja svojih tovarišev. Z ljubeznijo in posebnim sipoštovanjem si je ta aLi oni obrisal roke ob umazano bluzo, obrnil nekaj listov, si ogle- dal knjigo od vseh strani in jo izroči.1 sosedu. »Knjige bi nioraJ: vzeti s seboj,« je dejal Ilija, »zob pa oddamo bataljonskemu vozar- stvu.« Spravifl je obe knjigi »Kapitala« v nahrbtnik, ostaile pa so vzeli borci, vsak p>o ©no. Čez dobre četrt ure so odr:- nidii naiprej. Komaj pe so preho- dik dve sto, tri sto metrov, so naletel: ob stezi na dva konja z miinometalsko municijo, ki sta miimo in nemočna stala, čeprav so udrJiatli z debedami palicam: po njiih in čeprav so ju konjarje brcaili. »Kaj, če bi sami! odnesl« na- prej zaboje z muncijo?« je de- jal Ulja borcem. »Bolje bo, kakor da jih pustimo tu,« je pritrdil nekdo. Ko so konja ra2rt:ovorili, je dal Ilija vsakemu borcu in konjarju po en zaboj, ostala dva pa si je sam zavihtel na rame. »Hej, desetar, daj mi zaboj ali pa kar oba, da ju natovorlm na konja. Dva zaboja bosta že nesla, mrcinii,« je rekel eden izmed ko- njarjev. Ostak borci so pritrdili njegovi zahtevi. Ilija se je brani,!, češ da je močan, da si je danes odpočili, da so še drugi v desetini, ki se jim rane še niso zacelile, pa ven- dar nosijo zaboje, pa ga niso poslušali. Počasi so se po krivuljastih po- teh vzpenjali v hrib. Ko so prvi- krat pvočivali, je Ilija opazil, da nekateri bore: odvezujejo nahrbt- nike in mečejo nekaj iz nj h. Molčal je in premišljeval. Ni lah- ko nosit municijo, še konja ne moreta hoditi, kaj šele borci. Ve- del je. da ima vsak po 100 do 150 nabojev, po dve ali tri bombe. Računal je: »Zdaj nosi vsak na ramenih najmanj trideset kilo- gramov, to je dvakrat teže bre- me, kakor ga nosijo običajno. Ko je premišljeval o tem, se je spommil knjig. »Tudi to je breme,« je F>omaslid, »ta al-" oni bi lahko knjige odlo- ži.« In spomnil se je predvojnih dni, ko je prebiraj »Belo rožo« :n »Mater« ter zvedel za krivice, k: ^ gode Ijiud^ in ki jih je t;^ sam čutid. Zdaj je vedel, da je dobra knjiga prav tako močno orožje kakor mltraljez. Desetina se je počasi vzpenjala v hrib. Ilija pa je jemal od bor- cev knjige, da bi jim olajšal bre- me. Tik pod vrhom hriba so se svetlikali ognja. Tu, ob poti, so pooiivale enote. Kolona, v kater: je bila Franjeva četa, je čakala na dodelitev prenočišča. Ko so tako stali, se je četa razdelila na skupinice, nekateri borci pa so odšli k ognju. Od ondod se je razširila vest: »Tovariš Tito je ranjen.« Ta vest je ko strela pre- šinila vse. »Kaj? Ranjen, kje, kako, da ni morda nevarno ranjen?« so vpra- ševali borci tovariše, ki so bili to zvedeli. E^rvi hip so biilii zaskrb- ljeni, ko pa so jim tovariši pri ognju povedali, da rana ni ne- varna, da je tovariš Tito lahko ranjen samo v roko, so se jim obrazi zjasnili in vsi so se poto- lažili. »Ranjen je bil med hudim bom- bardiranjem,« je pripovedoval Toša. Ko so stopali drug za drug m proti prenočišču, so borci še kar naiprej spraševali tovariše, ki so bili pov^ali, da je tovariš Tito ranjen, o vseh podrobnostih. »Da, tovariši, res, tovariš Tito je bid danes ranjen,« je rekel Franjo. »Rana pa ni nevarna,« Bore. so molčali, njiihovi obrazi, obsijani od plamenov ognja, ki se je bul že razplamtel, so bili resni :n potrti. Ko pa je Franjo rekel: »To nam bodo stotero plačali!« je v očeh borcev zažareJ čuden plamen. »Se to je premalo,« je priipomrfcj eden ismed njih. »Se vztrajneje bi jih moraili tolči,« je zagodmjal Toša. Govorili: so tudi drugi, in be- s^, ta » jih izgovarj^i, so bile podobne prisegi maščevanja — ne drug za drugega, marveč ma- ščevanja in :ztrebljenja človeškah izmečkov. Po konferenci je ležal Ilija pri ognju m po glavi so mu rojite misl:, v duhu pa je videl pred seboj prizore iz zadnjih bumai dni. Spet je videl T:ta, kako stopa ob koloni, njegov zagoreli obraz, čvrst in odločen korak. A tedaj se je spomnil tega bombardiranja. »Treba ga je bolje čuvati,« je pomislil. »Tito nam je vse.« In v duhu se je Ilija znašel blizu Tita. Zač-elo se je bombardiranje. Ta je bilo mnogo borcev in vsi so obstopili Tita. Bombe so padale okrog njih, pa niso nikogar ra- nile. S temi orividi je Ilija za- spal. Ponoči je šel bataljon v napad. Po skoraj dveumem pohodu se je začela btka. Svetlikajoče se krogle nemških »šarcev« so re- zale temo gozda, po katerem so prodirali partizani, p>ovsod na- okrog pa so odmevale eksplozije. Ilija je tekel pred svojo desetino z bombam; v rokah. Na levi se je razlegal partizanski »hura«. Ilija je stal za kamnom in se nagk) odločal, kako naj se požene v napad. Tedaj pa je zagledal v du- hu pred seboj sinočn ji prizor... Planil je naprej, za njim pa so se pognali bore., in nad nemškim bunkerjem so zadonele eksplo- zije bomb. Sledil je trenutek ti- šne. Ze se je oglasila Toševa »zbrojevka« in Flijev: »Hura, to- variši. za Tita!« »Hura, za tovariša Tita!« je od- govorilo na stotine glasov in dež svinčenk je zasul sovražnrika, ka se je jel naglo umikati. - Vtem ko je Itija z desetino planij za bežečim: Svabi, je aeitaAo v busrkerjiih in stretelfcifi jaricih okrog njega šes^ trupe! v zetenfh i^crn^h.__Ahmed Dj/attiBgi/- Ptuj, dne 3. julija 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Mladinci na taborieniu 23, junija so odšli na taborjenje predvojaške vzgoje v Zg. Kungoto nad Mariborom, mladinci — ob- vezniki predvojaške vzgoje iz občine Ptuj, kjer se urijo v vojaš- kih veščinah, zraven tega pa ima- jo tudi dovolj prostega časa, ki ga porabijo v glavnem na šport- nih igriščih in v kabinetu. ' Če pogledamo malo v tabor, bo- mo videli vse polno vedrih in ve- selih obrazov mladih fantov, od katerih si vsak v svojem prostem času najde svoj kotiček, naj si bo to v kabinetu, v katerem so naj- različnejši časopisi, šahi, knjige, brošure in še mnogo zanimivega gradiva za mladino. V prostem čaisu je ta ^>kabinet« poln do zad- njega kotička. Mladinci igrajo šah, čitajo knjige, si pripovedujejo ra- zne dožMjaje iz preteklosti, po- ^rfušajo pripovedovanje svojih ko- mandirjesr, ki ▼ gtevnan govorijo o dogodkih iz NOB in zraven po- vedo tudi marsikaj veselega iste- ga časa. Komandn^l so večinoma stMi hord, ki lahko mfedini po- vedo marsikaj zanimivega. V kabineta pa ni za vse dovolj prostora, zato najdemo druge sktrpine mladincev na igriščih. Urejera sta dve igrišči za odbojko (eno pa še gradi v prostem času ptujska mladina), igrišče za mali rokcanet, košarko itd. Nekateri tudi trenirajo boks, perjanico in še ne- kat«^ druge igre. Tudi politično ideološko de- lo ni pozatrfjeno. Vsako popoldne, če je lepo vreme, prklejo ugledni tovffldSi iz Maribora predavat mla- dini o najrazličnejših stvareh, ki lahfco koristijo vs^emu mladincu. Že v začetku so si mladinci izvo- lili tudi svoj mladinski komite tabora, ki urejuje zabavno, kul- turno in politično življenje v ta- boru, nadalje razpravlja o po- ntanjkijivostih v taboru, da se lahko izboljša delo, ki je uvedeno, ter skrbi za to, da se pripombe mladincev izvedejo in upoštevajo. V tem kratkem času bivanja v Zg. Ktmgoti so že gledali dva fil- ma in imeli tekmovanje v najraz- ličnejših športih z našimi grani- čffl-ji. Kakor je razvidno iz gornjega, se mladinci ne urijo samo v vo- jaških veščinah, pač pa se tudi učijo kolektivnega življenja, učijo se kakšno mora biti življenje mla- dine, kar nedvomno mnogo pomeni in mladini tudi koristi. Prepričan sem, da so to res za mladino ne- pozabni dnevi, saj je lahko vsak posameznik tu videl in se naučil marsikaj, kar mu bo pozneje v življenju koristno služilo pri kul- turnem dvigu naših vasi. Nadalje se eventualno nepismeni in polpi- smeni mladinci lahko učijo čita- nja in pisaja, kar je tudi eno iz- med važnih del taborenja. Pod platnenimi strehami in v starem gradu v Zg. Kungoti je to- rej vse živo. Se nekaj dni in ptuj- ski mladinci bodo zapustili ta le- pi kraj na severnem delu naše re- publike. Odnesli bodo iz tega kra- ja nepozabne vtise, aekateri bodo v kratkem odšli v JLA, drugi pa se bodo naslednje leto zopet vrni- li v ta kraj in se še nadalje učili, da bodo lahko koristno služili na- ši domovini in širili duh mlado- sti in svežine med ostalo mladino, ki se tega toborjenja ni udeležila. Za ptujskimi mladinci pridejo drugi. Tako bo šlo vse do jeseni. V tem starem gradu torej življe- nje ne bo zamrlo. Zadravec Franc Novi krvodajalci Pečanč Marjan, Mainitoor. Žebo- tova 3. Vlasaik Vlad-mir, Gačnik 68, Lubša Janko, Maribor, Jezdar- .ska 5, Sedmak Drago, Maribor, Kneza Koclja 31, Ivančič Ana, Dravmjfvkr, vrh 34, Pintar ^.jton, Ptuj, Vodlkrnerjeva 6, Kdletnik Barbara, Ptuj. Vičaiva 16, Robar Jože, Kidričevo, Kovačič Vlasta, Kidričevo 1. Murata Jožkra, Ki- dričetvo 1, Zaje Terezija, Kidriče- vo 29, Vorma Ludvik, Kidričevo 26, Meznardč Jožica, Kidričevo 4, Bčimik Janko, KidiniČ€w 6, Mu- rata Jože, Kiidričevo 1, Soboljev Boris, Kidi^ičevo 33. Petek Lenart, Osihi^evci, šimenko Franc, Kidri- čevo 6, Menoai Alo.jz, Ptuj, Ja- dranska 5, Sukič Helena, Kidriče- vo 18, Koprivec Ivica, Kiidričevo 29. Štefančič Pavel, lOdričevo 6, Jevšiineic Marija, Kidričevo 13, Pišek Ludvik. Kidričevo 63, Me- noni Edvard, Kidričew 32, Ver- nik Anton, Kiidričevo 7, Midjančič Zvonko, Kidričevo 64, Ktejderič Zvonko, Muretinci 64, Hofman r>rago, Apače 120, Vodušek Adolf, Kidričevo 1, Šiilaik Jakob, Hajdoše 77, Šafarič Matija. Kidričevo 22, Brezar Jože. K.dnčevo 67, Brglez Vi.ktor. Kidn.čevo 24. Hostnik An- ton, Ciorca 50, Beranič Lovrenc. Pieterj« 23, Rogina Janko, Bud - na 23, Kuhar Anton, Kidričevo 19, Verbek Štefan, Kidričevo 6, Mez- narič Ivan, Kidričevo 5, Rine Franc, Dokilece 14. Zupanič Mir- ko. Kidričevo 21, Dobljekar Vera. Kidričevo 22. Fitonnja Fidomena, Kidričevo 13. Ba.bnik Majda, Ki- dričevo 6, Horvat Rudii. Kidričevo 80. Kokol Anton. Za>bovci 46. Aci- movič Matiilda, Kidričevo 6, Baj- got Ivan, Ptuj, Vičav«., Pevec Zla- ta. Ptuj, Prešernova 31, Gat>rovec Anton. Ptuj, Muršičeva 4. Erha- tlič Alojz, Polenšak 3, Toplak Ana, Juršinci. Erhat č Alojz. Polenšaik 3; Ko- zel Marjeta, Polenšak 9; Belšak Jakob, Janžki vrh 55; Kramber- gor Marija, Janžki vrh 18; Ma- jerič Terezija. Janžki vrh; Kolbl Janko. Cven 33; Jurenec Tea, Lancova vas 4; Jurenec Cvetka, Lancova vas 4; Kramijerger Ivan, Bar'slavci 3; K irič Josip, Crečan št. 60; Strucl Elizabeta, Ptuj, Na postajo 8; Murko Anton, Trnov- ci 12; Cebek Janez, Šola 30; Je- renko Jožef, Batiisilavci 2; Vind-š Terezija, Barislavci 17; Sitar Te- rezija, Baritslavci 3; Vrtič Vilka, Dravinjski vrh 3; Vitmjak Tere- zija. Mejna cesta 13; Mohorko Alojz, Tmovci 11; Turk Alojzi;ja, Tmovci 14; Horvat Jožica. Sela št. 19; Smolainigeir Ana, Tmovci 23; Vindiiš Kata^ina^ Barislavcd 57; Mohorko Lticiija, Zg. Pristava 40; Veseldč Marija, Barislavoi 24; Si- tar Jožefa, Bari&latvoi 18; Tušek El'iza'beta, Sda 12; Vesdič Anton, Banslamii 24; Horvat Jožefa st., Barislaivci 25; Bračič Marija, Seila št. 12; Skela Roiza. Sela 25; Bo- žičko MatiiMa, Barislavci 3; Smo- linger Janez, Barislavoi 17; Inti- har Liza, Dolena 7; Kukovič Kri- ' stina, Bairisilavci 9; Horvat Anton, ' Sela 19; Hentak Julka. Sela 16; Kline Jožefa, Sela 14;- Vidovič Anica, Lancova ves 53; Mlakar Liaiika, Lancova vas 13; Cestnik Franc, Sp. Hajdina; Voda Neža, Podvtinci 136. na piujSKem ziviiSKem trgu v torek, 1. julija 1958. Povrtnina: stari krompir 12, novi krompir 50, zelje v glavah 40. koleraba 60, cvetača 100. ku- mare 100, grah 70, špinača 80, čebtrla 70—80, česen 100, šopek korenčka 10, šopek peteršilja 10. radič 80, fižcJ v stročju 100. Sadje in sadeži: češnje 40—70, borovnice 60, vrtne jagode 160— 200. gobe 160—200, hruške 100, breskve 120. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza 30—40, proso 50—60, ječ- men 40, pšenica 30—40, ajda 50. oves 40, koruzna moka 30, ajdo- va moka 50—60, koruzni zdrob 50. Perutnina: kokoši 300—500, piščanci 300—700, jajca 12—13. Maščobe: uvožena mast 325, dcanača mast 400, zaseka 300— 400, maslo 500. Meso: goveje meso 300, tele- tina 300, svinjsko meso 340 din za ka. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 4. do 6. julija t. 1. amerdški barvni ftdm »Človek s puško« in od 8. do 19. julija sovjetski film »Predmet 306«. KINO MAKOLE predvaja 4. julija t. 1. jugoslovanski tfvm »Dekli- ca in hrast« in 5. ter 6. juilija t. 1. ameriški fiilm »Na meji Apačev«. KINO MURETINCI predvaja 5. in 6. julija t. L ameriški film »Beg iz Guajane«. LJUBLJANA NEDELJA. 6. JULIJA 6.00—7.00 Veder nedeljski jatranji potdrav — vmes ob 6.05—6.10 PoroCila in vremenska napoved. 7.00 Napoved ča- sa, poroCila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15 Reklame 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Mladinska ra- dijska igra — Polde Suhodolčan: Čudežna srajca (ponovitev). 8.50 Robert Schumann: Metuljčki — Noveleta (za klavir). 9.10 Ponovitev četrtkovega večera z dne 22. maja 1958. 10.00 Se pomnite, tovariši — Karel Leskovec: Boj PreSemovceT na Pasj< ravni. 10.30 Počitniške razglednice 11.30 Poraenek t orkestru (instrmnentani solisti z velikimi zabavnimi orkestri). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — L 13.00 Napoved časa, po- rodila, vremenska napoved in objava dnevnega sporda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila tn reklame. 13.45 Za na- So vas. 14.15 NaSl poslušalci čcstKajo in pozdravljajo — H. 15.00 Napovd ča- sa. poročila in vremenska napoved. 15.15 Lahka glasba. 15.45 Štafeta po Jugosla- viji — Zvone Kržlšnik: Mesto ob Mo- ravj (reportaža). 16.15 (Hasbeni mozaik. 17.15 Radijska igra — MicheUe Lorain- ne: Grad na morjo (ponovitev). 18.11 Promenadni koncert. 19.00 Zabavna glas- ba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Ra- diiski dnevnik. 20.00 Varietc na valo 327,1. 21.00 Zabavne melodije. 22.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Športna reportaža. 22.45 Nočna melodija. 22.55PoroClia. 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). uecKe so ruvLUv: c leisriian ma- rija, Svetinci 21; Kumparič Tere- zija, Središče 20; Sirk Marija, Er- javci 39; Feguš Štefanija, Jablo- vec 34; Kosi Marija. Novo naselje 8. Ptuj; Kosi Amalija, Šardinje 23; Jakolič Ana, Krčevina 58; Drevenšek Ana, Sedlašek 51; Ban- ko Alojzija, Kidričevo 8; Sabath Jožefa, Kidričevo 13; Ferlež Te- rezija, Kidričevo 10; Dolinar Mari- ja, Vitomarci 5; Bol čar Ivana, Spuhlja 99; Ivančič Marta, Mihov- ci 49; Glavica Bara, Zloganje 37; Štebih Marta, Polenci 25; Rihtarič Ana, Gradišče 37. Deklice so rodile: Šerbek An- gela, Cvetkovci 70; Kokol Ema, Selce 89; Viher Marija, Aškerče- va 8; Zorčič Ana, Orešje 25. Porok ni bilo. Smrti: Majcen Milan, Bratislav- ci 7, roj. 1957, umrl 23. 6. 1958 Prostow>Ijno garaHsloo društvo Apače se pripravlja na svečan dan, ko bo proslavilo 25-Jetnico obstoja. To bov kadcor predrvide- vajo gasilci, 10. ajvgusta. Ob tej priložnosti bodo razvM v Apačah nov gasilski ipraipor. Če prelstamo arhliv drceštva in povprašamio starejše člane, ugo- feovnano lepe uspehe, ki jih je inieiJo društvo od ustanovitve pa do danes. Rajh Lovro, ki je že dolgo vrsto iet sekretar društva, pravi: »E>elali smo in se trudili. 30. marca 1933. leta je bilo, ko smo se sestali in sklendli, da bo tuda v Apačah gasiiilska četa, saj je v tistih letih gorelo ze3o po- gosto.« Že naslednje leto je društvo pcSčeto s popravami za gradnjo gasilskega doma. Kupili so stari dimrak hSvše opekarne na Selah, ga raizbffli in opeke je b«lo dovolj na gasttlskd dom. Ze leta 1938 si je PGD Apače kupillo ročno brizgailno. Ktipi-Id so jo z leRtndniR sredstvi, ki so jih pa težko zbraili, ker je biila ta- krat stiska za denar, brizga-lna pa je sta4a celih 12 tisočakov. Spet so morali članii napetrl vse svoje sile, da so zibraii ta denar, ker so naletela tudii na nerazu- mevanje nekaterih. Vendar je večina vaščanov priskočila na po- moč z denarnimi sredstvu, ker so vedeii, da bo ta bdzgalna služiila samo njšm. Minevala so iteta, a Apačanii so bditi vedno pripravljeni priskočiti na pomoč ljudem, fci j.iih je ob- iskatla nesreča. »Trudčmo se,« pravi nadailje Lovro Rajh, »da bi nabavili še motorno prevozno sredstvo. 1956, leta nam je uspello kupiti motor- no bnizgalno, ki je tudi stala tež- ke tisočake. Taiko tudii upaimo, jaz sem osebno prepričan, da bo čez par let v našem domia tudi a»vto- mobii Treba je želeaaie volje, pa vse gre.« Mnogo sestankov in skrtd imajo sedaj člani-gasilci. Spet je treba zbraiti sredstva za prapor, ki je sdmfbol društva in ponos, ne samovsod sliišimo »sodobno«, toda vse kaže. da je sodobnost naših ulic odvis- na od »okusa« ljudi, ki dovolju- jejo. da nailetimo na takšne ta- ble. Sem spada nedvomno napis nad slaščičarno Vidovič, blliižnji fni.zerski salon, prodajalna sadja (jorjan itd., tiidi Realitetna pi- sarna se ne more ponašati s svo- jiiinjii neokusnimi deskami, ki so obešene po vežnih vratih sosed- njih hiš. In izložbe? Razen zelo okusno urejenih izložb (Merkur, Zvezda, Orient, Peko, Na-ma itd.) imamo nekatere, ki vsekakor niso v naš ponos. Takšnih jz)ložb jmamo pre- cej, so skoraj vedno prazne in s prst debelim prašnim p>okriva- lom. To vidimo predvsem pri tor- barju Simoniču, krojaški delavni- ci »MODA«, Čevljarski obrtni za- drugi Ptuj itd., kakor tudi, da marsikatera izložba pvotrebuje nove barve. V E^tuju prdmanjikuje trgovskih prostorov, vidimo pa, da so v ne- katerih lepih lokalih skladišča kot v Miklošičevi KontJS, v Drav- ski ulici dva lokala — skladišče Železnina v nekdanji trgovini »Usnje Ljutomer«, kjer so celo v izložbah razstavljeni prazni za- boji in škatle. Vsekakor bi bilo FK)trebno tudi razmisLiti o večjih reklamnih de- skah, ker še vedno vidimo, da se lepaki lepijo in zabijajo na vežna vrata ali zidove, ker na sedanjih ni prostora. Danes, ko smo ravno pred »Tednom turizma«, ko je Turi- stično olepševalno društvo Ptuj razpisalo tekmovanje za najlepše urejene izložbe, bi morali pomi- sliti tudi na to. V nekaterih jugoslovanskih mestih že obstajajo komisije, se- stavljene iz predstavnikov obla- sti, tur. olep. društva, gradbeni- kov. likovnih umetnikov m urba- nistov in nihče ne more nad svo- j.mi vrati obesitii reklame, dokler je ne odobri ta komisija. Zraven tega pa te komisije budno skrbe za čistočo in okusno urejene iz- ložbe ter lastnike na to opozar- jajo. dokler se isti ne vzgojijo. Mislimo, da takšna komisija tudi v Ptuju ne bi bila odveč. Vemo, da prihaja v naše mesto mnogo izletnikov, tujcev in do- mačinov, ki si ogledujejo zgodo- vmnske znamenitosti Ptuja in nje- govih bogatih muzejev, zato je skrajnr; čas. da tudi o tem raz- mšisKrno. Z minimalntiimi stroški in malo truda bomo lahko v mnogem po- ;ef>šak naše aaes&to, p. c. POPRRUEK V članku »Igralcem gledališča ▼ slovo«, ki je izšel v prejšnji številki našega lista je pomotoma izostalo: »Med Igralci našega gledališča je tov. Anderle Adolf najbolj f>ožrtvovalno pomagal igralski družini ptujske »Svobode« z uspe- limi režijami. Tov. Bajgotova je bila z dru- žino poklicnih igralcev ozko po- vezana z dolgotrajnim sodelo- vanjem v mnogih vlogah, kjer bi težko našli boljšo igralko. Igralcem, ki so nam priprav- ljali prijetne in lepe gledališke predstave želimo, da jim bo gle- dališko delo še naprej izpolnje- valo in bogatilo življenje!« Navi naročniki »Ptujsicega tednilca« Jože Korošec, V. p. 3065—23, lombor; Ludvik Bračič, Apače 72, x>vrenc; Alojz I^ukšič, Polenšak; anez Rozman, Ptuj, Krempljeva t. 2; Stanko Pihlar, V. p. 9622-7, Carlovac; Alojz Tomaždč, Mure- inci 22, Gorišnica; Vlado Bračič, r. p. 8393—E, Vis; Ludvik Haf- lar, Ptuj. Rogoznica 62; Viktor Cral, Ptuj. Prešernova 33; Peter )grnzek, V. p. 2863—14, Go^Ič, ika. ZADRUZNE VOLITVE (Prenos z 2. strann) [(ako se glasuje Glasuje se na voliščih, in sicer v času, ki ga določi volilna ko- misija in ki praviloma ne more biti krajši kot 12 ur. Pri glasovanju in štetju glasov ima pravico biti navzoč po en predstavnik vsake kandidatne liste. V prostoru, v katerem se gla- suje, mora biti seznam volivcev, toliko glasovnic, kolikor je po seznamu volivcev na tistem vo- lišču, in glasovalna skrinjica. Vse glasovnice morajo biti enake, na vsaki pa morajo tudi biti imena vseh kandidatov, in si- cer ločeno po kandidatnih listah. Ko volivec vstopi na volišče, pove predsedniku volilnega odbo- ra svoje ime. Predsednik se pre- priča, če je volivec vpisan v se- znam. Če ni vpisan, ne more gla- sovati, razen, če predloži f>otr- dilo, da je vpisan v seznam kakšnega drugega volišča iste za- druge. Volivec dobi glasovnico in označi kandidata, za katere gla- suje, tako, da obkroži številke pred njihovimi imeni. Volivec ne sme na glasovnici dopisovati Imen oseb, za katere bi želel gla- sovati, pa te osebe niso bile predložene kot kandidati. Pač pa lahko glasuje za kandidate z različnih kandidatnih list. Posebej je predpisan način gla- sovanja za zadruge, ki imajo obratne ali poslovne enote zimaj svojega sedeža, pa te enote ni- majo toliko delavcev, da bi bilo mogoče ustanoviti posebno voli- šče. Napis v veži new7orške pala- če: >Prosimo, ne puščajte v 'eži otroških vozičkov in ev- •opskih avtomobilovU Kdo je izvoljen Po končanem glasovanju pre- šteje volilni odbor, koliko je bilo volivcev fK) seznamu, koliko jih je skupaj glasovalo in koliko glasov je dobil vsak kandidat ter vpiše vse te ugotovitve v zapis- nik, ki ga skupaj z drugim volil- nim materialom pošlje volilni ko- misijL Ta ugotovi izid volitev po po- datkih iz zapisnikov z vseh vo- lišč. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil največ glasov, ne gle- ne na to, na kateri listi je kan- didiral. Če bi dobilo dvoje ali več kandidatov enako število glasov, je izvoljen kandidat na tisti kandidatni listi, ki je dobila največ glasov. Če pa bi dobilo dvoje ali več kandidatov iz iste kandidatne liste enako število glasov, je izvoljen tisti, ki je na listi pred drugimi kandidati z enakim številom glasov. Volilna komisija razglasi izid volitev in izda vsakemu izvolje- nemu kandidatu potrdilo o izvo- litvi. Izid sporoči zadružnikom, delovnim kolektivom in občinske- mu ljudskemu odboru. Morebitne pritožbe rešuje okrajno sodišče dokončno. Prvo zasedanje zadružnega sveta Prvo zasedanje novoizvoljene- ga zadružnega sveta skliče pred- sednik prejšnjega zadružnega sveta oz. pri prvih volitvah upravni odbor, če doslej ni bilo zadružnega sveta. Zasedanje mo- ra biti sklicano najkasneje v 15. dneh po volitvah. Na prvem zasedanju se izvoli zapisnikar in dva overitelja za- pisnika. zadružni svet pa posluša poročilo predsednika volilne ko- misije o volitvah, odloča o pra- vilnosti volitev, potrdi mandate članov zadružnega sveta. Izvoli predsednika zadružnega sveta, posluša poročilo prejšnjega upravnega odbora o dotedanjem delu zadruge, da razrešnico prejšnjemu odboru ter izvoli no" upravni odbor zadruge. Kako se voli upravni odbor Dočim so redne volitve zadruž- nega sveta vsako drugo leto, pa se voli upravni odbro vsako leto, in sicer v začetku leta, potem, ko je bil sprejet zaključni račun. Prve volitve upravnega odbora p« novih predpisih bodo pa seveda letos na prvem zasedanju za- družnega sveta. Upravni odbor je prav tako se- stavljen iz zadružnikov In delav- cev zadruge ter njenih samo- stojnih obratov. Za prve volitve določi število enih in drugih okra.ina zadružna zveza, kasneje pa določa število članov uprav- nega odbora in število delavcev, ki morajo biti v njem zastopani, zadružni svet v soglasju z okraj- no zadružno zvezo. V upravni odbor volijo lahko le člani zadružnega sveta, izvo- ljen pa je lahko vsak zadružnik oz. vsak delavec, ne more pa biti izvoljen predsednik zadruž- nega sveta. Navodilo tudi določa, da more biti izvoljenih v novi upravni odbor največ ena tretji- na članov upravnega odbora iz prejšnjega leta. Volitve v upravni odbor vodi tričlanska volilna kc«nisija. ki jo Izvoli zadružni svet javno. Vsak član zadružnega sveta predlaga lahko največ toliko kandidatov, kolikor članov upravnega odbora in njihovih namestnikov se voli. Po končanem predlaganju sestavi volilna komisija seznam kandida- tov in objav: njihova jmeaa. Člani zadružnega sveta glasu- jejo z glasovnicami na način, o kakršnem smo govorili pri vo- litvah v zadružni svet. Tudi tu rešuje morebitne pritožbe okraj- no sodišče. Prevzem vodstva zadruge Po izvolitvi prevzame novi upravni odbor vodstvo zadruge od prejšnjega upraimega odbora. V ta namen poda predsednik prejšnjega upravnega odbora v navzočnosti upravnika zadruge novemu upravnemu odboru po- ročilo o delu in stanju zadruge, zlasti tudi o izpolnitvi gospodar- skega načrta in akcijskega pro- grama zadruge. Zapisnik o pre- vzemu podpišejo predsednik in člani novega upravnega odbora, pa tudi predsednik prejšnjega upravnega odbora. Najkasneje v nadaljnih osmih dneh mora sklicati na to pred- sednik novega zadružnega sveta zasedanje zadružnega sveta, na katerem razložita predsednik no- vega in predsednik prejšnjega upravnega odbora potek prevze- ma zadruge. Prevzem je dokon- čen, ko ga potrdi novi zadružni svet. Potrditev prevzema zadruge velja tudi za potrditev razrešnice prejšnjemu upravnemu odboru, vendar le, če da pristojni uprav- ni organ občinskega ljudskega odbora svoje soolasje k zaključ- nemu računu, ki ga je potrdil prejšnji zadružni svet. Če pa pri- stojni upravni organ tega soglas- ja ne bi dal. so člani prejšnjega upravnega odbora odgovorni po splošnih predpisih. Za letošnje prve volitve upravnega odbora to določilo, po našem mnenju, ne bo prišlo v poštev. ker je sklepal o razrešnici upravnemu odboru že redji: občni zbor. Č. stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 3. julija 195 Ali bodo atomska orožja, ki si jih v zadnjem času izmisli človek, in druga orožja, ki si jih bo še iz- mislil, prinesla svetu pogin? To je vprašanje, ki si ga za- stavlja človek »atomske dobe«, kot imenujejo nekateri današnji čas. To so skrbi, ki jih opazimo tudi v pvoslanici prejšnjega pred- sednika Združenih držav Truma- na, ki jo je naslovil ameriškemu ljudstvu predno je predal p>osle novemu predsedniku. In prav iste skrbi lahko zasledimo tudi v Eisenhovi^erjevem govoru, ki ga je imel na dan svojega ustoličenja. »Vojna bodočnosti«, je dejal Truman v svoji zadnji poslanici, »bo taka, da bo človek z enim samim udarcem pomoril milijone življenj, razrušil milijonska mesta ter uničil civilizacijo, ki je bila ustvarjena z muko stotine gene- racij.« Novi predsednik Eisenhower pa je izrekel stavek, ki je ostal pre- cej neopažen v njegovem govoru. »Znanost je, kot kaže, pripravlje- na«, je rekel Eisenhower, »da nam podari svoje zadnje darilo: sred- stva, ki bodo lahko povzročila, da bo človeštvo izginilo s sveta«. To niso prazne besede, izrečene zaradi lepšega. Poglejmo, kaj sta napisala brata Alsop v seriji član- kov, ki jih je objavil »Newyork Herald Tribune« o vodikovi bom- bi, ki so jo razstrelili Amerikanci a otoku Enivvetok: Ta bomba je 250-krat močnejša kot atomska bomba, ki je bila vr- žena na japonsko mesto Hirošimo. Pripravljajo pa že sedaj bombo, ki bo še enkrat močnejša! Znanstve- niki pa .mislijo doseči še precej več. Eksplozija take bombe, kot so jo razstrelili lani Amerikanci, bi na mestu uničila vsako človeško življenje na prostoru 13 kvadrat- nih kilometrov in bi razrušila vse na prostoru 175 kvadratnih kilo- metrov, na prostoru 300 kvadrat- nih kilometrov pa bi povzročila ogromno razdejanje. In še preko tega območja bi prizadejala lju- dem opekline, ki pomenijo po- časno, toda gotovo smrt. To pa še ni vse! Po mnenju nekaterih znanstvenikov bi razstrelitev manjšega števila vodikovih bomb povzročila nastanek strupenega radioaktivnega oblaka, ki bi po- moril polovico prebivalcev nekega kontinenta. Mnogi • znanstveniki mislijo, da bi razstrelitev večjega števila vodikovih bomb v bodoči vojni povečala v taki meri mno- žino tako imenovanega »karboni- ja 14«, da bi to postalo nevarno za ljudi skoraj na vsej zemeljski površini. To bi povzročilo, da bi postali ljudje in vse višje vrste živali, tako imenovani vretenčarji, neplodni. To bi pomenilo, da bi v kratkem času izginila z Zemlje vsa živa bitja razen žuželk! To sta napisala brata Alsop, ki sta na- vadno zelo dobro informirana no- vinarja, v »Newyork Herald Tri- bune« o uničev^i sili vodikove bombe. Nič manj ni zanimivo vprašanje tako imenovane »vsemirske plat- forme«, ki spada vsaj posredno na področje atomskega oborože- vanja. Javni tožilec Saypol je na procesu proti ameriškim atom- skim vohunom Julivisu Rosenber- gu in soobtožencem leta 1950 ob- tožil Rosenberga, da je izdal so- vražniku informacijo o strogo za- upnih načrtih ameriške vlade za gradnjo vsemirske platforme. So- obtoženec Greenglas je izpovedal, da mu je Rosenbrg zaupal, da bi bila to velikanska zračna ladja, ki bi jo z motorji na atomski pogon spravili v prostor med Zemljo in Luno, kjer ne deluje več sila ze- meljske težnosti. Ta ladja bi kro- žila podobno kot Luna okoli Zem- lje. Kdor bi to izvedel in opremil tako ladjo z atomskim orožjem, bi obvladal vso zemeljsko oblo in bi postal gospodar sveta. Vsa stvar izgleda, kot da bi bila plod bujne fantazije kakega pisa- telja poceni romanov. Toda, če se pečajo s takimi idejami strokov- njaki, kot je izumitelj zloglasne- ga nemškega tajnega orožja ra- kete »V« Wemher von Braun, moramo te zamisli smatrati v bo- dočnosti za izvedljive. Ta je ob- javil v ameriški reviji »Collier's« članek o možnosti potovanja po vsemirju. Vod Braun pravi, da bo to izvedljivo že čez 25 let. Mogo- če pa bo po njegovih zamislih s pomočjo umetnega satelita — vsemirske platforme — ki bi kro- žil v višini 1750 km okoli zemlje z brzino 25.000 Rm na uro. Na tej platformi bi bile vsemirske ladje, ki bi vozile med Zemljo in Luno. Bodočnost bo pokazala, ali so ti načrti izvedljivi in ali bodo služili za nadaljnji napredek človeštva, ali pa mu bodo prinesli strašno nesrečo. KARIERA Srečala sta se dva krokodila: »Kako se godi vaši hčerki, so- sed ?« »O, ta je napravila kariero, iz nje je nastala damska torbica!« Ali že veste? ... da ima Francija največ mu- zejev v Evropi, namreč 1011. Za jo pridejo Italija z 839, Velika Britanija s 698 in Zahodna Nem- čija s 610 muzeji. ... da so našli človeško okostje staro približno 80.000 let? Na arheološkem kongresu v Pekingu je poročal antropolog Vo Ju Kang, da je pripadalo človeško okostje, ki so ga našli v Cejadu, 50-letni ženski, ki je živela pred približno 80.000 leti. V tem primeru je to- rej šlo za najstarejši znani člo- veški fosil. ... da se pomakne zemlja v eni uri 1776 km okoli sonca, da pade ravnotako v eni uri na zemljo 400.000 zvezdnih utrinkov in me- teorjev, da umre v eni uri 4600 ljudi in se jih rodi 5400 ter da potuje v eni uri po vsem svetu po poštnem omrežju 1114 milijonov poštnih pošiljk z znamkami v vrednosti več milijard dinarjev. ... da je po podatkih franco- skega državnega inštituta za sta- tistiko umrlo lani v Franciji zara- di alkohola približno 17.500 ljudi, za tuberkulozo pa le 12.700 ljudi. Leta 1946 je umrlo v Franciji za- radi alkohola 481 ljudi, torej 1,2 na 100.000 prebivalcev, lani pa že 14, kar prav gotovo narekuje nuj- nost, da je proti alkoholizmu tre- ba nekaj ukreniti. ... da je najtanjšo žico izdelala zahodnonemška tvrdka »Osram«. Žica ima premer dve tisočinki mi- limetra in je torej 25 takih žic skupaj tako debelih kot človeški las. ... da je tehnološki inštitut v Masacsettsu izdelal prvo atomsko uro, ki bo praktično uporabljiva. Ta ura tehta 225 kg in stane pri- bližno 17,5 milijona dolarjev. ... da velja Radio City Music Hali za največjo gledališče na svetu. Ima nekaj nad 6200 sede- žev, predstave pa si ogleda v tej dvorani na leto približno osem milijonov ljudi. 250 milifonov otrok kes šol Na podeželskih področjih je po svetu še vedno 250 miilijonov otrok, kii ne obiskujejo šol in k: so brez osnovne šolske izobrazbe. Celo v državah, kjer je uvedena osnovnošolska obveznost, so šole 3 samo po enim učiteljem. Kon- cem leta 1945 je imela v ZDA polovica osnovnih šol samo po 1 učitelja. Leta 1947 je bil v 44.000 osnovnih šolah Francije od 71.000 vseh osnovnih šol samo po 1 uči- telj. Izboljšanje možnosti za izobra- ževanje otrok na podeželskih pod- ročjih je eden iizmed najvažnej- ših problemov. Na letošnjem za- sedanju Mednarodne konference za javno izobraževanje, ki je vsa- ko leto v Ženevi, v zvez: s teko- čimi prosvetnimi problemi, bo predmet glavne obravnave vpra- šanje izboljšanja razmer glede pros veti je vanje podeželskih pod- ročij. Konferenco skliicujejo skup- no: Organizacija ZN za prosveto, znanost in kulturo, ter Medna- rodni biro za prosvetljevanje. Letos bo Mednairodna konferen- ca za prosvetljevanje v Ženevi zasedala od 7. do 16. julija. Na konferenco so povaibljenr. pred- stavniiki 90 dežel. Osnovna šola v Ormožu Slapovi v Jugoslaviji Slap Skakavac na rečici Vo- gošči, pritoku reke Bosne, je vi- sok 98 metrov in zavzema prvo mesto med jugoslovanskimi sla- povi. V raznih krajih Jugoslavije, zlasti na dalmatinskih rekah, pa je mnogo lepših slapov, ki zaradi svoje lepote slovijo tudi izven dežele. Med najlepšimi je Manoj- lovac na Krki, ki je visok 52 me- trov. širok pa skoraj 100 metrov. Na Krki je tudi znameniti Skra- dinski Buk, »jugoslovanska Nia- gara«, kjer pada voda čez 17 pra- gov v globino 46 metrov. Med dalmatinskimi slaf>ovi velja ome- niti tudi tistega na Vrbanji, ki je visok 50 metrov. Med najlepše slapove v Evropi pa vsekakor so- dijo Sastavci na Plitvicah, kjer padajo vodni curki v globino 70 metrov. Kakor znano, je Plitvič- kih jezer 18 v raznih višinah (638 do 504 m) ter pada voda iz enega v drugega v slapovih. Skupna po- vršina jezer znaša 19 kvadratnih kilometrov. Jezera so znana po svoji lepoti in so razglašena za narodni park. Ta biser Jugosla- vije hodijo obiskovat številni tuj- ci iz vseh predelov sveta, saj so Plitvička jezera s slapovi prav tako znam.enita kot pa na primer Postojnska jama. Našli so planet, ki se je izgubil pred SO leti S pomočjo najmodernejših stro- jev za računanje z elektranskimi možgani in novim teleskopom, so zvezdoslovci v Chicagu spet našli planet Atalijo, ki se je izgubil pred 50 leti. Planet so prvič vi- deli leta 1903. Jugoslavija na medna- rodnih sejmih Zvezna zunanjetrgovinska zbor- nica bo ix>leti in jeseni organizi- rala kolekti-vno udeležbo jugoslo- vanskih pwDdjetij na več medna- rodnih sejmih v Evropi :n izven- evropskih državah. Naša p>odjetja bodo razstavljala na mednarod- nem sejmu v Londonu od 28. av- gusta do 11. septembra, nadalje v E>amasku, na Dunaju, Solunu, Plovdiiivu in Tunisu. Več jugos^o- vansikih podjetij bo razen tega posamiično sminu nekaj prizorov, katerih očividec sem bil sam. Ko so od- hajali rekruti na odslužitev ka- drovskega roka, so bdilii kot na- vadno veseli in so peli. Toda prav temu človeku so »šli na živce« .ter jiih je preklinjal in j-im s sto- lom pretil in onemogočil p>etje. Vajence, ki so prišli gledat te- leviziijski program, je tudi s sto- lom nagnal iz lokala ter jih ne- kulturno zmerjal. Sicer popolno- ma mirne državljane izziva k fi- zičnemu obračunavanju, jih zmer- ja z izrazi, ki netijo nacionalno mržnje, nekoč pa je nekega svo- jega pivskega tovariša celo ranil. Kot priipovedujejo ljudje, se često izdaja za rezervnega oficir- ja, ko pa sem se informirali o za- devi na pristojnem mestu, sem zvedel, da to sploh ni res. Upravičeno se skupno z drugi- mi državljani vprašujem, zakaj se dopušča takšno obnašanje {>o- sameznika v javnih lokalih. Mi- slim, da bi biilo potrebno nekaj podvzeti, če ne drugega, vsaj da hi ga nekdo povabil, da bi si pre- čital knjigo o lepem vedenju. B-o MANJŠO HIŠO v bližini Ptuja prodam. Naslov v upravi. NOVO ZIDANO HIŠO s stranskim pKJslopjem prodam. Vprašajte Rogoznica 22, Ptuj, Kostanje- vec. SLAMOREZNICO na električni po- gon prodam. Naslov v upravi lista. PROD.\M MOTOR »HOREX-RE- GINA« 1954. Herceg Maks, Trg svobode 3, Ptuj. Kl^PIMO ELEKTROMOTOR 8-12 KS. Prodamo pa diesel motor (stabilni) »Slavija« 15 KS. Kme- tijska zadruga Muretinci. ČEBELNE ROJE in panje kupim- Naslov v upravi lista. Dr. MRGOLE MATKO ima do- voljenje za izvrševanje zdravni- ške privatne prakse v Ptuju, Bezjakova 6. Pride na dom v^k čas. Lastni voz. Telefon 37. Opozorilo upokojencem Po sklepu zadnjega občnega zbora društva upokojencev bo prvi sestanek v soboto, 5. julija., ob 15. uri v dvorani komiteja — kakor zadnjič. Pogovorili se bo- mo o nameravanem obisku pev- skega zbora upokojencev iz Nferi- bora kakor tudi o nameravanem izletu. Tudi druge aktuailne zade- ve bodo na dnevnem redu. Pridi- te v čimveč jem številu! -o- Preklic Podpisana Cafuta Amalija, po- sestnica v Ljubstaivi št. 16, obža- lujem ter priklicu jem žaljivke, ki sem jih izrekla 14. junija 1958 v mesniici v Vidmu napram Ilovšku Jožetu, poslovodji mesnice v Vid- mu, ter se zahvaljujem, da je od- stopil od ka'zenskega pregona. Cafuta Amali.ja Razpis Komisrja za postavitev in odstavitev upravnikov kme- tijskih zadrug pri občinskem ljudskem odboru Leš.ie razpisuje tri mesta urraunikou kmetijskih zadrug, in to za KZ Dolenc, Makole in Stoperce. Pogoji za razpisana delovna mesta so: 1. Srednja strokovna izobrazba (kmetijski tehnik) in ne- kaj let prakse na vodilnih delovnih mestih. 2. Nižja strokovna izobrazba in najmanj 5 let praikse na vodilnih delovnih mesCih, predvsem v zadružnih organa- zacijah. Prav.lno kolkovane prošnje z življenjep:scm in dokaz-- lom o strokovni izobrazbi in praksi .je dostaviti na Občinsk. ljudski odbor Lešje do 15. julija 1958. Komisija za postavitev in odstavitev upravnikov KZ Objava Pekarsko podjetje »DRAVA« Etuj, Trg mladinskih brigad 4, PRODA rabljen osebni avto TATRA in rabljen dostavni avto TEMPO Pravico nakupa imajo gospodar- ske organizacije in ustanove, po preteku tega roka pa tud: zaseb- niki. Ponudbe po.'?lat!i na upravo pod- jetja do 20. julija 1958. UPRAVA Bsirvasti bombaž Ruskim biologom se je že po- srečilo vzgojiti rumeno sorto bombaža, ki jo sedaj že na veliko sadijo. Nadaljnji poskusi za pri- dobitev rdeče, zelene in modre vrste so že toliko napredovali, da jih bo v kratkem uporabila tudi praksa. Podzemeljska cerkev v vasi Rudinci pri Nikšiču stoji zanimiva, starinska cerkev, ki je zgrajena — pod zemljo! Ustno iz- ročilo pravi, da so si tamkajšnji prebivalci večkrat poskušali zgra- diti cerkev, pa so jim jo Turki, ki so takrat prodirali v našo de- želo, vedno porušili. Stari Rudin- čani so se končno odločili, da si bodo cerkev zgradili nekje, kjer bo varna pred Turki. V bližnjem hribu so si izkopali globok in prostran rov, v njem pa začeli zidati. Delali so v glavnem ponoči in so cerkev po daljšem trudu res sezidali. Zanimivo je tudi, da ta cerkev ni imela nikoli zvonov, saj v rovu ni bilo moč postaviti zvonika. Ta svojevrstna podzemeljska zgradba, ki je sedaj zgodovinska posebnost in zaščitena, se je vse do danes prav dobro ohranila. Kot v kriminalnem filmu Mednarodne policijske oblasti so že dolgo stikale za tihotapci mamil. Nedavno se je kljub vsej pozornosti posrečilo dvema Sirij- cema utihotapiti v Rim osem ki- logramov heroina v vrednosti nad 150 milijonov dinarjev. Tu ga je je pohcija prijela v nekem ho- telu. Odigralo se je vse kot v ka- kem kriminalnem filmu. Detekti- vi so več dni preoblečeni v na- takarje stregl-i hotelskim gostom in oprezali za ti^hotaipcema. Ko jnma je dr. Migliorini, šef p^^ir- je, kot sobni natakar serviral tur- ško kavo, je nenadoma naperil na mč hudega sluteča Sirijca revol- ver. Priskočilo .je ostalo »hotel- sko osebje« m ju ukleniio. Osel ali vozač? Osel je dragocen pfl.močnik za vsakega istrskega kmeta, nemara še večjn, kot je konj v ravninskih krajih, zato ni čudno, če mu pra- vijo »istrski džip«. V letošnji glavni sezoni bodo turisti v Portorožu lahko gledali nenavadne tekme — dirko oslov. Za te dirke že trenirajo najboljše istrske osle, tekmovaili pa bodo FK>d istimi pogoji kakor konji na konjskih dirkah. Na dirkah bodo organizirane tudi stave. Potovartje na krei!!' Nekaj ameriških družb za zrač- ni promet je uvedlo finančne olaj- šave za datjša, posebno preko- oceanska potovanja, znižali so vozne cene in poleg tega omogo- čili potnikom nakup voznih list- kov na obroke. Odplačevanje tra- ja 20 mesecev. Na ta način sku- šajo nekatere ameriške letalske družbe povečati promet.