Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 12. MAJA 1994 Izvršni svet o pripombah k zazidalnemu načrtu za Alprem Podoba mesta za ogledali? Kamniški izvršni svet je 20. aprila sprejel stališča do pripomb, ki so bile dane v javni obravnavi osnutka zazidalnega načrta za območje K-7 Alprem. Ugotovil je, da je deset predlagateljev dalo 39 različnih pripomb in predlogov. Nanašali so se zlasti na oblikovanje vzhodne fasade objektov ob Kamniški Bistrici, na cestno povezavo s tem kompleksom, na izboljšanje bivalnega in delovnega okolja, svoj predlog pa je dala tudi projektna skupina Mamut. Naj omenimo samo nekaj konkretnih pripomb. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju med drugim meni, da ločeno obravnavanje območja Alprema od Utoka in Mesa ni sprejemljivo. Nasprotuje tudi namestitvi fasadne steklene opne ob obrežju Kamniške Bistrice. Po njihovem mnenju bi morali območje reševati z natečajem. Nekateri sosedje menijo, naj se pešpot ob reki opusti in zgradi protihrupna ograja. Tak zazidalni načrt po njihovem ne bo izboljšal življenja ljudi ob Usnjarski cesti. Tudi ostali uporabniki tega prostora so mnenja, da le maske na obstoječih objektih niso dovolj in da je treba podrobneje določiti namembnost posameznih stavb, ki bo zagotovila, da bo ta prostor zaživel. Namenjen naj bi bil le pešcem, ne pa tudi motornemu prometu. Z odlokom naj bi opredelili tudi ustrezna soglasja stanovalcev za dejavnosti, ki bodo tu potekale. Podaljšek Usnjarske ulice proti reki naj bi bil namenjen samo stanovalcem. Zagotoviti je treba več zelenih površin, zato nasprotujejo prenasičeno-sti območja. Projektna skupina Mamut je svoj projekt, ki smo ga v Kamniškem občanu že predstavili, posredovala kot pripombo k načrtu. Mnenja je, da je predlagani koncept neprimeren, ker se v industrijskih objektih lahko opravlja le industrijska dejavnost, da je treba območje obravnavati kot celoto in da gre za malomaren odnos do mesta. Stališča izdelovalca, Razvojnega zavoda Domžale, in pri- z danimi pripombami glede steklene fasade ob reki. Prvotno zamisel, da bi bila vzhodna fasada kompleksa razčlenjena in prilagojena tipiki starega mesta, so kasneje zaradi stališča Šole za arhitekturo pri FAGG, ki je izdelala revitalizacijski načrt, spremenili. Vendar se bodo sedaj lotili oblikovanja po objektih z ustrezno razčlembo. Sicer pa je po mnenju Razvojnega zavoda osnutek ZN Alprem del obravnave celotnega prostorskega kompleksa med Malim gradom in reko, ki se rešuje sočasno z izdelovalcem Junija razpis stanovanjskih posojil Na podlagi pravilnika, ki ga je občinski izvršni svet sprejel 4. maja, bo junija v Kamniškem občanu objavljen razpis za dodelitev stanovanjskih posojil. Za posojila so namenili v letošnjem občinskem proračunu 25 milijonov tolarjev, od tega bo 10 milijonov namenjenih za obnovo starih stanovanjskih stavb v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov v občini, 15 milijonov tolarjev pa bodo razdelili za gradnjo in obnovo ostalih stanovanjskih hiš v občini. Med splošnimi pogoji naj omenimo samo to, da mora prosilec prebivati na območju kamniške občine. Tega pogoja pa ne bo treba izpolnjevati lastnikom starih hiš, ki bodo želeli posojilo za obnovo hiš v mestnem jedru. Podrobnejša merila za delitev posojil bodo razvidna iz objavljenega razpisa čez mesec dni v našem časopisu. stojnega upravnega organa sta na seji predstavila dipl. ing. arh. Borut Ulčar, vodja prostorsko razvojnega sektorja RZ Domžale, in Bojan Mlakar, direktor občinskega zavoda za urbanistično načrtovanje. Borut Ulčar se je strinjal ena VELIKA NAGRADNA AKCIJA 5 GLAVNIH M 20 PRAKTIČNIH NAGRAD Pri vsakem nakupu nad 2.000,00 SIT dobite v vseh trgovinah KOČNE NAGRADNI KUPON, ki ga izpolnite in oddate v KOČNA DISKONT. KUPUJTE V KOČNI! V času trajanja VELIKE NAGRADNE AKCIJE do 30. JUNIJA poteka STALNA UGODNA PRODAJA 6 ARTIKLOV PO POSEBNIH CENAH V vseh prehrambenih trgovinah: - čokolada MILKA 100 gr. 89,90 SIT/kom - sirup PIKA malina, pomaranča 0,751PVC 172,00 SIT/kom - BIBfTA pomaranča 1,51 PVC 99,90 SIT/kom - margarina BAUERN KRONE 500 gr 117,10 Srr/kom -KAMNIŠKA SALAMA MINI 495,10 SIT/kg -pralni prašek VVBSSERRIESE 3/1 839,00 SIT/kom KOČNA MISLI NA SVOJE KUPCE! ZN za Utok (FAGG-Šola za arhitekturo). Tudi na seji izvršnega sveta je dobila podporo rešitev, ki starega mesta ne bi skrila za ogledala. Največ pozornosti pa so namenili vprašanju, kako urediti promet na tem območju. Zdi se, da bo to za izdelovalce celovite ureditve eden najtrših orehov. Pešpot ob reki s konzolnim obhodom pri Mesu bi bila verjetno zanimiva poživitev. Vprašanje pa je, kako bi sprememba sedanje lesene brvi za pešce pri Utoku v dvosmerni most za motorni promet vplivala na pretok prometa po obvoznici. Morda še to, kako izdelovalci zazidalnega načrta gledajo na znani projekt Mamut. V pisnem odgovoru so med drugim zapisali: »Zelja oblikovanja ce- (nadaljevanje na 2. strani) Pomlad v Volčjem Potoku: Vse praznične dni so se ob razstavi Milijon tulipanov zgrinjale množice ljubiteljev lepega cvetja, takrat še posebej zaradi prostranih travnikov s tulipani, (foto: F. S.) Pet območij za odločanje o občinah Potem ko smo se na zborih krajanov odločili za območja novih občin, je Državni zbor na osnovi teh odločitev v začetku aprila letos sprejel predlog bodočih občin v Sloveniji. Na ta predlog (predvidene občine Komenda, Kamnik, Kamniška Bistrica in Smarca) so vložili ugovor krajani Most pri Komendi (zahtevali so samostojno občino, ker ne želijo biti v občini Komenda) in koordinacija mestnih krajevnih skupnosti Kamnika (z zahtevo, da bodoča občina Kamnik že zdaj dobi status mestne občine). Državni zbor je v končni odločitvi upošteval ugovor krajanov Most, medtem ko je dodeljevanje statusa mestnih občin - čeprav je poleg Kamnika ugovarjalo še nekaj slovenskih mest - odložil na (najmanj) prihodnje leto. Tako se bomo torej odločali za ustanovitev naslednjih novih občin: - KOMENDA (območje krajevnih skupnosti Komenda in Križ), -MOSTE PRI KOMENDI (območje KS Moste z naselji Moste, Suhadole in Žeje pri Komendi), - KAMNIŠKA BISTRICA (območje KS Kamniška Bistrica z naselji Bistrica, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kre-garjevo, Okroglo, Spodnje Stranje, Stahovica, Stolnik, Velika Planina, Zagorica nad Kamnikom, Zakal, Zgornje Stranje in Županje Njive), - SMARCA (KS oz. naselje Šmarca), - KAMNIK (KS Črna, Go-dič, Motnik, Nevlje, Podgorje, Pšajnovica, Sela, Srednja vas, Šmartno, Spitalič, Tuhinj, Tu-njice, Volčji Potok, Vranja Peč in mestne KS Center, Duplica, Mekinje, Novi trg, Perovo, Za-price). V vseh petih referendumskih območjih na Kamniškem se bo referendumsko vprašanje glasilo enako: »Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?« Glasovalci bomo na glasovnici obkrožili ZA ali PROTI. Če bo več kot polovica glasovalcev na posameznem referendumskem območju glasovala za, bo v mejah tistega referendumskega območja ustanovljena predlagana nova občina. Če bo večina glasovalcev posameznega referendumskega območja glasovala proti ustanovitvi predlagane nove občine, bo Državni zbor področje nove občine določil sam oz. bo manjše tško referendumsko območje (praviloma) priključil sosednji občini. Referendumi za ustanovitev novih občin bodo v nedeljo, 29. maja 1994. BRANKO NOVAK Naslednja, 10. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 26. maja. Prispevke sprejemamo do srede, 18. maja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 24. maja. TRGOVINA Z GUMENOTEHNICNIMI IZDELKI Kamnik, Šutna 76 (za Korobačem) tel. & fax:812-962 - Veloplašči za kolo 500 do 1.400 SIT, moped plašč! 1.765 do 3.120 SIT, - zračnice za kolo in moped 480 do 610 SIT, klinasta jermena (širine 10-32) in ostali program. - Posebna ponudba navrtanih jermenov: 32X4000 SIP po 4.275 SIT... itd, - moped elektrika: magnet, platine, žarnice itd. - prevleke za avto 3.880 SIT, tepihi za avto 1.750 do 3.390 SIT, bovden za kolo (zajle) 132 do 400 SIT, bovden za motorje APN 4, APN 6, AVT. 524 do 699 SIT, deli za pralne stroje -grelci, programatorji, mehovi, cevi... - ribiški škornji 4.900 SIT, moški in ženski škornji vseh številk.' Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ura /O ljubljanska banka Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Najhitrejši način pošiljanja denarja po svetu! Ste se že znašli v zagati, ker v tujini niste Imeli dovolj denarja zaradi kraje, Izgubljene denarnice ali preprosto zato, ker ste na potovanje vzeli premalo denarja? Je vas otrok na študiju v tujini ostal brez denarja? Ljubljanska banka d.d. vam pomaga iz zagate. Ljubljanska banka d.d., Podružnica Kamnik je vključena v mrežo VVestern unlona, ki omogoča najhitrejše pošiljanje denarja po svetu. S pomočjo VVestern unlona vam lahko kdorkoli v nekaj minutah pošlje denar v okoli 50 držav (v mrežo se stalno vključujejo nove države). Poslovanje z VVestern unlonom je enostavno tudi za vas Oglasite se v LB d.d., Podružnici Kamnik, vplačate želeni znesek v tolarjih in banka pošlje denar prejemniku v želeno deželo, kjer ga bodo prejemniku Izplačali v lokalni Na enak način lahko prejmete denar Iz držav članic VVestern uniona. VVestern union se ukvarja z nakazovanjem denarja že 140 let. Oglasite sevlB a v taborišču Krieselsdorf pri Spitalu. Leta 1943 je pobegnil in odšel v partizane. Boril se je v Prešernovi, Šlandrovi in 12. udarni brigadi. V začetku je bil borec, nato pa je napredoval do komandanta Praznično srečanje kamniških lovcev v Palovčah Že v zgodnjih urah prvomajskega jutra so se ob lovski koči LD Kamnik, v Palovčah začeli zbirati lovci in drugi obiskovalci. Kamniška lovska družina je tudi letos pripravila že tradicionalno prvomajsko srečanje na tej lepi razgledni točki nad Kamnikom, od koder je čudovit pogled na venec Kamniških planin. Lovci so vsem gostom pripravili res okusen divjačinski golaž. Za dobro razpoloženje sta poskrbela kar dva harmonikarja. Eden se je pripeljal na traktorski priko- lici z veselo skupino budničarjev z Duplice, lovec in harmonikar Marjan Rak pa je v Palovče prispel kar v prikolici skoraj 40 let starega pucha, ki ga je krmaril lastnik Maks Sušnik. Precej obiskovalcev pa jo je iz Kamnika prek Starega gradu primahalo kar peš. Ko bo obnovijen in asfaltiran še okrog štiri kilometre dolg odsek ceste od odcepa za Stari grad proti Palovčam, ki ga te dni urejajo, bo ta konec gotovo še bolj privlačen za izletnike. (rs) bataljona. Trikrat je bil ranjen in nazadnje se je zdravil v Bariju - Italija. Vrnil se je maja 1945. Tudi po vojni je ostal še naprej v armadi do 1949, kasneje pa na vojnem odseku v Mariboru in nazadnje v Kamniku do leta 1949, ko je bil demobiliziran. Zaposlil se je na policiji, kjer je ostal do 1951, nato pa je delal v svoji stroki do 1959. leta. Kasneje je bil na šolanju — srednji kmetijski šoli. Zaposlen je bil na občini, odgovoren je bil za obrt, kasneje pa je postal načelnik za notranje zadeve. Tu je bil do upokojitve 1974. 1. V vsem tem času je bil tesno povezan z življenjem in delom v različnih organizacijah, pri OF, SZDL, sindikatih, skoraj ves čas tudi v Zvezi borcev. Sedaj je na čelu občinskega Združenja borcev in udeležencev NOB že polnih 13 let. Opravljal je vrsto drugih pomembnih dolžnosti. Njegova življenjska pot je ravna. Nikoli ni okleval. Vedno je znal realno ocenjevati situacijo in se pravilno odločati. Prav zaradi tega ga je okupator zaprl že leta 1941. V povojnem času je bil vedno na delu, nikoli ni miroval. Srečujemo ga povsod tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Vedno se je razdajal. Za svoje bogato in plodno delo je prejel vrsto vojaških odlikovanj, ima zlato značko OF, občinsko srebrno plaketo ter več drugih priznanj. Ko danes razmišlja o svoji prehojeni poti, pravi, da je to bila pot, enaka poti mnogih drugih zavednih Slovencev. Ponosen je, da je sodeloval v osvobodilnem projektu in se boril s srcem za osvoboditev. Vsi sedanji poskusi diskreditiranja NOB ne morejo uspeti. Ljudje znajo pravilno presojati. Kljub temu to boli, ko se posamezniki obnašajo do vsega, kar smo dosegli, tako sovražno. Marsičemu smo se morali odrekati, česar pa ni bilo pri naših nasprotnikih. »Borci bomo ostali zvesti načelom NOB in tako stališče zagovarjam tudi v občinski organizaciji ZB, kjer sem njen predsednik,« pravi Janez Prezelj in nadaljuje, »brez NOB prav gotovo ne bi bilo sedanjosti, zato še naprej priporočam trdnost in vztrajnost ter odločnost borcev in vseh drugih, ki jim je mar sedanjost. Odločno odklanjam vsak revanši-zem in netenje sovraštva med ljudmi.« S to mislijo smo nekako zaključili naš razgovor. Janez, čeprav je star že 70 let, je še vedno odločen kot nekoč, vitalen in ponosen človek, ki ne klone pred težavami, ampak se z njimi odločno spoprime. Takega ga poznamo in želimo, da tak tudi ostane. Želimo mu še veliko osebne sreče in zadovoljstva v krogu svoje družine. Upamo, da se bodo uresničile tudi njegove želje po mirnem in preudarnem razreševanju družbenih problemov. Prijatelji, soborci in znanci mu krepko stiskamo roko! STANE SIMŠIČ Maks in Marjan sta s Puchom — veteranom in harmoniko premagala palovške klance. Delo kamniških gasilcev v marcu Poleg številnih manjših posredovanj sta se v mesecu marcu pripetili dve hujši prometni nesreči in dva požara. 7. 3. je zagorelo v Godiču. Zaradi neprevidnega ravnanja s plinsko jeklenko sta v stanovanjski hiši pogoreli kotlovnica in sosednja soba. Škode je bilo za približno 15.000 DEM. Povzročitelja so ranjenega odpeljali v bolnišnico. Pri gašenju je sodelovalo 16 gasilcev. 10. 3. se je na obvoznici nasproti Utoka pripetila prometna nesreča. Zaradi prevelike hitrosti je voznik osebnega vozila suzuki swift trčil v zadnjo levo stran tovornjaka kamniške komunale, ki je čistil cestišče. Pri tem sta bila hudo ranjena voznik in sopotnica, ki je zaradi hudega udarca v glavo umrla med prevozom v bolnišnico. Šest gasilcev je reševalo ponesrečenca in počistilo cestišče. 19. 3. se je spet pripetila prometna nesreča, tokrat na križišču med Duplico in Šmarco. 11 gasilcev je eno uro reševalo ponesrečena udeleženca iz razbitin R 4 in Z 101. 20. 3. je bilo javljeno, da gori stanovanjska hiša na Kle-menčevim. 19 gasilcev se je več kot dve uri trudilo pogasiti ogenj, a je kljub temu pogorelo celotno ostrešje. Vzrok požara ni znan. Škode je bilo približno 60.000 DEM. Skupaj so gasilci GD Kamnik v marcu opravili 184 prostovoljnih delovnih ur za gašenje in reševanje. Prav tako so sami opravili celotno obnovo manjšega tovornega vozila mercedes ter vsa vzdrževalna dela na ostalih vozilih voznega parka in pri tem porabili več kot 200 delovnih ur. Precejšnje število ur pa je bilo namenjenih izobraževanju in usposabljanju mladine. Na pomoč! DARJA PIRŠ Borci NOB in današnji čas Združenje borcev in udeležencev NOB občine Kamnik je 15. aprila t. 1. pripravilo širši razgovor - posvet o številnih aktualnih vprašanjih današnjega časa. Tega so se udeležili predstavniki vodstev krajevnih združenj borcev, nosilci partizanske spomenice, vodstvo občinskega združenja in drugi. Lado Pohar, predsednik Zveze borcev Slovenije, je v uvodnem delu govoril o vprašanjih, ki so v ospredju zanimanja članstva ZB in ki zanimajo tudi širok krog državljanov. Posebej se je zadržal ob poskusih desničarskih sil, da bi razvrednotili vlogo in pomen NOB. Ta akcija traja že dalj časa. Nasprotniki pri tem ne izbirajo sredstev. Poslužujejo se propagandnih sredstev in načina, ki je bil značilen pred začetkom II. svetovne vojne. Pri tem so dovoljene laži in potvarjanja. Med ljudmi tak način nastopanja ni dobil večjega odmeva oziroma podpore. Naslednje vprašanje se nanaša na Spomenico Zveze združenj borcev do nekaterih odprtih vprašanj iz novejše zgodovine, ki je bila objavljena januarja in poslana Državnemu zboru. Izhodišča, navedena v Spomenici, so dobila med članstvom polno podporo. Organiziranost ZB naj do nadaljnjega ne glede na oblikovanje lokalne samouprave, po mnenju sodelujočih na tem posvetu, ostane v sedanjih okvirih in naj se začasno ne spreminja. Na posvetu so bili predstavljeni tudi predlogi Zakona o vojnih veteranih, vojnih invalidih in žrtvah vojne. Posredovana je bila informacija o konferenci vlad in borčevskih organizacij v Lizboni in o predvidenem zasedanju Izvršnega odbora Svetovne veteranske organizacije, ki bo maja v Ljubljani. Posebno mesto je dobila v razpravi TV serija, Be--ga in domobranstvo, ki je bila predvajana na ljubljanski televiziji. Obširno je tekla razprava o zadnjih dogodkih v slovenskem parlamentu ob zamenjavi obrambnega ministra, o protiko-rupcijskem shodu v Ljubljani in o drugih zadevah. Organizirano posvetovanje je bilo po mnenju udeležencev, potrebno. Večkrat bi članstvo ZB morali informirati o vseh zanimivih problemih. Vsi so soglasno podprli prizadevanja vodstev ZB pri razreševanju nastalih problemov in podprli vse aktivnosti republiškega vodstva borčevske organizacije. V nadaljevanju so bila postavljena vprašanja o lastninskih certifikatih. Zveza borcev se bo aktivno vključila v zbiranje certifikatov takoj, ko bodo ustanovljeni investicijski skladi dobili pravico zbiranja. Posvet je pokazal na velik interes članstva ZB do vseh v družbi nastajajočih prerivanj in v celoti podpira vodstvo, da se ZB tvorno vključuje v vse aktivnosti in sodeluje z vsemi dejavniki, ki so pripravljeni na objektivnost. ZB bo še naprej delovala kot stanov- ska, nestrankarska organizacija. ZB zavrača vse pobude posameznikov ali skupin, ki želijo razvrednotiti pomemben delež udeležencev NOB. Pred zaključkom posveta so udeleženci podprli protest Društva upokojencev Kamnik, ki so ga poslali vladi in Državnemu zboru v zvezi s pokojninsko zakonodajo, ki je bila predložena Državnemu zboru, da jo ta sprejme po hitrem postopku. STANE SIMŠIČ Gasilski sprevod v Mostah. Gasilska slovesnost v Mostah Gasilsko društvo Moste je že tretjič zapored poskrbelo za mašo v čas sv. Florijanu, zavetniku gasilcev in varuhu pred požari, v podružni cerkvi sv. Boštjana v Mostah. Maša je bila predvsem za pokojne gasilce, namenjena pa tudi vsem živim udeležencem. 1. maja jo je ob 9. uri daroval komendski Šolski otroci v čistilni akciji Že v zadnji številki Občana smo poročali o čistilni akciji, ki so jo pripravili Zeleni in kamniški ribiči. Čistili so strugo in obrežje reke Bistrice od železnega mostu navzdol proti Titanu. Tokrat poročamo o čistilni akciji v zgornjem delu obrežja Bistrice od Trivala proti Stranjam. Akcije, ki je bila 20. aprila 1994, so se udeležili učenci od 1. do 4. razreda Osnovne šole iz Mekinj. Marljivo so zbirali različne odpadke in jih spravljali v za ta namen pripravljene črne vreče. Vseh otrok je bilo okrog 80, vodile pa so jih učiteljice Jana Svetec, Bernarda Rifel ter Helena Bole in učitelj Pavle Slabe. Razdelili so se po skupinah in odsekih. V pogovoru z njimi smo zvedeli, da so njihovo pobudo sprejeli Zeleni Kamnika in jo tudi podprli. Otroci se želijo enakopravno vključiti v varovanje okolja in s tem vsaj deloma prispevati k bolj zdravemu bivanju. Vsi udeleženci čistilne akcije so bili dobro pripravljeni in zavarovani. Imeli so plastične rokavice in zadostne količine vreč. Zbrali so veliko odpadkov, kar je vidno iz polnih vreč, ki so jih napolnile otroške roke. To je tudi dokaz naše neodgovornosti do narave, do nas samih, predvsem pa do odraščajoče mladine in otrok. Zeleni so pripravili organizacijo odvoza vseh zbranih odpadkov. Akcija je potekala od 8. do 12. ure, ko so se vsi, ki so v akciji sodelovali, zbrali v šoli. Obiskala jih je Marija Reba, ki je tudi predsednica sveta KS Mekinje. Zahvalila se je šoli in otrokom za to plemenito pobudo, ki zasluži vse priznanje. Že najmlajši se zavedajo pomena življenja v zdravem in naravnem okolju. Sami so pokazali, kako se je potrebno po- Skupina otrok osnovne šole iz Mekinj z vrečami zbranih odpadkov. Brez pretiravanja je mogoče reči, da zaslužijo pohvali vsi, ki so kakor koli sodelovali pri načr- truditi, da si svoje življenje olepšamo. Prav ta čistilna akcija šolskih otrok bi morala odpreti oči starejšim in tistim, ki okolje onesnažujejo. tovanju te akcije in se bodo podobnih aktivnosti udeleževali tudi v prihodnje. STANE SIMŠIČ Barvanje pod Veliko planino Gostišče na Kraljevem hribu pod Veliko planino ni znano le po dobri lovski hrani, ampak tudi po novem športu - paintballu. Stane Pančur, ki je poleg gostin-sko-turistične ponudbe med prvimi v Sloveniji odprl paintball igrišče, je pri nas organiziral prvi večji turnir v paintballu. V soboto, 19. 03.1994, so se 10-članske ekipe med seboj pomerile za prehodni pokal »Kraljev hrib«. Za tiste, ki paintballa še ne poznate, naj na kratko predstavim ta za nas nov šport. Paintball je zanimiva in dinamična igra, kjer ekipi poskušata zajeti (ukrasti) nasprotno zastavo, pri tem pa varovati svojo. Igralci uporabljajo posebno zračno orožje, ki namesto krogel izstreljuje kroglice, napolnjene z barvno, vodotopno, nestrupeno, biološko razgradljivo tekočino. Zadet - pobarvan igralec je izločen iz igre. Najpomembnejša je zaščita posameznika, zato mora vsak igralec nositi posebna zaščitna očala. V igri pride do izraza ekipno sodelova- la PRODAJAM zemljo za vrtove, humus za sajenje, uležan hlevski gnoj, pakirane mešanice za balkonska in druga korita. Tel.: 721-888. župnik in dekan Nikolaj Pavlic, udeležili pa so se je člani gasilskih društev iz Komende, Tu-njic, Lahovč, Topol, Mengša, Most in s Križa; poleg njih pa tudi narodne noše in številni verniki iz komendske župnije. Gasilce je v uvodu v mašo pozdravil predsednik GD Moste Viktor Nagrašek (zlasti je povabil k večji povezanosti med ljudmi in gasilci), mašne prošnje pa je povedal podpo-veljnik istega društva in referent za mladino Andrej Ga-šperlin. Poveljnik GD Moste Marjan Koncilija je vodil sprevod gasilcev s prapori njihovih društev ter narodnimi nošami v cerkev, kjer je bila v glavnem oltarju slika sv. Florijana, pred cerkvijo pa dva manjša mlaja. Med mašo je pel Moški pevski zbor Komenda. Župnik Pavlic je gasilce (in druge moške) v pridigi povabil, naj bodo najprej dobri očetje, sinovi in bratje v domačih družinah. Prispevajo naj k trdni medsebojni povezanosti, razumevanju in dobrim odnosom tako doma kot v svojih društvih ter med društvi in krajani, zaupane gasilske naloge vestno in požrtvovalno opravljajo, ljudem radi pomagajo v naravnih nesrečah in drugih nadlogah, kot jih uči že njihovo geslo »Na pomoč!« pa tudi »gasijo plamene strasti« (sovraštva, jeze, prepirljivosti...). Gasilci in drugi udeleženci slovesnosti so bili po maši postrežem z dobrotami, ki so jih spekle moščanske gospodinje in dekleta, za kar so jim moš-čanski gasilci zelo hvaležni. GD Moste je tudi v lanskem letu doseglo nekaj lepih uspehov. Na občinskem tekmovanju meseca junija v Komendi je njihova pionirska ekipa zasedla tretje mesto, prav tako mladin- ska, članski A ekipi pa tretje in osmo mesto. Mladinke so nastopale zunaj konkurence. Na regijskem tekmovanju, ki je bilo oktobra v Šmartnem pri Litiji - pravico nastopa so imele prve tri ekipe -, so iz GD Moste nastopali pionirji in člani. Prvi so bili tretji, drugi pa četrti. Na državno prvenstvo, ki bo letošnje leto, so se tako uvrstili tudi moščanski pionirji. Pred tem tekmovanjem pa je bilo v Kamniku še izbirno tekmovanje za člane in mladince in sicer zaradi »mokre izvedbe« vaje na regijskem in državnem tekmovanju. Člani GD Moste so bili prvi, mladinci pa četrti. Moščanska članska gasilska ekipa se je poleg tega udeležila tudi dveh meddruštvenih tekmovanj v Senkovem Turnu in v Loki pri Mengšu. Tako pionirji kot mladinci in člani so se na vsa omenjena tekmovanja vestno pripravljali. Opravili so kar 110 suhih in 20 mokrih vaj - zato tudi takšni uspehi! Moščansko gasilsko društvo je po izselitvi hišnika začelo tudi preurejati prostore v svojem domu. Enega so za vaje zasedli člani ansambla, dva pa sta že prebeljena, v njih pa tudi že položen pod in narejena stenska obloga. Obnovitvena dela bodo nadaljevali. Mladinci v društvu si zelo želijo, da bi se tudi za njihova srečanja našel primeren prostor v gasilskem domu. V preurejenem in obnovljenem gasilskem domu bo tudi dovolj primernega prostora za občinske dejavnosti, če bodo volilci iz dosedanje KS Moste (Moščani, Suhadolci in Žejani) glasovali za samostojno občino Moste. JOŽE PAVLIC Prvomajski družinski golaž v Suhadolah Pred pričetkom iger na Kraljevem hribu. Opravičilo obiskovalcem in ljubiteljem Velike planine. Žal nam je, da 2. maja gondolska žičnica ni obratovala zaradi togih predpisov Republiškega prometnega inšpektorata. Upravljala žičniškega sistema Velika planina d. o. o. v.d. Dušan Božičnik nje, strategija in psiho-fizična pripravljenost tekmovalca. Več o pravilih, igri ali orožju boste lahko izvedeli kar na Kraljevem hribu. Klube sem imenoval po mestih, od koder prihajajo, čeprav se bodo čez čas verjetno uveljavila imena klubov npr. Zmajčki, Skobci, Poredni fantje ipd. Vrnimo se k turnirju. Prišle so ekipe iz cele Slovenije (Maribor, Celje, Domžale, Sežana, Litija, Kočevje, Stična, Kranj). Zaradi premajhnega števila igralcev sta se združili ekipi Litije in Sežane. Ekipe so se razdelile v'dve skupini in na dveh igriščih so najprej potekale kvalifikacijske tekme. Igre so trajale po 15 minut, razen v primerih, ko je bila že prej zajeta zastava. Po sistemu točkovanja sta prišli v finalno skupino prvi dve ekipi iz vsake skupine. Med nekoliko daljšim premorom so se ekipe okrepčale, najboljše pa so se začele pripravljati za naslednje igre. Potrebno je bilo napolniti plinske jeklenke, očistiti orožje, dopolniti zalogo barvnih krogljic... Praznovalcem praznika dela in godu sv. Jožefa delavca po vaseh komendske župnije so se letos ha poseben način pridružili tudi vaš-čani zadnjega, desnega konca Su-hadol, v katerem prevladuje številna in trdna rodbina Zarni-kovih. France Zarnik je v kotličku pri »Joževem toplarju« skuhal okusen golaž, Brane Vogrinec je prinesel dobro prleško kapljico, sosedje pa dobro voljo, družabnost in voljo do pogovora. Golaž je vsem teknil, glavno pa je, da je V finalni skupini se je vsaka ekipa pomerila z ostalimi tremi. Že pred koncem smo poznali zmagovalca. Ekipa iz Celja ni imela pravih nasprotnikov, saj so osvojili maksimalno število točk. Poleg prehodnega pokala za 1. mesto so dobili tudi priznanje za fair play igro. Še bolj veseli so bili pujska, ki se je do konca tekmovanja že lepo zapekel. Drugo mesto je osvojila mešana ekipa Litija-Sežana in dokazala, da se dobro sodelovanje lahko uspešno konča. Najmanjši pokal je odšel v Stično, čeprav so bili po točkah izenačeni z ekipo Litija-Sežana, vendar so se zaradi slabšega medsebojnega rezultata morali zadovoljiti s tretjim mestom. Za jedačo in pijačo je bilo dobro poskrbljeno, zato je večina igralcev še dolgo ostala na Kraljevem hribu. To je bil tudi čas za dogovor za naslednje prijateljske tekme, turnirje in, kar je mogoče najbolj pomembno, navezali smo nove prijateljske stike. ANDREJ BRESKVAH Iz kotlička je vabeče dišalo... sosede, ki si radi pomagajo pri marsikaterem opravilu, še bolj združil med seboj. V preteklosti so pomagali drug drugemu graditi hiše, za prihodnost pa jih druži skupna skrb za blaginjo otrok (teh je v tem koncu Suhadol precej, tako da je okrog hiš in v njih, vedno-živahno), beseda pa je kljub prazničnemu razpoloženju tekla tudi o perečih krajevnih (občinskih) vprašanjih. Sosedje, lahko bi rekli »Zarnik and Com.«, so sklenili, da bo letošnje praznovanje postalo tradicionalno. O tem, kakšno bo v prihodnje, še niso rekli zadnje besede, bo pa predvsem prijateljskega značaja. Če bo dež, je blizu toplar, sicer pa prelepo travniško okolje, ki se razteza tja proti Pša-ti, gozdovom in Slevskemu hribu ter Hosti. V toplarju pa dehteča prva pokošena trava! Kaj bi si Človek želel lepšega, saj je najlepše doma. Prav posebej, če se sosedje dobro razumejo med seboj. »Jožev toplar«, ki dostikrat služi otrokom za trening njihovih plezalskih pa tudi nogometnih sposobnosti (kar vsekakor ni pohvalno, zlasti kadar se v njem suši pokošena trava), pa se je na prvomajski večer spremenil še v otroški disko. Vstopnine ni bilo, otroci so zaplesali »tehno« in druge plese; kar pa je največ vredno - bili so vsaj blizu budnim očem vedno zaskrbljenih staršev. JQŽE pAVLIC Celulit vam odstranimo z limfno drenažo. Tel.: 722-056. Razmišljanje ob dnevu zemlje Anus mundi Pomlad je za marsikoga najlepši letni čas. Pa mislim, da ne samo zato, ker ima baje ljubezen v tem letnem času prav posebno moč. Več nas je, ki nas razveseljuje narava s svojimi stoterimi odtenki zelene barve, ki jo bogato razlije čez travnike, griče, gozdove. Občudujemo moč narave, ki iz drobnih semen pričara neverjetne oblike rastlinja. Vso zimo se je pripravljala na to zahtevno nalogo, zdaj pa sadove lahko občudujemo, se jih veselimo in jih uživamo. V naravo si hodimo nabirat moči, se sproščat in re- kreirat. Za vse to smo naravi lahko hvaležni. Pa smo ji res? Ji tudi vračamo vse lepo? Morda sem se v uvodu preobširno razpisala in raznežila, a bistvo je nekaj drugega. Ob dnevu Zemlje so Zeleni Kamnika skupaj z Mladinskim centrom Kamnika organizirali sajenje 22 dreves pri tovarni Svi-lanit. Prišli so otroci O. Š. Toma Brejca in O. Š. Frana Albrehta, predstavniki Svilanita, predsednik IS in še nekaj občinskih mož, predstavniki Zelenih Kamnika in celo republi- ških Zelenih z Vanetom Gošni-kom. Kje pa ste bili ostali Kamničani? Res ni potrebno, da si v stranki Zelenih, lahko si zelen le po duši in srcu. Akcija je tekla od 10. do 18. ure, lahko bi prišli le na ogled, saj smo pripravili tudi spremne prireditve (razstavo, glasbo, likovno delavnico in malico). Vse skupaj bi lahko opravili stroji, a mi smo hoteli, da z našim delom pokažemo odnos do okolja in narave! Dobila sem žulj, pa kaj? Kolikokrat v življenju me je kakšna reč bolj skelela od tega žu- lja. Sem pa zadovoljna in srečna vsakokrat, ko grem mimo »našega« nasada. Tam je tudi moje drevo. Tudi za vas, ki ste »prešpri-cali« DAN ZEMLJE, je še čas. Dovolj je še dreves, ki jih lahko posvojite in skrbite zanje. Ali pa naredite kaj drugega za svoje in naše okolje. Otroci so že dali nekaterim drevesom imena (Trska, Buco, Pikica, Javorček, Monti), pa nič zato, saj za drevesa najbrž ne velja pregovor: veliko botrov, kilavo dete! HELENA STERLE Pod krinko družbene ureditve malikujete črvive mali-ke stolične morale, ki jo imenujete »naša kultura«. V paniki pojemajoče energije se v smrtnem strahu obsojate na večno tavanje za soncem. Vaše noge so prešibke in pamet prekratka, da bi razumeli smisel preobrata. Edino razumevanje so policijski ukazi. V državi, ki si so jo izmislili, da vas lažje nadzorujejo, ste zvesti sužnji. Ponašate se s svojo ubogljivostjo, vodlji-vostjo in neskončno omejenostjo, imenovano »naša tradicija«. Srečni ste, da ste večina, ki ji je plačevanje davkov in klečeplazenje pred oblastniki največja čast. Ljubite diktaturo brezoblične gmote - demokracijo. Gniloba vašega bivanja je uradne kulture in njenih hlapcev; birokratoko-ki, politikospirili, moraliza-tovibriji in vse vrste najpo-nižnejših bičkarjev, ki ubogljivo mahate z repki, če se to sme. Obilna je vaša zalega. Zelena je vaša solata in visoke fižolovke. Z gnojnimi vilami in polni strupov se postavljate v bran »svoji kulturi«. Vaša »svoboda« je na verigo priklenjen pes! Kličem kobilice, gosenice, voluharje, polže in bramorje nad vaše vrtove. Sam jim jih pokažem in se pridružim. Blagoslovljen bodi, kdor umoriš njihovo kulturo in jaz bom tvoj večni prijatelj; »Kultura je smrtni sovražnik umetnosti!« Zapomnite si ime ANUS! IZTOK ČEBASEK Hodil po zemlji sem naši Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti in pil nje bolesti... Tako je že davno zapel pesnik, jaz pa sem se teh stihov spomnila nekega lepega aprilskega popoldneva, ko sem se po napornem delavniku počutila čisto na tleh. Dušila me je zaprtost prostora, hotela sem se nadihati svežega zraka in si napolniti akumulatorje za prihodnje naporne dni. Kam? Reklama po radiu me spomni na razstavo cvetja v Volčjem Potoku. Seveda, v Arbore-tum! Obujem si športne copate, trenirko in že sem na poti. Po poti si brundam znano melodijo Nika Zajca: Bil je lep pomladni dan, ko sem se sprehajal sam, v srcu je bilo pusto, rad bi komu dal roko... Pa ni bilo pusto. Veliko ljudi je bilo v parku. Nekateri so prišli samo na sprehod, drugi so si prišli ogledat razstavo cvetja, tretji na vrtnarski sejem. Vrtnarji in floristi so s svojimi aranžmaji še polepšali že tako čudovito okolje. Kaj lahko napravi roka, ki zna uporabiti ne samo cvetje, pač pa vsa"k list, vsako vejico, vsako korenino. Ob pogledu na prave umetnine se spočijeta oko in srce. V Volčjem sem Potoku te spoznal. tam kjer se v cvetju ziblje tisoč rož... Ne samo tisoč. Poleg že odcve-telih narcis so letos v Arboretu-mu Volčji Potok posadili milijon tulipanov, katerih živopisane preproge se v različnih oblikah in barvah raztezajo po parku. Kateri so najlepši? Mogoče beli, katerih snežno belino še poudarjajo kot kri živo rdeči, posajeni v sredino. Ali pa mogoče rumeni, ki s svojo toplo barvo jemljejo svetlobo soncu? Posebej lepi so čisto temni, morda temno vijolični, elegantni, ki se po mojem upravičeno imenujejo kralji noči. Pa spet preproga oranžnih, vijoličnih, roza... Tulipan letos praznuje 400-let-nico in v vseh teh letih so predvsem v deželi tulipanov na Nizozemskem s križanjem uspeli vzgojiti na stotine novih vrst in novih barv. V Arboretumu pravijo, da jih bo drugo leto že dva milijona, za vsakega Slovenca eden. Kako hitro se bodo podvojili! S Slovenci je mnogo slabše. Pesnik Karel Destovnik Kajuh je v eni od svojih občutenih pesmi zapisal: Samo milijon nas je... Toda to je bilo med vojno in 50 let je moralo preteči, da so nas našteli dva milijona. Moj korak se za nekaj časa ustavi ob kamniti ograji, od ko- Ob pogledu na lepo cvetje se spočijeta oko in srce. (loto V. Mejač). der občudujem baročni pušpanov park pod seboj. Lepota oblik te prevzame. Ob tem pa še misel, kako je pušpan zdravilen. Znani stiski pater Simon Ašič mi je na vprašanje, s čim bi odstranila prhljaj oziroma oblažila luskavico, kot iz topa izstrelil: »Pušpan, to bi bilo zdravilo. Pušpan kot čaj za pitje in pušpan namočen v alkoholu za zunanjo uporabo.« Prosil me je, naj mu sporočim, če bo zdravljenje uspešno, pa mu te želje nisem uspela izpolniti, ker je čez dva meseca umrl. Moja pot se nadaljuje mimo jezerca z vodometom, ki pa prav nič ne moti race, ki jim očitno ugaja visoki tuš. Usedem se na klop in opazujem življenje v jezercu z otočkom, kjer imajo svo- ja bivališča in gnezdišča race, labodi in štorklje. Prav zanimivo jih je opazovati, race namreč, kako se postavljajo na glavo, potem se skobacajo na kopno, se otresejo vode in se po dve in dve odpravijo na sprehod ob ograji. Opazim, da je v parku še več ljudi kot ob mojem prihodu. Družine, posamezniki in veliko mladih, ki z zanimanjem opazujejo in fotografirajo ta raj v naročju Kamniških planin. Pooblači se, veter se zaganja v krošnje stoletnih dreves. Postane hladno, zato se odpravim proti domu. Srečna; dan ni bil zapravljen. MARINKA MOŠNIK Anusova nagradna uganka Ob dobrem letu delovanja ANUS v počastitev mednarodnega dneva boja proti uradni kulturi in njenim hlapcem razpisuje nagradno uganko: RDEČ JE, PA NI INDIJANEC, MAJE SE, PA NI PUANEC, UPOGIBA SE, PA NI VRBA ŽALUJKA, BREZ HRBTENICE JE, PA NI SPUŽVA, STRANKE MENJA, PA NI FRIZER, SLIKA SE Z OTROKI, PA NI DEDEK MRAZ, GOVORI KOT BI ROŽICE SADIL, PA NI VRTNAR, GLAVA MESTA JE, PA ZANJ NE SKRBI, KDO JE TO! Odgovore, mnenja, polemike, kritike in pohvale pošljite na naslov: ANUS, Zg. Stranje 9/e 61242 STAHOVICA. Med pravilnimi odgovori bo izžrebana lepa knjižna nagrada. Pravilni odgovor in srečni nagrajenec ali nagrajenec(ka) bosta objavljena v naslednji številki. Avtor uganke: IZTOK ČEBASEK Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenfa, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi V ledenem objemu Brane, part II. Zadnja februarska nedelja je bila zelo lepa, tudi v gorah, le silovito je pihalo... Visokogorske ture zaradi tega niso bile zahtevnejše, razen seveda zaradi slabih snežnih razmer. Snega je bilo malo in grape so bile preveč kopne. In v tem krasnem jutru smo se zgodaj zjutraj podali proti Kamniškemu sedlu. Letos sem bil na sedlu že večkrat in vedno so bile snežne razmere drugačne. Enkrat sem se sprehajal po ledu z derezami, čez teden dni gazil dober meter snega. Tokrat so šli z menoj Andrej in Tone, pripravnika, in tečajnica Monika. Dokaj hitro smo prišli do Pastircev, zato sem se odločil, da gremo plezat Centralno smer v vzhodni steni Brane. Smer v dobrih snežnih razmerah ni posebej težka, stena je pa razmeroma visoka, okrog 800 m. Prvih nekaj raztežajev smo plezali nenavezani z derezami v kombinirani, snežno skalni steni, ko pa je smer postala zahtevnejša, smo se navezali in varovali. Napredovanje je postalo počasnejše. Plezali smo v dveh navezah, Andrej in Tone skupaj ter midva z Moniko skupaj. Paziti smo morali na padajoče kamenje, ker je bila tam stena zelo krušljiva, pa je kljub temu sem ter tja komu priletel kakšen kamen na nepravo mesto. Popoldan se je pooblačilo in v steni je pričel pihati veter. Takrat sem že vedel, da se bo plezanje zavleklo. Malo zaradi slabih razmer, malo zaradi manjše izkušenosti druge naveze v takšnih razmerah. Nisem ju priganjal, ker mi je bilo več do tega, da varno izplezamo na vrh, kot pa do hitenja. Dan se je počasi prevesil v noč, sem in tja nas je zagrnila megla. Tone mi je omenjal bivak, vendar sem se odločil, da plezamo naprej, dokler bo to možno. Vsi smo imeli svetilke, Andrej na žalost le ročno. Iz dveh navez sem sestavil eno in čez najtežje mesto smo prišli še pred popolno temo. Seveda se je plezanje v temi odvijalo precej počasneje, kot bi si vsi želeli. Nekako ob 23. uri smo bili v zgornjem, lažjem delu stene, kjer nas je presenetil močan veter. Na vrhu smo bili okrog polnoči in pričeli sestopati proti Kapitanski glavi in Bosovi grapi. Megla, veter in snežne opasti so nas prisiliti, da smo se vrnili na vrh Brane in sestopili po zavarovani poti na Kamniško sedlo. Tam smo se ob 3. uri zjutraj srečali z Žoržem in Čehovim Janezom, ki sta ravno prispela iz doline. Naredili smo lepo pojedino v zimski sobi in nato skupaj sestopili v dolino. Vendar si ne bi upal trditi, kdo je bil od nas šestih, ki smo sestopali skupaj na Jermanco, bolj utrujen (reševalca ali mi iz stene). To je vsa zgodba, ki ni niti tako dolga in ne napeta, kot je mogoče pričakoval Cene Grilje. Hvaležni smo reševalcem za skrb, vendar panika enega od staršev še ne pomeni, da se je res kaj zgodilo in je kdo potreben pomoči. Kdor se ukvarja s planinstvom in alpinizmom, dobro ve, da je težko točno napovedati uro vrnitve s ture tudi poleti v idealnih razmerah, kaj šele pozimi. Sam sem ta dnevno nočni vzpon vzel za lepo kondicijsko in vztrajnostmi pripravo. Doma sem se stuširal in normalno odšel na delo kot vsak drug dan. Z zvezdo sreče je pa tako, da vedno sveti nad nami vsemi, vendar manj, kot jo izzivaš, bolj in lepše sveti. Vendar tisto lepo februarsko nedeljo ni imela vzroka, da ne bi več svetila. MIRAN MARTINJAK Človek, reši nas lastnih odpadkov! Rada bi javnost oziroma pristojne službe opozorila na problem, ki pa ni samo moj. To so ogromne količine smeti okrog zabojnikov. Stanovalci bloka Matije Blejca 8 in 6 smo v letu 1992 kupili nov zabojnik za smeti, ki je bil do letošnjega leta postavljen ob transformatorju nasproti šole na Duplici. Lahko rečem, da je bilo s trudom enega ali dveh posameznikov poskrbljeno za red in čistočo okrog njega, čeprav se vedno najdejo ljudje, ki jim ni mar, kam odvržejo smeti, ali pa se jim gnusi odpreti vrata zabojnika in smeti nekoliko potlačiti vanj, če je slučajno že poln. Kot rečeno, okolica je bila, če primerjamo okolico treh zabojnikov v bližini Mercatorja na Groharjevi, zgledno urejena, čeprav je prihajalo do občasnih onesnaženj. Problemi in to ogromni problemi pa so se začeli z dnem, ko so se pri Publicusu odločili, da zamenjajo velike kovinske zabojnike za male - namesto enega velikega so pripeljali štiri male plastične zabojnike. Prostor se je našel na parkirišču nasproti šole. V začetku je še kar šlo, zadnji mesec pa je nevzdržno. Maja vse cveti, maja vse smrdi... Iz neznanega vzroka so vseh dvanajst zabojnikov, ki so bili nameščeni ob protihrupni ograji ob Groharjevi ulici (namenjeni stanovalcem blokov Groharjeve ulice), premestili na prazen prostor ob železniški progi. Verjetno je šlo nekomu na živce, ker je bilo ob njih stalno polno svinjarije, mimo pa so se vozili in hodili ljudje v službo, učitelji in učenci v šolo, otroci v vrtec ali pa so se za premestitev dogovorili stanovalci Groharjeve, oziroma bolj verjetno njihovi predstavniki ali pa Publicus na lastno roko oziroma v dogovoru z ne vem kom. Tega, žal, ne vem. Tisti prostor ob ograji je sedaj čist, stanovalci Groharjeve pa namesto da bi se sprehodili nekaj metrov do svojih zabojnikov ob progi, raje prinašajo smeti v zabojnike nasproti šole, ki so namenjeni izključno stanovalcem Matije Blejca 8 in 6. Sem pa občasno prinašajo smeti tudi iz bližnje šole, ki ima svoje zabojnike postavljene zadaj za stavbo (dokaz so večje količine popisanih in počečkanih papirjev in prazne embalaže od sokov, ko so prihajali otroci s športnih dnevov in izletov, pa tudi kakšna čistilka se kdaj zmoti). Najdejo se tudi stanovalci iz ostalih blokov Matije Blejca 2, 4, 10, 14 in še iz katerega verjetno, ki odvržejo smeti kar spotoma iz avta ali jih prinesejo mimogrede, ko gredo v trgovino. Kako vem, da se to dogaja? Nekaj ljudi iz našega bloka je nekaj dni opazovalo, kdo prinaša smeti. Ugotovili smo, da se podnevi pojavljajo v glavnem otroci iz našega in iz sosednjih blokov, ko pade noč, pa se pojavljajo odrasli z vrečkami, škatlami, zaboji... Pa ko bi te velike škatle in zaboje vsaj prej polomili oziroma strgali, da ne bi zavzeli toliko prostora! Če je ob osmih zvečer še vse čisto, je zjutraj zagotovo že polno smeti. Zabojniki so zvrhano polni že drugi dan po odvozu in preden mine teden nm oo pouuvuc-ga odvoza, je okrog njih smeti za dvakrat toliko povsod. Da bi ugotovili, kdo to počne, smo pač malo pobrskali po okrog ležečih in stoječih smeteh. Ljudje pač pozabljajo, da se velikokrat podpišejo. Tako so med smetmi stare položnice, kuverte, računi, hranilne knjižice z imeni lastnikov. Človek kar verjeti ne more, da kakšen gospod, ki se podnevi sprehaja v elegantni obleki in s kravato ali gospa v visokih petah z brezhibno frizuro, ali podjetnik z najnovejšim avtomobilom ali pa tudi kak na videz urejen preprost človek tako malo skrbi za okolico, kjer živi. S tem pa ne morem izvzeti vseh stanovalcev našega bloka - tudi med njimi je nekaj neodgovornih. Ko pa človeka zasačiš pri dejanju in ga vprašaš, če tudi doma v kuhinji, dnevni sobi in spalnici pušča odpadke, kamor padejo, je pa ogenj v strehi! Nekateri odgovarjajo, da so s stanovanjem kupili tudi pravico do uporabe zabojnika (kar jim nihče ne oporeka, če je to v normalnih mejah in če so to zabojniki, ki pripadajo njihovemu bloku), drugi, da je to področje komunale, tretji, da je to stvar hišnika. Se ti ljudje sploh zavedajo, da mora njihovo nemarnost pospraviti pač nekdo drug? Kako se jim lahko tako gnusijo lastni odpadki, da jim je ob pogledu na smeti že slabo in samo z enim prstom odprejo - če sploh, zabojnik in s spačenim obrazom gledajo vstran, da ne vidijo, kam pade njihov »prispevek« k večjemu kupu! Kako se mora gnusiti vsa ta nesnaga šele nekomu tretjemu, ki iz lastnega čuta odgovornosti pospravlja, kar se pač pospraviti da oziroma mora to storiti po službeni dolžnosti? Žal so ljudje pač taki in kljub opozorilom in prošnjam, naj smeti odlagajo vsak v svoj zabojnik, če pa je ta poln, naj jih za dan ali dva zadržijo doma na balkonu, nič ne zaleže. Ne vem, kdo je kriv za nastalo stanje, toda če bodo stanovalci desetih ali več vhodov blokov še naprej nosili smeti v naše štiri male zabojnike, se bojim, da bo v prihodnjih vročih mesecih prišlo do neznosnega smradu in mogoče celo do okužb ali kakšne epidemije. Ne smemo pozabiti, da se tod okrog igra veliko otrok, ki tu stanujejo ali hodijo na Duplico v šolo in vrtec. Po smeteh brskajo tudi potepuški psi in mački, ki jih potem včasih otroci božajo in mrcvarijo. Nekaj bi bilo potrebno ukreniti in to takoj. Mogoče bi zalegle visoke kazni ali pa bi bilo dovolj že sodelovanje inšpekcijskih služb, komunale, Publicusa in Ministrstva za okolje. Naj ob tem pripomnim, da je bilo v Kamniškem občanu objavljeno obvestilo, da bo odvoz kosovnih gospodinjskih odpadov za ulico Matije Blejca v petek, 22. aprila 1994. Tudi ob naših zabojnikih se je ob določenem dnevu (!) nabralo nekaj odpadkov: bojlcr-ji, pralni stroji, itd., ki pa jih kljub telefonski urgenci in zagotovilu uslužbenke še do danes (3. maja) niso odpeljali. Kot dokaz resničnega stanja prilagam fotografiji, posneti 1. maja 1994. Naj povem, da so delavci Publicusa danes, 3. maja, zabojnike že spraznili in počistili okolico (razen kosovnih odpadkov), verjetno pa bo slika že čez dan ali dva enaka. Ob tem pa so zabojniki ob železnici na pol prazni. Oglasila sem se zato, ker bi se verjetno slej kot prej našel nekdo, ki bi posnel podobno fotografijo, jo objavil v časopisu ali na televiziji, spodaj pa pripisal: Pred blokom Matije Blejca 6 in 8 vse cveti in vse dehti, stanovalcem pa nič ne smrdi... S problemom sem se želela obrniti že na kontaktno oddajo na CATV Impulz Kamnik, da bi oni poiskali odgovor, vendar so bile telefonske zveze ves čas zasedene. V revijah Jana in Utrip zbirajo najlepše vrtove; če bi zbirali največji kup smeti, bi gotovo zmagali mi - a ne po lastni krivdi! MARINKA MOŠNIK Letni koncert kamniške Lire Stilni program »Fantje na vasi« Avla Srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku je ponovno gostila Liraše. Tokrat, po lanskoletni uspeli 110-letnici delovanja, prvič brez Sama Vremšaka in z novim zborovodjem Marjanom Ribičem. 33-članski moški pevski zbor najstarejšega in s tem tudi prvega pevskega društva Lira je v a cappella (brez spremljave) programu pripravil stilni spored priredb, harmonizacij in (redkih) izvirnih umetnih zborovskih pesmi. Tako je Lira spet obrnila v letošnji sezoni (1993/94) nov list v svoji bogati kroniki. Zbor ni praznoval samo 110-letnico neprekinjenega dela, ampak je lansko pomlad s slavnostnim koncertom svoje 30-letno umetniško vodstvo Lire zaključil zadnji iz družine, ki je bila vseskozi tesno povezana s tem zborom, profesor Samo Vremšak (1930), ugledni slovenski skladatelj, pevec in zborovodja ter nenazadnje univerzitetni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Od ustanovitve v letu 1882 do danes je bil prispevek družine Vremšak društvu Lira neprecenljiv. Po zaslugi te družine Lira kot naše najstarejše pevsko društvo še vedno deluje. Pred Samom je to poslanstvo opravljal tudi njegov oče Ciril Vremšak (1900-1968). Lirin moški pevski zbor je tokrat pod zborovodskim vodstvom Marjana Ribiča prepeval stilni program, ubran na temo fantov na vasi. Pohvale vreden program so zapolnila v glavnem prirejena in harmonizirana dela - moški zbori Cirila Preglja iz različnih slovenskih pokrajin in uglašenih na skupno vsebinsko in glasbeno noto fantovskega petja za različne priložnosti in prilike. Liraši pa so dodali še podobne priredbe ali izvirne moške zbore Franceta Maroka, Petra Jereba, Jurija Flajšmana — Sama Vremšaka, Antona Jobsta, Hrabroslava Volariča in Cirila Vremšaka. Krstno izvedbo pa je doživela priredba - harmonizacija pesmi V dolini tihi rožica, ki jo je nalašč za to priložnost priredil Miro Kokol. Tokratno petje moškega pevskega zbora Lira je s solističnima deležema bari- tonista Janeza Majcenoviča in basista Roka Lapa zaokrožila še priredba koroške narodne Čej so tiste stezice. Petje, ki je ostalo na ravni njihovega lanskoletnega koncerta, so pevci medtem še enkrat posrebrili z drugim mestom v italijanski Rivi deli Gardi, pohvalna pa je tudi programska obarvanost tega letnega koncerta. Misli in želje Lirašev pa se obračajo že na njihove prihodnje rodove, kot so o tem dovolj pošteno in čisto nič preveč futuristič-no zapisali sami: »... Ohranitev Lire naj postane moralna obveza vseh bodočih rodov kamniškega kota. .Blagor narodu, ki ceni dela svojih dedov,' naj bo pri tem vodilo. Sedanji Liraši se tega dobro zavedajo,... že jutri pa bo na vrsti mlajši rod, da nadaljuje plemenito delo. Le z rednim in prizadevnim polnjenjem vrzeli, ki nastajajo za odhajajočimi pevci, bo Lira lahko še naprej uspešno nastopala in dostojno praznovala svoje nove obletnice.« Od devetnajstih pesmi smo dva naslova že zapisali, zato naj ob sklepu te ocene dodamo vsaj še naslove ostalih odpetih pesmi-zborov: JUTRA-NJICA, VIGRED PRIBLIŽA SE, O KOŠNJI, VENI-TE ROŽ'CE MOJE, ŠTAJERSKI FANTIČ, STE VIDLI BARONA, ŽUNI-CA, OD CJELA DO ŽAV-CA, KO LANI SEM TOD MIMO ŠEV, MOJ DEKLIC, POD OKNOM, KAM PA, FANTJE, DREV V VAS POJDEMO?, SPEV PTICE POJO, ZDRAVICA SV. ROKA, VINSKA, ZVEČER in NA VASI. FRANC KRIŽNAR Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik Moški pevski zbor »Papirnicam Radeče Skupni koncert ob 75-letnici Solidarnosti V petek, 22. aprila 1994, je imel moški pevski zbor DKD Solidarnost v gosteh pevski Musica aeterna - nesmrtna glasba SLOVENSKI VOKALNI SOLISTI pod umetniškim vodstvom SAMA VREMŠAKA predstavili sakralne skladbe dveh kamniških skladateljev: AVGUSTA CE-RERJA (1908-1980) in CIRILA VREMŠAKA (1900-1968). Kamniška Zveza kulturnih organizacij je v svojem rednem ciklu Musica aeterna (Nesmrtna glasba) predstavila sakralne skladbe dveh kamniških skladateljev: AVGUSTA CERERJA (1908-1980) in CIRILA VREMŠAKA (1900-1968). Oba avtorja in glasbenika sta pred petdesetimi leti kot zborovodji delovala na korih obeh kamniških cerkva: na Šutni in v frančiškanski cerkvi. Ustvarila sta pomembna, žal v zadnjem času skoraj nepoznana dela slovenske glasbene umetnosti. Na koru frančiškanske cerkve sv. Jakoba je v soboto zvečer, 23. aprila, nastopil ansambel SLOVENSKIH VOKALNIH SOLISTOV, ki jih umetniško vodi kamniški skladatelj, pevec in zborovodja ter univerzitetni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo SAMO VREMŠAK. Na orgle je igrala MARIJA HOLCAR. Oba skladatelja so predstavili s po desetimi najbolj vrednimi in hkrati najbolj popularnimi slovenskimi cerkvenimi skladbami. V teh Cererjevih in Vremšakovih vokalno-instrumentalnih delih je bilo slišati vso kompozicijsko značilnost obeh navedenih avtorjev, seveda pa je še vedno prednjačila beseda. Muzika je bila in ostane dekla bogoslužja! Kljub temu pa lahko ugotovimo nekatere njene skupne kompozicijske značilnosti, ki se zaradi nepoklicne poti obeh avtorjev kljub njunima različnima osebnostma kar nekam izenačujeta: v skladbah prevladujejo homofonija, dikcija skladb pa je krepka in zdrava. Sakralne pesmi obeh avtorjev so se tudi na tem nastopu izkazale kot osvajajoče. Odlikujejo jih močni akordi, ki po svoji harmonični in zvočni barvitosti razodevajo nadarjena skladatelja. Za njuno odlično kompozicijsko podčrtavanje so seveda tokrat poskrbeli izvajalci. V 18-članskem vokalnem sestavu ženskih in moških pevskih glasov pa se je zbralo precejšnje število odličnih slovenskih pevcev - solistov in zboristov. Med njimi so številni odpelli tudi zanimive pevske sole: sopran is tke Irena Baar, Dunja Spruk, Tatjana Vasle in Dragica Čarman; altistke Sabira Hajdarevič, Edita Garče- vič in Mirjam Kalin; tenorista Marjan Trček in Jože Kores in bas-baritonista Samo Vremšak in Egon Bajt. Slovenski vokalni solisti z umetniškim vodjem ter očitno tudi idejnim vodjem te celotne kamniške glasbene prireditve Samom Vremšakom pa se lahko pohvalijo, da so s tem nastopom odstrli še dvoje slovenskih glasbenih imen, ki smo ju doslej poznali edinole z njunim posvetnim glasbenim opusom. Šele celotna avtorska podoba v obeh segmentih delovanja seveda razkriva Cererjevo in Vremšakovo skladateljsko osebnost. Kamniški Zvezi kulturnih organizacij gre pohvala, da za omenjene projekte kljub relativno bogatim domačim reprodukcijskim zmožnostim daje na glasbenem področju možnosti poklicni, strokovno podkovani reprodukciji. In Musica aeterna se nadaljuje, kajti že 15. maja bo v istem prostoru (frančiškanska cerkev sv. Jakoba) na sporedu predstavitev vokalno-instrumentalne dediščine kamniškega baročnega skladatelja Jakoba Frančiška Zupana (1734-1810). Njegova na novo odkrita, natisnjena in posneta glasbena dela bodo-takrat v Kamniku izvedli pevski solisti, domači pevski zbor »Cantemus«, ki ga vodi Janez Klobčar, orkester Musica Antiqua Labacensis z dirigentom Simonom Robinso-nom in organist Milko Bizjak. FRANC KRIŽNAR zbor Papirničar iz Radeč. Zbor vodi pevovodkinja Rosana Groznik, ki je nasledila delo dveh predhodnih pevovodij. Bilo je leta 1971, ko je skupina ljubiteljev lepe slovenske pesmi ustvarila moški pevski zbor. Vztrajno, trdo delo preprostih mož iz Jagnjenice in Svibnega je ohranilo in razvijalo zbor do danes, o čemer smo se lahko ob njihovem ubranem petju prepričali v prvem delu koncerta. Skupni koncert zborov smo organizirali kot eno od prireditev DKD Solidarnost v letošnjem letu v počastitev praznovanja 75-obletnice društva, ka- terega ustanovitelj in nosilec je moški pevski zbor. Zbor se dvakrat tedensko sestaja v svoji pevski sobi nad kavarno Veronika in vadi pod vodstvom profesorice Ivice Ropaš, ki zbor zavzeto in prizadevno vodi že daljše obdobje. V samo društvo je vključen tudi ženski zbor Solidarnost in sedanja Mestna godba Kamnik. Zbora sta predstavila narodne in umetne pesmi iz svojih repertoarjev, ki so jih navzoči obiskovalci koncerta, ob prijetnem povezovanju programa gospe Manje Žebaljec, toplo sprejeli. Ob zaključku smo pevcem zbora Papirničar izročili v spomin na srečanje sliko kamniških planin, ki jo je podaril slikar Bogdan Potnik. Zbor se zahvaljuje vsem, ki so pomagali organizirati koncert, cvetličarni Lap pa za podarjeno cvetje. Za praznovanje 75-letnice društva si zbor želi, da bi posnel samostojno radijsko oddajo s pesmimi, ki jih trenutno snema za izdajo kasete. V jesenskem obdobju pa predvidevamo skupni koncert z ženskim zborom Solidarnost. A. J. Foto V. MEJAČ Lahkotno, skicozno slikarstvo Mm tmštmm 9*&tj£: Za boljši jezik je potrebna tudi samozavest V prejšnjem sestavku smo zapisali, da je treba zahteve, ki se nanašajo na slovenski jezik, temeljito premisliti. Spremeniti moramo tisto, kar nas jezikovno in duhovno siromasi. In to na različnih ravneh: rabo slovenščine je treba zakonsko predpisati in potem tudi ravnati skladno z zakonodajo, pravilno slovenščino in sploh slovenščino moramo vztrajno zahtevati tudi kot posamezniki (kupci, stranke, gledalci televizije, obiskovalci prireditev). Da se v naši javni rabi bohotita angleščina in še zmeraj nekakšna pokvečena slovenska srbohrvaščina, smo krivi sami, ker to dopuščamo, ker smo premalo samozavestni. Živimo v samostojni državi, v kateri je uradovalni jezik slovenščina. Odnos nekaterih državljanov do nje pa je, kot kaže, ostal tak kot v bivši Jugoslaviji. Prijatelj zdravnik me je opozoril na dopis podjetja Sanolabor, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Cigaletova 9, in se ukvarja s prodajo »medicinskih, laboratorijskih in zobozdravstvenih aparatov, instrumentov, zdravil in opreme«: Pred uporabo tehtnico treba: — postaviti v stabilen in vodoraven položaj. Pri tem vodoraven položaj kontroliramo potem ugrajenih libel. Mehur libele mora biti v krogu naznamovanom na steklu libele. - odpustiti zavoru tehtnice obrtanjem »kolesca za zaviranje« nasprotno od smeri kazaljke na uri. »Kolesce« odviti do krajnega položaja. Pred premestitvijo ali pa transporta tehtnice potreba je »kolece za zavoro« zavrnufi^do kraja u smeru kazaljke na uri. Priključek na omrežje je s spodnje strani glave tehtnice in izveden je potem transformatorja 220/12 Vin ispravljavca kateri so izvedeni posebno. Tehtnica se uključi spomočjo stikala ugrajenog v glavo tehtnice s spodnje strani. Človek se po eni strani sprašuje, ali je tudi siceršnje delo strokovnjakov Sanolabora tako nestrokovno in malomarno, kot ga kaže slovenščina dopisa, po drugi pa, ali je mogoče, da je jezik dopisa sprejemljiv za oba podpisnika, ki sta, vsaj po imenih sodeč, Slovenca. Kako dolgo bo še mogoče tako javno razkazovanje neznanja? Samo toliko časa, dokler bodo to dopuščali tisti, ki jim je dopis namenjen. MARJETA HUMAR V razstavišču Veroniki razstavlja v prvi polovici maja Vida Bogataj. Korenine likovne kreativnosti VIDE BOGATAJ izhajajo iz idiličnega okolja, v katerem je odraščala in preživela mladost. To, še do nedavno, predvsem ruralno okolje domačega Šentvida pri Lukovici, romantično parkovno okolje z razvalinami Kersnikove graščine na Brdu, pa tudi domača, družinska likovna tradicija, povezana z umetnim kova-štvom njenega očeta, je vsekakor vplivalo na slikarkin likovni razvoj. Tu velja omeniti še slikaričino naravno ljubezen do plesne kreativnosti, zavezanost poeziji in teatru, predvsem pa je avtorica ljubiteljica vsega lepega, zavezana vzvišenim ciljem kulture in umetnosti. Skratka, tudi v svojih likovnih izdelkih se nam pred- stavlja kot kompleksna oseba, ki jo zanimajo najrazličnejši pogledi, izkušnje in pristopi k različnim zvrstem slikarstva, tako po tehnični kot tudi formalni plati. Kljub študiju in diplomi na Oddelku za likovno vzgojo na Pedagoški akademiji v Ljubljani, je Vida Bogataj v svojih likovnih delih ohranila nepokvarjen, elementaren, včasih celo otroško prisrčen, malce naiven, pa vendar pristen in neizumetničen likovni izraz, ki se naši slikarki lahko samo še obrestuje. Danes, v času raznoraznih postmoder-nizmov, ob ponovnem priseganju na osebne imaginacije in na spontano oblikotvornost, je takšno, z visokimi ideali in tehničnimi finesami neobremenjeno slikarstvo lahko subtilen in neobremenjen, prisrčen, a neobvezen nagovor gledalcu, da si na teh drobnih vizualijah spočije oko in razvedri duha. Ti pretežno bežni zapisi krajin, arhitektur, urbanih sredin, cvetličnih tihožitij pa figur in zametkov portretov so včasih podrejeni risbi, drugič pa se risba podredi, razblini pod intenzivnostjo barvnih nanosov. Spet drugič so barvni krokiji zopet akvarelno nežni, prosojni, žensko čuteči zapisi vsakdanjosti. Skratka, slikarsko zapisovanje vtisov in doživetij Vide Bogataj je enkrat bogato pripovedno ali nežno čuteče pravljično upesnje-vanje narave, sanj in imaginacije, drugič že kot likovno pregnetena trpka izkušnja, tretjič kot stvarna realiteta, kjer življenje postane likovnost in likovnost izkušnja življenja. DUŠAN LIPOVEC Prvomajsko prebujanje - zakaj tako nasilno?! Zakaj se v Kamniku že nekaj let sleherno prvomajsko jutro rojeva tako nasilno in neprijazno?! Kaj ima oglušujoče hrame nji- motorjev skupnega s tradicionalno prvomajsko budnico, strumno in veselo delavsko koračnico?! Kaj ima nočno divjanje skupnega s kulturnim oznanjanjem novega dne in povrhu le prazničnega?! Vsekakor je kamniška policija drugačnega mnenja, saj mirno zatiska oči in ušesa pred hrupom nasilnežev na motorjih! Mar ohranjanje in spoštovanje nočnega miru v zgodnje prvomajsko jutro za policijo v Kamniku ne velja?! Človeku tako res ne preostane drugega,-kot da izpljune grenkobo nasilja, ki ga v Kam- niku nihče ne preganja. In če hoče sam sebi dobro, se odpravi proč od nekulturne civilizacije, v naravo, prazničnemu jutru naproti. Pa ne nujno na tradicionalni prvomajski golaž ali delavski piknik, saj je možnosti in vzrokov za praznovanje in veselje vse manj. A ne samo zaradi bornih delavskih plač. Tudi tiste prave delavske solidarnosti in zaupljivosti je vse manj, čeprav bi jo potrebovali bolj kot kdajkoli, ali vsaj toliko, kot jo je bilo takrat, ko so se delavci pred sto leti zbrali in dvignili svoje delavske pesti pred izkoriščevalci njihovega dela. Kajti preveč je delavcev, ki so delo izgubili in preveč se jih nahaja v brezpravnem položaju. A o neuresničenih težnjah izkoriš- čanih, zatiranih in zavrženih kdaj drugič. Zanesljivo pa si po nasilnem nočnem bujenju vsi lahko poiščemo mir in tolažbo med travniki in polji, v objemu toplih pomladnih sap. V pomladni zori gozdovi trepetajo od ptičjega petja in če mu dobro prisluhnemo, prepoznamo skrivnostne nape ve, s katerimi si možjaki in ženke izpevajo ljubezen... Kakšna sreča, da se vsaj narave človek ne more polastiti. Lahko ji le pripada, če je tako sposoben čutiti. Še večja sreča pa je, da človek na hrumečem motorju ostaja ujetnik ceste in samega sebe. A srečna naključja ne opravičujejo zatiskanja oči policije pred varovanjem miru. IVANA SKAMEN Kalinškovo obnebje ptic V Hramu Lužar od 22. 4. do 15.5.1994 razstavlja Lojze Ka-linšek. Slikar Lojze Kalinšek, ki je med prijatelji in znanci sicer bolj poznan kot likovni pedagog in mentor kamniških likovnih ljubiteljev, pa tudi kot tehnični človek - praktik, ljubitelj in rejec malih živali, spremljevalec in sodelavec v različnih zvrsteh umetnosti, predvsem pa občutljiv občudovalec vsega lepega, še posebej v likovni umetnosti, je tudi sam subtilen likovni ustvarjalec in kritičen poznavalec slikarskih veščin. Skratka, lahko bi ga poimenovali kar »TAUSENTKUNST-LER«, človek, ki je doma tako na intelektualnem, umetnostnem, kot tudi na povsem tehničnem področju. Široki diapa-zon dejavnosti mu omogoča ra- Preukus vožnje po prometnih površinah. Kaj veš prometu Tudi letos je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik, ki mu predseduje Dušan Jesenik, razpisal za učence in učenke osnovnih šol v petek, 22. aprila, občinsko tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU«. Ekipni in posamezni tekmovalci 5., 6., 7. in 8. razredov so se pomerili v testiranju, vožnji po prometnih površinah in spretnostni vožnji na poligonu. Rezultati - posamezno 5. in 6. razred: 1. Gašper Zabret, 2. Tomaž Kladnik. 3. Nina Ravnikar - vsi iz OS Toma Brejca; 7. in 8. razred: 1. Matija Pr-naver, OŠ Toma Brejca, 2. Andrej Petek, OŠ Frana Albrehta in 3. Tomaž Štebe, OŠ Ko-menda-Moste; ekipno 5. in 6. razred: 1. mesto OS Toma Brejca, 2. mesto OŠ Stranje, 3. mesto OŠ Marije Vere; 7. in 8. razred: 1. mesto OŠ Toma Brejca, 2. mesto OŠ Stranje, 3. mesto OŠ Frana Albrehta. Državnega prvenstva, ki bo letos, 14. maja, v Murski Soboti, se bo tokrat udeležil drugo-uvrščeni Andrej Petek iz OŠ Frana Albrehta, ker je prvo-uvrščeni Matija Prnaver iz OŠ Toma Brejca že v letu 1993 zastopal občino Kamnik na državnem prvenstvu in po pravilih sme nastopiti vsak učenec na državnem prvenstvu le enkrat. V. MEJAČ NOVO NOVO NOVO Trgovina z obutvijo Šuline Kamnik, Maistrova 3 (nasproti Delikatese) Pestra izbira italijanske ženske, moške in otroške obutve * dekliški obhajilni čevlji po 1.900 SIT * fantovski črni mokasini po 2.900 SIT * ženski sandali že od 1.900 SIT dalje. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Nakup tudi na več čekov. Se priporočamo. V PIVNICA PRI PODKVI W Trg svobode 1, Kamnik tel. 817-184 Nudimo pivo in phmisko hrano: pečene krače, golaž, pikantne klobase, piščance, prekajene postrvi, sirove plošče in gibanico. Krače in piščance za domače potrebe lahko naročite telefonsko. Vsak dan nudimo dve vrsti malic po 350 SIT. PNNICAZDUHOM PRAVESTArtfPfVN/ff je odprta med 10. in 23. uro, ob nedeljah zaprto. Veselimo se vašega obiska!__ zlične možnosti v slikarskih pristopih, tako po tehnični kot tudi formalni plati, kar se vsekakor odraža v njegovem kreativnem likovnem delu. Lojze Kalinšek sicer ni veliko razstavljal, verjetno zaradi prezaposlenosti na različnih področjih, vendar nas je njegova pregledna razstava, manjša retrospektiva, leta 1988 v razstavišču Veronika v Kamniku, kjer je napravil nekakšen obračun s svojim dotedanjim delom, opozorila, da gre za resnega in analitičnega raziskovalca likovne umetnosti, ki se ne podreja trenutnim modnim muham in diktiranim trendom, ampak trmasto vztraja na svoji začrtani poti. Seveda so in še delujejo na Kalinškovo slikarstvo tudi različni vplivi. Tu bi lahko izpostavili igrivost Paula Kleeja ali našega Vladimirja Makuca, impulzivnost in barvno bogastvo njegovega prijatelja, slikarja Rajka Čubra, vendar se naš slikar vedno bolj otresa vsakršnih likovnih vezi in spon in vzpostavlja svojsko, specifično, spoznavno likovno govorico. To je še posebno vidno v nekaterih delih, ki.so nastala v lanskoletni koloniji slikarjev — likovnih pedagogov, kjer se je slikar lahko dalj časa neobremenjeno posvečal le slikarski problematiki in likovni kreativnosti. Še bolj pa se odraža avtorjeva osebna slikarska nota in likovna pisava v seriji najnovejših slikarskih del - gvaških intimnejšega formata. Te krhke slikarske kompozicije, večinoma na svetlih, belkastih podlagah kot nosilcih likovnih polj, z geometrijskimi likovnimi tvorbami in drobnimi simbolnimi elementi, ki so lahko tudi ptice, so podane v ne- številnih barvnih finesah, ki jih nevešče oko zlahka zanemari. Kalinškovo »obdobje ptičev«, sanjskih, stiliziranih ptic, nam poje v simboličnem slikarskem žvrgolenju o avtorjevi usodi ujetosti v slikarstvo (ptica v stilizirani kletki), ali o rojevanju slikarske svobode, ki kali v Kalinškovih najnovejših podobah. So pa lahko ti ptiči v metafizičnih medprostorih tudi simboli nikoli doseženih iluzij, želja in sanj; so, skratka, simboli življenja samega. Predvsem pa te slike delujejo v svojih barvnih finesah, doseženih z lazurami ali pastoznimi nanosi, izredno sveže, tudi (optimistično. To je predvsem izredno subtilno slikarstvo, kjer kljub beli kot nebarvi ali belemu na belem, resnično šepetajo predvsem barve, ki občuteno zapo-jejo kot nekoč Procol Harum — glasbeniki naše mladosti: »A whiter shide of pale« (Bela senca - odtenek - svetlega). DUŠAN LIPOVEC akad. slikar in likovni kritik X. Andreja Peklar: polhek Dolfe in stonoga Goga. Andrejine stonoge S Kamničanko Andrejo Pe-klarjevo, akademsko slikarko, in z njenim slikarskim in ilu-stratorskim delom smo se v našem mestu že srečali. Prvič na samostojni slikarski razstavi v dvorani nad kavarno Veronika, zadnji dve leti pa se srečujemo z njenimi ilustratorskimi objavami v Cicibanu. Matična knjižnica Kamnik pa je ob 2. aprilu, dnevu, ki je posvečen mladinski knjigi, pripravila razstavo njenih iskrivih in izvirnih ilustracij. Razstavo je spodbudila tudi želja, da se v domačem kamniškem okolju predstavijo predvsem Kamni- AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Buč 20 61219 Laze v Tuhinju tel7fax: 847-124 Popeljali vas bomo na: - enodnevni in dvodnevni izlet v Gardaland -21. ali 22. in 23. maja - enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko 2. d^Pn^dvodnevni nakupovalni izlet na Češko 9. junija Informacije po telefonu 847-124. čanke in Kamničani, ki se uveljavljajo tudi v širšem slovenskem merilu. Andreja svoje ilustracije že dve leti objavlja v Cicibanu. Najprej je ilustrirala zgodbice o stonogi Gogi, zdaj pa tudi druge. Objavlja tudi v Kekcu, dokončala je ilustratorski del v treh šolskih knjigah, ki bodo izšle pri DZS. Likovno je opremila tudi dve knjigi Majde Koren; to sta knjigi, ki bosta izšli kot pripomoček pri pouku slovenskega jezika za 1. in 2. razred osnovne šole z naslovom Besedne zmešnjave. Objavljala je v časniku Slovenec in sicer v rubriki Bosopet, kjer je slikovno dopolnjevala zgodbici Alenke Juvan, tudi Kamničan-ke, Škrat Bes in Nikoli ne veš, kje te čaka sreča. Z ilustrator-skim deležem je Andreja Peklar sodelovala tudi pri nastajanju didaktičnih igrač, predvsem nam je znana igra Džungla. Njene ilustracije, ki so na ogled v vhodni avli Matične knjižnice Kamnik do konca aprila, se predvsem nanašajo na stonogo Gogo, na ilustracije zgodbice Alenke Juvanove, predstavili pa smo tudi nekaj drugih del. Večina ilustracij je barvnih, nekaj tudi črnobelih. Vse pa so izvirne, tople in prijazne, zlasti barvne so zelo učinkovite zaradi nazornosti in čistosti barvnih ploskev. Izoblikovala je svoj lastni stil in tako vtisnila v svoje delo pečat prepoznavnosti. Z obrazov njenih likovnih junakov sije hudomušnost in igrivost, zato se otroški bralci s svojo domišljijo zlahka »izgubijo« v njenem likovnem svetu in bralne vtise obogatijo z vizualnimi podobami. Andreja samostojne ilustra-torske razstave še ni doživela. S svojimi ilustracijami je sodelovala na 1. slovenskem biena-lu otroške ilustracije, kjer se je med drugim predstavila tudi s stonogo Gogo in polhkom Dolfetom, vendar pa se je prav ta slika, ki jo objavjamo, na neznan način izgubila. Ker je Andreja Peklar še na začetku svoje ustvarjalne poti, njej in nam zaželimo, da bo ta čimbolj bogata! Na koncu se zahvaljujem vodstvu OŠ Frana Albrehta, ki nam je za razstavo posodil razstavne panoje. BREDA PODBREŽNIK-VUKMIR Razstava akvarelov in risb Antona Gosarja Številni udeleženci slikarske razstave, ki je bila odprta 15. aprila ob 20. uri v kamniškem razstaviščnem prostoru »Veronika«, so doživeli enega od posebej prijetnih, duhovno poglobljenih in lepih trenutkov. Svoja likovna dela - akvarele in risbe - je tokrat »ponudil na ogled« me-kinjski župnik Anton Gosar, kar je bilo prav gotovo svojevrstno presenečenje, saj le malo ljudi ve, da poleg duhovniškega poklica, ki ga zelo vestno opravlja, v njem tiči tudi umetniška žilica. Kako je bilo s te vrste poklicanostjo — odkrivanjem »sledi sence božje lepote«, kot sam imenuje svoje ustvarjanje, je Gosar najlepše povedal na zgibanki pa tudi v pogovoru s Tonetom Ftičar-jem, vodjo strokovne službe pri ZKO Kamnik in voditeljem bogatega kulturno umetniškega programa ob odprtju razstave. Kakovost in značilnosti Gosar-jevega slikarskega izpovedanja pa tudi veselje, da so v njem oživeli in obrodili sadove tovrstni darovi, je opisal dr. Mirko Juter-šek. Prav posebej je vesel, da se je redkim slikarjem v slovenskih duhovniških vrstah (iz polpreteklega obdobja je bil najbolj znan že umrli akademski slikar Stane Kregar, slika pa tudi minorit Mirko Pihler, župnik v Sostrem pri Ljubljani) pridružil tudi Anton Gosar. Anton Gosar je bil rojen 20. septembra 1925 v Ljubljani v ver- ni in ugledni družini z osmimi otroki, ki so kasneje dosegli visoko stopnjo izobraženosti. Njegov oče Andrej Gosar je bil pravnik, politik in sociolog, od leta 1927 do leta-1928 minister za socialno politiko, napisal pa je zelo pomembno knjigo Za nov družabni red, v kateri je obravnaval krščanski socialni nauk. Sin Anton je že v rani mladosti kanil kreniti na pot umetnosti, okleval je med slikarstvom in ar-hiktekturo, pretehtaval, nato pa se po nenadnem preblisku sredi vojne vihre odločil za duhovni-štvo. Življenjska pot ga je po koncu druge svetovne vojne kot mnoge Slovence vodila v tujino, v daljno Argentino (tam je preživel kar 21 !et), kjer je bil po končanem študiju teologije posvečen v duhovnika. Muze pa so v njem, tudi zaradi obilice duhovniškega dela, še vedno bolj ali manj pritajeno molčale, komaj čakajoč, kdaj bodo polno spregovorile. To se je zgodilo, ko je deloval na podeželski župniji. Tedaj jim je dal prosto pot. Začeli so nastajati akvareli, iz katerih govori izbrušena, izklesana, značilno prostrana argentinska krajina, zelo blizu njegovemu duhovnemu doživljanju, usmerjenemu k božji Lepoti, k Bistvu, k Bogu samemu. Risal je tudi zato, da bi vero-učencem nazorneje predstavil ve-roučno snov, saj ni imel ustreznih učnih pripomočkov. Iz tega je kasneje nastal ciklus celotne Ob odprtju razstave v »Veroniki »zgodovine odrešenja«. V Argentini je pripravil prvo samostojno likovno predstavitev, sodeloval pa tudi na skupinski razstavi. Vrnil se je v domovino, v rodno Ljubljano, potem bil župnik v Cerkljah na Gorenjskem, kjer je sodeloval na skupinski razstavi, nato prišel za župnika v Mekinje, kjer je že sedem let. Slika, kolikor mu dopušča čas, talent, moč izpovedi, skromno pa priznava omejenost vsega tega. Duhovniškemu delu namreč vedno daje prednost. Samostojno je tudi že razstavljal v Domu katoliške prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem, razstava v kamniški »Veroniki« pa je njegova prva samostojna umetniška predstavitev v Sloveniji. Pripravila jo je Zveza kulturnih organizacij Kamnik, za kar zasluži posebno pohvalo, duhovnik in slikar Anton Gosar, bralcem Družine znan kot pronicljiv razlagalec božje besede, pa za pogum predstaviti se javnosti. Udeleženci odprtja razstave - med njimi so bili tudi ugledni Kamničani in drugi gostje — so bili priča še enemu lepemu doživetju - instrumentalni glasbeni poslastici, ki so jo pripravili sestre Burja in Tomaž Habe. Razstava je bila odprta do 3. maja, ogledalo pa si jo je precejšnje število obiskovalcev. JOŽE PAVLIC Lanski vzponi kamniških alpinistov in plezalcev Veliko časa je že minilo, od kar smo se nazadnje oglasili. Rekli smo, da se vam bomo javili, ko bo prišel čas. In res je zadnji čas, da se vam izpovemo tudi za nazaj. Zelo veliko vzponov je bilo narejenih od junija lanskega leta. Pri vseh teh vzponih pa se kaže, da smo Kamničani med najaktivnejšimi odseki v Sloveni-. ji. Naši plezalci so bili od skalnatega gorovja v ZDA do Centralnih Alp v Franciji. Največ vzponov pa je bilo narejenih v Kamniških in Julijskih Alpah. Seveda brez Ospa ne moremo, to pa že vsi vedo. Prosti plezalci so se valjali po prašnih plezališčih južne Francije, severne Italije in pri nas. Letos je tudi izšel nov vodnik Toma Česna: Plezališča Slovenije. Osemintrideset jih je. Med prostimi plezalci je bil najuspešnejši Uroš Perko, kar je potrdil s smermi, ki jih je splezal v Mišji peči : Highlander 8a+/b (njegova najboljša smer do sedaj), Korto 7c+/8a, Manjana 7c, Tortuga 7b, Nina 7a+/b, in smer, ki jo je splezal v Buouxu, v južni Franciji, z oceno 8a. Z Urošem je bil v Buouxu tudi Jone Hriber-nik. Plezal je predvsem smeri na pogled z oceno 7a-7a+. Jone je v Mišji peči splezal Mozaik 7c, v Retovju pa Jazz 7b+. Matjaž VViegele je obiskal Cimai v južni Franciji in opravil dva odlična vzpona z oceno 7b in 7a. V majhnem plezališču v Kamniški Bistrici je kot prvi splezal smer Dirlo Kamniški alpinisti na odpravah Klemen v Bergantovi smeri, severna stena Triglava (toto Jože Hribernik) twist 7c. Klemen Mali je opravil dve smeri z oceno 7b+ in veliko smeri na pogled ocene 7a-7a+. Brez vzponov v hribih pa alpinistični odsek ne bi bil alpinistič- ni odsek. Zelo veliko jih je bilo narejenih. Bolj podrobno o tehničnem plezanju in o teh vzponih pa v naslednji številki. M. KLEMEN Smučarski teki Helikopterska vaja gorskih reševalcev V soboto, 23. aprila, je bila v Kamniški Bistrici in na Planjavi republiška vaja gorskih reševal-cev-letalcev iz vse Slovenije. Zbrali so se helikopterski gorski reševalci-letalci iz 13. GRS postaj in sicer: iz Bovca, Celja, Jesenic, Ljubljane, Kranjske Gore, Mojstrane, Bohinja, Jezerskega, Kranja, Radovljice, Tržiča, Rateč, Tolmina in Kamnika. GRS Kamnik ima trenutno 5 registriranih letalskih reševalcev, med njimi sta 2 zdravnika. Ekipo sestavljajo: dr. France Malešič, dr. Matjaž Veselko, Matjaž Ravnikar, Marjan Kregar in Tone Trobevšek. Na vaji je sodelovala tudi naša članica, dr. Mira Ažman, ki bo kmalu vključena v ekipo. Zdravniki-gorski reševalci so namreč pri letalskem reševanju nujno potrebni. V Kamniški Bistrici se je zbralo 48 letalskih reševalcev, med njimi 8 zdravnikov. GRS Kamnik se lahko pohvali, daje edina, ki ima 3 zdravnike v ekipi letalskih reševalcev. Pri letalskem reševanju je v vsakem pogledu pomembno, da se ekipa zbere v najkrajšem času in vsak letalski reševalec mora absolutno obvladati tehniko letalskega reševanja in biti sposoben delati samostojno. GRS Slovenije v sodelovanju z letalsko enoto policije pri MNZ vsako let organizira usposabljanje letalskih reševalcev. Letos je bila to prva vaja in dogovorili smo se, da bo v Kamniških Alpah oziroma na terenu GRS Kamnik. To zaupanje smo z veseljem in odgovornostjo sprejeli. Vsa vaja je bila opravljena po programu in sicer reševanje ponesrečencev iz zahodne stene Planjave s pomočjo vitla. Vreme je bilo lepo, zato smo bili ob koncu vaje, ki je trajala od 8. do 13. ure, vsi zadovoljni. Naši gostje so bili s kosilom pri »Orlu« v Stahovici zelo zadovoljni in ko smo se reševalci in piloti poslavljali, smo si zaželeli, da bi bilo naše delo v prihodnje čimbolj srečno in uspešno. CENE GRILJC GRS Kamnik Čeprav letos ni predvidene nobene velike vsedržavne odprave v tuja gorstva, pa kamniški alpinisti ne bodo ostali samo doma. Kvaliteto je težko dokazati samo v domačem kraju. Če hočemo, da nas bodo doma priznali, potem se moramo dokazati tudi na tujem. Sredi marca sta Matjaž Wiege-le in Veronika Radež odšla v Severno Ameriko. Matjaž, ki je v preteklih letih prosto preplezal vrsto zelo zahtevnih smeri pri nas in v bližnji tujini, se je odločil preizkusiti tudi v plezališčih Severne Amerike. Tam bo poskusil preplezati nekaj smeri najvišjih težavnostnih stopenj in tako izpolniti pogoje za vsaj državni ka-tegorizacijski razred. 4. maja je poletel v Indijo Tone Škarja kot vodja izvidniške odprave petih članov. Ta si bo v Sikkimu ogledala vzhodno steno Kangčendženge in tako zbrala potrebne podatke za načrtovano slovensko alpinistično odpravo. Poleg Škarje so v tej odpravi še: Marko Čar iz AO Žiri, Vanja Furlan iz AO Železničar, Davo Karničar iz AO Jezersko in Uroš Rupar iz AO Škofja Loka. Poleg ogledovanja ima ta odprava tudi namen povzpeti se z ledenika Zebu na 6.849 m visoki Siniolču in z njegovega vrha izvesti tudi prvi spust na deski (snow board). To so dokaj ambiciozni cilji, posebej še, ker naj bi celotna odprava trajala komaj dober mesec dni, saj naj bi se vrnila že 9. junija. 9. maja je odšla v Nepal letošnja ekipa petih slovenskih inštruktorjev poučevat v šolo za nepalske gorske vodnike. Tako bo nadaljevala nekdaj formalno jugoslovansko, v resnici pa vseskozi predvsem slovensko tehnično pomoč tej gorati in zelo revni deželi. Na poti bo sedem tednov in naj bi novi generaciji tečajnikov dala osnovno alpinistično in vodniško znanje. Iz Kamnika sta dva udeleženca, ki sta oba alpinistična inštruktorja, gorska reševalca in gorska vodnika: Janez Benkovič in Bojan Pollak, ki je istočasno tudi vodja inštruktor-ske ekipe in tečaja. Tudi drugi imajo za naprej velike načrte: Cene Berčič in Cene Grilje se nameravata letos v po-monsumskem obdobju, predvidoma v začetku oktobra, udeležiti odprave v področje 7406 m visokega Ganeša v nepalski Himalaji. Odpravo bo vodil Stane Be-lak, ki tudi stanuje v Kamniku, je pa član AO Ljubljana Matica. Poleg teh treh se je bosta udeleži- Za konec zimske sezone so se tekači pomerili na državnem prvenstvu v smučarskih tekih na maratonskih razdaljah 20 km in 50 km. Smučarski tek že tako slovi kot eden najtežjih vzdrljiž-vostnih športov, ker pa je toplo spomladansko sonce zmehčalo valovito razgibano progo z veliko višinsko razliko ob veliki nadmorski višini je bilo še težje. Tudi tako oteženi pogoji na 20 km razdalji Andreji Mali niso preprečili, da ne bi v prosti tehniki ugnala proge in tekmic ter postala državna prvakinja. Naslov je osvojila tako med mladinkami kot tudi v članski konkurenci. Po triur- Tekma v športnem plezanju uspela Za pokal Slovenije se je v Kamniku tekme udeležilo štiriintrideset tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. Na prvi tekmi starejših kategorij je med člani zmagal Aljoša Grom iz AO Vrhnika, med članicami pa je slovela Metka Lukančič iz alpinističnega odseka Trbovlje. Na tekmi so sodelovali tudi naši trije člani. Zelo dobro se je odrezala Maja Šuštar, ki je dosegla odlično peto mesto v absolutni kategoriji članic. Uroš Perko je za las zgrešil finale, Damjan Kočar pa je imel slab dan. Tekme ne bi mogli realizirati brez nekaterih sponzorjev: Svilanit, Rudnik kalcita Kamnik, Alp sport, Zlatarstvo Banič, Iglu sport, Montana - športna trgovina. Rezultati ČLANI: 1. Aljoša Grom, 13,75 m (AO Vrhnika) 2. Vili Guček, 13,25 m (AO Trbovlje) 3. Matej Mejovšek, 13,25-m (Šaleški AO) 9. Uroš Perko (AO KamniK) 14. Damjan Kočar (Ao Kamnik) Rezultati ČLANICE: 1. Metka Lukančič. 15.00 vrh (AO Trbovlje) 2. Lenča Gradišar, 10,60 m (ŠPO Radovljica) 3. Martina Čufar, 10,00 m (AO Mojstrana) 5. Maja Šuštar, 9,10 m (AO Kamnik) KLEMEN M. nem boju s 50. km po snežni brozgi je Metod Močnik osvojil 4. mesto in za slabih 40 sekund izgubil bronasto medaljo. Andreja Mali je celo zimo dokazovala, da se razvija v odlično tekačico. Kamničanka, sicer pripadnica kluba JUB Dol iz Ljubljane, je že na prvih zimskih tekmah v decembru in začetku januarja s hitrim tekom prišla v slovensko A reprezentanco in bila edina, ki je na nekaj tekmah premagala najboljšo slovensko tekačico zadnjih let, nekaj let starejšo Natašo Lačen. V slovenskem pokalu Emona je med mladinkami zbrala največ točk. Poleg tega je odlično tekla na alpskih pokalih med starejšimi konkurentkami in bila še posebej uspešna v drsalni tehniki. Doseženi rezultati so ji zagotovili tudi mesto med udeleženci svetovnega mladinskega prvenstva v nordijskih disciplinah v Avstriji na Tirolskem. Tam so nastopili najobetavnejši mladi tekači, zato je bilo tekmovanje enkratno doživetje in ob dobrih rezultatih spodbuda za tekaške treninge še vnaprej. Andreja, ki bo še tri leta tekmovala v mladinski konkurenci, bo tako svojo hitrost in s tem borbenost pokazala v naslednjih letih s še vidnejšimi mednarodnimi rezultati. Tako se lahko uvrsti med naše najboljše tekačice in dobi možnost za udeležbo na naslednjih OI leta 1998 v Nagani. TOMO URŠIČ la še Dare Alič iz AO Ljubljana Matica in Emil Tratnik iz AO Idrija, ki pa je svojo alpinistično kariero začel v AO Kamnik. Be-lak je že v Nepalu, kjer si ogleduje najboljše možnosti za vzpon. Tomaž Humar se pripravlja, da bo letos jeseni skupaj z Jankom Oprešnikom iz AO Impol in Gorazdom Kreslom iz AO Ljubljana Matica odšel plezat v 6856 m visoki Ama Dablam v Kumbu-ju, južno od Mount Everesta. V načrtu naj bi bil vzpon po severozahodni steni. Vrh sicer ni zelo visok, vendar je stena, po kateri nameravajo plezati, izredno zahtevna. Klemen Mali, ki je novi načelnik AO Kamnik, pa skupaj z Zvonetom Požgajem iz AO Železničar v letošnjem juliju in avgustu načrtuje obisk kanadskih plezališč in gora, predvsem področja Mount Robson (3956 m), kjer imajo Slovenci tudi že prvenstveno smer. Tam bi rada preplezala še kakšno prvenstveno smer, predvsem pa spoznala tuje gore. Marko Prezelj, trenutno zagotovo najboljši kamniški alpinist, se pripravlja, da bi skupaj z Adrejem Stremfljem, s katerim sta v Himalaji dosegla že vrhunske dosežke (prvenstveni smeri v Kangčendžengi in Melungtse-ju), šel plezat v Čo Ouju in Šišo vangmo. Obe gori sta mu že poznani. Na Čo Ouju je Prezelj namreč že bil skupaj s tovarišem iz alpinističnega odseka, Radom Nadvešnikom, ko sta sodelovala v uspešni slovenski odpravi, ki je jeseni 1988 »odkrila« severno steno in v njej preplezala novo smer. Na Šiši Pangmi pa je imel smolo, ker je zbolel soplezalec in je zato vzpon na vrh po prvenstveni smeri odpadel. Torej imajo kamniški alpinisti v izvajanju in načrtih kar nekaj ambicioznih projektov. Tako jim lahko zaželimo uspeh, predvsem pa, da bi premagali prvo in največjo oviro — pomanjkanje denarja, saj so za plezanje dobro usposobljeni. OBISK MEDVEDJE JAME V prejšnji številki napovedan izlet v Medvedjo jamo je tudi dejansko bil. Ob napovedani uri se nas je na dogovorjenem kraju zbralo 12 in točno ob 7.00 se je začel vzpon. Vreme je bilo primerno, nekaj časa sončno, nekaj časa tudi oblačno, tako da ni bilo preveč vroče. Pri novi lovski koči se nam je pridružil še en izletnik, tako da nas je nato do same jame prišlo 13. Pred vhodom v jamo je bilo še za dober meter snega, ki pa ni predstavljal nobene ovire. Po daljšem počitku, »privezanju duše«, in obveznem fotografiranju, smo se tudi vpisali v vpisno knjigo, ki je v novi skrinjici. Vračali smo se po drugi poti. Prečili smo južna pobočja Košut-ne. Tam smo videli tudi zanimivo votlino, ki jo gamsi uporabljajo kot »hotel«. Ustavili smo se tudi pod Dedcem, nato pa spustili na označeno pot, ki nas je pripeljala nazaj na izhodišče. Torej nas je bilo vseh skupaj 13. Po vraževerju nesrečna številka, ki pa je bila tokrat srečna. Zaradi snega sicer nismo šli čez opuščeno planino Ovčarijo, pa tudi na Košutno se nismo povzpeli, zato pa smo poleg jame, ki so si jo lahko vsi detajlno ogledali, srečali tudi dve srni, štiri gamse in tri ruševce, o klopih pa ni nobenih poročil. BOJČ Na poti proti Medvedji jami. Rokovnjaški pohod in Tabor ljubljanskih planincev 4. Rokovnjaški pohod bo 21. maja s startom ob 19. uri na Trojanah. Rokovnjaškega pohoda se vsako leto udeleži do 300 pohod-nikov. Med planinci je veliko zanimanja, zato bo Planinsko društvo Kamnik tudi letos zbiralo prijave za svoje člane. Vsi, ki želijo na celonočno turo, naj se prijavijo v društvu do 16. maja. Če bo prijavljenih dovolj, bodo organizirali tudi poseben prevoz do Trojan. Pohod se bo pričel na Trojanah, pot pa bo potem vodila na planino Lipovec do Rakitovca, nato pa čez prelaz Kozjak. Od tu dalje bodo pohodniki šli po obrobju Menine planine, do Bele peči in Črnivca, pa vse do Kranjskega Raka in navzgor do Domžalskega doma na Veliki planini. Tu bo cilj 55 km dolgega 12- do 14-urnega pohoda. Meddruštveni odbor planinskih društev ljubljanskega območja vabi planince, da se tega množičnega, a kondicijsko zahtevnega pohoda, udeležijo fizično in psihično dobro pripravljeni planinci. Dolžina pohoda dopušča udeležbo res samo kondicijsko dobro pripravljenim planincem. Med pohodom bo preskrbljeno za varnost, za nujno zdravniško pomoč, zagotovljena bo tudi preskrba s hrano in okrepčilnimi pijačami. Prijave sprejema tudi Planinska zveza Slovenije. Možno pa se je prijaviti tudi uro pred startom v sprejemni pisarni na Trojanah. Pohodniki Rokovnjaškega pohoda bodo prispeli na cilj 22. maja v dopoldanskih urah. V nadaljevanju programa tega dne, torej v nedeljo, 22. maja, bo ob 11. uri pri Domžalskem domu na Veliki planini 24. Tabor ljubljanskih planincev Organizator MDO Ljubljana in PD Kamnik vabita, da se Tabora udeležijo planinci v čim večjem številu in ob tej priložnosti pozdravijo udeležence 4. Rokovnjaškega pohoda ter se pridružijo poslušalcem zanimivega kulturnega programa, ki ga pripravljajo. Možnost prihoda na Veliko planino je od Jurčka, iz Stahovice, iz Črnivca ali z žičnico (če bo vozila). Planinsko društvo Kamnik pričakuje veliko udeležbo na Rokovnjaškem pohodu in tudi na Planinskem taboru na Veliki planini. Pridite, prijetno bo sredi lepot Velike planine. Ne bo vam žal! STANE SIMŠIČ Miro Kregar na svetovnem prvenstvu v triatlonu v Avstraliji Triatlonec Miro Kregar se je te dni vrnil s tekmovanja za svetovni pokal v Ironman triatlonu (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja, 42,2 km teka), ki je potekalo 17. aprila v avstralskem letoviškem mestu Forster Tuncerrv. Z odlično uvrstitvijo, 42. mestom, si je Miro zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu na Havajih, kar je bil tudi njegov cilj. Kako bi ocenil svoj nastop v Avstraliji in tudi samo tekmovanje? Z nastopom sem zadovoljen, predvsem v plavanju sem dosegel precejšen napredek. Nekoliko slabši je bil rezultat pri kolesarjenju, kar pa sem pričakoval glede na to, da so bile v zimskem času razmere za trening te discipline težke. Organizatorji so tekmovanje pripravili v prijetnem okolju. Plavali smo v jezeru, ki je povezano s Tasmanskim morjem, kolesarili smo ob obali tega jezera, tekli pa po prijetni, ravninski okolici. Kaj pa sama uvrstitev? Med 792. triatlonci sem s časom 9:36:22 zasedel 42. mesto, v svoji kategoriji med 190. tek- movalci pa 10. mesto. Z izidom sem vsekakor zadovoljen, ob tem pa bi rad povedal to, da je čas, ki sem ga dosegel v Avstraliji, skoraj enak lanskemu na Japonskem, ko sem tekmovanje zaključil s časom 9:34:48. To tekmovanje in tudi vsa ostala, ki te še čakajo, pa verjetno zahtevajo veliko priprav! S pripravami sem pričel meseca decembra. Do tekmovanja v Avstraliji sem preplaval 200 km, prekolesaril 2000 km in pretekel 600 km. Zaradi oteženih pogojev v zimskem času, sem trening kolesarjenja opravil mesec dni pred tekmo na pripravah v Rovinju. Na Fakulteti za šport sem opravil tudi dve testiranji aerobnih zmogljivosti. Ti rezultati mi pomagajo pri načrtovanju treningov in nastopih na tekmovanjih. V Avstralijo si prišel nekaj dni pred tekmo, si tudi ta čas izkoristil za trening? V Avstralijo v Sydney sem prišel 14 dni pred nastopom. Nastanil sem se pri gospodu Valerianu, enemu od prvih slovenskih izseljencev, kije gostoljubje nudil že mnogim kamniškim in drugim obiskovalcem Svdnevja. Bil sem tudi gost na Slovenskem radiu pri gospe Marizi Ličan. Ta čas, ko sem se predvsem seznanjal z mestom in nekaterimi tam živečimi Slovenci, sem izkoristil za prilagajanje na novo podnebje in časovni zamik. Seveda pa sem tudi treniral. Kolesarjenje je bilo nekoliko otežkočeno zaradi gostega prometa in vsakodnevnih padavin v popoldanskem času. Takoj pa sem dobil prosti termin v nekem bazenu in se seveda posvetil plavanju. 4 dni sem bil v Sydneyju, nato pa sem odšel na prizorišče tekmovanja, kjer so potekale še zadnje priprave. Tekmovanje v Avstraliji si uspešno zaključil, kakšni pa so načrti za sezono, ki šele prihaja? V maju me čaka državno prvenstvo v klasičnem maratonu v Radencih. V začetku junija bom odšel v Švico na 100 km dolg tek. Sredi junija pa se že prične serija tekmovanj v triatlonu za slovenski pokal, eno izmed njih bo tudi v Kamniku. To pa še ni vse. Sodeloval bom tudi na evropskem prvenstvu v srednjem triatlonu, ki bo avgusta v Novem mestu, čisto na koncu pa ponovno nastop na Tradicionalni mekinjski kros TVD Partizan Mekinje je v počastitev boja proti okupatorju organiziralo v sredo, 27. aprila, tradicionalni »MEKINJSKI KROS«. Proga je speljana po gozdnih stezicah Godiča, Brezovice, Vodic, Tučne, Kužne, Ol-ševka in Mekinj. Udeleženci tekmovanja so pretekli od 500 do 12.000 m dolgo progo. Posebnih čestitk je bila deležna TINKA-' RA SKAMEN, ki se je odločila za 12 km dolgo progo, zašla in tako pretekla 14 km. % JL, Miha Horvat je med veterani do letnika 1944 na 12 km dolgi progi zasedel odlično 3. mesto in se tako uvrstil za Juretom Slapni-carjem in Vinkom Jagodicem. Na cilju je bil tako kot drugi tekmovalci toplo sprejet, še posebej se je prilegel kozarec čaja. Progo so hitro pretekli tudi trije fantje iz družine Smolnikar iz Mekinj: dvanajstletni Primož, osemletni Matic in šestletni An-že. Na cilju jih je pričakala trimesečna Manca, s katero so se dečki ponosno proslavili pred objektiv fotoaparata. Preko 100 tekačev je navdušeno spremljalo precej gledalcev, predvsem Mekinjčanov in iz drugih okoliških krajev, iz katerih so prišli tekmovalci. Pohvaliti velja organizatorje, še posebej Mira Petka, Franca Smolnikarja, Da-reta Breliha in Dragana Rebo. Organizatorji smelo kujejo načrte tudi za bodočnost, saj jih k temu vzpodbujajo zadovoljni krajani Mekinj. Zmagovalci po kategorijah: 500 m - Erika Vrhovnik, Rok Slapar, Lidija Vrhovnik in Grega Vrhovnik; na 1000 m - Martina Mali in Grega Zore; na 2000 m Andreja Močnik in Simon Spruk; na 5000 m Irena Kališnik, Nataša Hribar, Veronika Bohinc. 12.000 km dolgo progo so pretekli moški in dosegli lepe uspehe. Najhitrejši so bili: Boštjan Korošec, Martin Vrhovnik, Ivan Urh, Štefan Lešnik, Vinko Jagodic - seveda vsak v svoji kategoriji. Najhitrejša ženska je bila Veronika Bohinc iz Ljubljane, naj- hitrejši moški pa Ivan Urh iz Črne. Najstarejša udeleženka je bila prav tako Veronika Bohinc in najstarejši udeleženec Miro Rant iz Kranja. Najmlajša udeleženka teka je bila devetnajstme-sečna Petra Vrhovnik. V absolutni razvrstitvi pa so ženski rezultati naslednji: 1. Veronika Bohinc, 2. Nataša Hribar in 3. Andreja Osolnik; pri moških pa 1. Ivan Urh, 2. Lado Urh in 3. Anton Vidovič. Vaterpolo Ali jih še prepoznate? Na sliki so bili naslednji trije Kamničani: Iztok SCHNABL, gradbeni tehnik, danes obrtnik, Matjaž REISNER, učitelj zemljepisa in zgodovine na Osnovni šoli Marije Vere na Duplici, Dare HOMAR, strojni ključavničar, danes trener kamniških pionirjev. Odziv na članek v Kamniškem občanu je bil velik, saj so naši nekdanji pionirji, danes zreli možje, v osebnih stikih na srečanjih ob kavici obujali spomine na tiste čase, skupaj s svojimi prijatelji, nekdanjimi navijači. Le nekaj njih pa se je odločilo za pisni odgovor, saj je do žrebanja, 9. aprila, prispelo le 10 dopisnic. Na vseh so bili odgovori pravilni. Izžrebana je bila Natalija Malinarič, ki je dobila kavbojke po izbiri. Vaterpolo pozdrav vsem in čestitke nagrajenki. MačVA Tinkari Skamen Marija Reba izroča nagrado za najdaljšo progo. Najboljšim tekmovalcem sta ga. Marija Reba in g. Ivan Pri-stovnik podelila pokale in nagrade, ki so jih omogočili sponzorji: Športna zveza Kamnik, Krajevna skupnost Mekinje, Kemostik, Kočna, Trans-Glot-špedicija Ljubljana, Zavarovalnica Triglav, Tone Plahutnik - strojenje kož • Mekinje, Trgovina Janez, Mekinje, Trgovina »Mery«, Kamnik, Trgovina Malina, Mekinje, Cotman mehanik, Godič, Kavarna Veronika Kamnik, Emil Grzinčič, Kamnik, Ultra Trade Sušnik, Mekinje in Alp šport Kamnik. VERA MEJAČ svetovnem prvenstvu na Havajih. Rad bi omenil tudi to, da v začetku septembra pripravljam svoj projekt - Slovenski mega triatlon, kjer želim preplavati slovensko obalo (20 km od Kanegre do Debelega rtiča), prekolesariti Slovenijo po njenih mejah in glavnih mestih (1200) in preteči od morja do Triglava (200 km). Vse skupaj naj bi trajalo približno teden dni. Skratka, sezona bo zelo naporna. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tistim, ki mi pomagajo in omogočajo izpolniti športne dosežke. To so: PTT Slovenija, Enigma Security, Mobitel, Energia, Šampionka, Svilanit, Ključavničarstvo Grzinčič, Antenski sistemi Tel sat, Goldi Šanson, Knjigarni in papirnici Forum ter Pika, Novi Graniti, Športna zveza Kamnik in Kolesarsko društvo Kamnik. NATAŠA JAZBINŠEK Uspehi kamniških motokrosistov Motokrosistična sezona se je začela. Tekmovalci so odpeljali dve tekmi v navadnem moto-krosu in eno tekmo v stadion-krosu. Stadionkros je podoben motokrosu, le da se tekmuje na krajši in precej zahtevnejši progi, ki od tekmovalca zahteva izredno fizično in psihično pripravo, saj mora biti na progi, ki je sestavljena največ iz skokov, maksimalno pripravljen. V letošnjem državnem prvenstvu v kategoriji 80 ccm tekmujejo tudi trije motokrosisti iz naše občine. To so Sebastijan Kern in Dejan Košir iz Komende in Rok Sitar iz Kamnika. Prva tekma letošnje sezone je potekala 27. 3. 1994 v Novi Gorici. To je bila tekma v sta-dionkrosu. Nastopili so tudi vsi trije motokrosisti. Po izredno razburljivi in naporni tekmi našim ni uspelo osvojiti enega od prvih treh mest. Že v kvalifikacijski vožnji je nerodno padel Sebastijan Kern, a je kljub temu odpeljal dirko do konca in dosegel četrto mesto, za njim pa ste se zvrstila Rok Sitar in Dejan Košir. Kot se je izkazalo kasneje, je Kern dirko vozil z počeno ključnico. Druga tekma letošnje sezone pa je bila v navadnem motokrosu 10. 4. 1994 v Brežicah. Na tej tekmi je slabo vreme, preprečilo celotno izvedbo tek- me, saj so tekmovalci odpeljali samo eno vožnjo. Zelo dobro sta dirko začela Košir in Sitar, vendar pa je Košir zaradi izredno težke proge in težav z motorjem izgubil nekaj mest. Kern pa na tej tekmi ni nastopil zaradi mavčne obloge, ki jo je dobil po tekmi v Novi Gorici. Sitar je dosegel drugo mesto, medtem ko je Košir zasedel sedmo mesto. Tretja tekma pa je bila tradicionalna prvomajska tekma v navadnem motokrosu v Dolenjskih Toplicah. Tu so kamniški motokrosisti osvojili prvo in tretje mesto. V prvi vožnji je najbolje startal Kern in obdržal prvo mesto do konca, Košir je zasedel tretje mesto, Sitar pa se je uvrstil za njim. Tudi v drugi vožnji je najbolje startal Kern in suvereno obranil prvo mesto in osvojil absolutno prvo mesto. Košir pa je v drugi vožnji zasedel četrto mesto in s tem absolutno tretje mesto. V drugi vožnji Sitar ni smel startati, ker je zamudil na start. Po novem morajo vsi tekmovalci na start pripeljati motor deset minut pred začetkom, sicer ne smejo startati. Upajmo, da bodo kamniški motokrosisti še v bodoče dosegali takšne rezultate. Za to je potrebno veliko treninga. Sramota pa je, da nimajo svoje proge, kjer bi lahko trenirali, saj morajo hoditi na trening v Dob pri Domžalah. REZULTATI: 27. 03. 94, Nova Gorica 1. Bone Martin Nova Gorica, 2. Leon Lang Radenci, 3. Aleš Rozman Banex, 4. Sebastijan Kern HM Lemberg, 5. Rok Sitar Sitar Pneumatic, 6. Dejan Košir Sitar Pneumatic. 10. 04. 94 Brežice 1. Martin Bone Nova Gorica, 2. Rok Sitar Sitar Pneumatic, 3. Aleš Rozman Banex, 7. Dejan Košir Sitar Pneumatic. 1. 5. 94 Dolenjske Toplice 1. Sebastijan Kern HM Lemberg, 2. Aleš Rozman Banex, 3. Dejan Košir Sitar Pneumatic, 8. Rok Sitar Sitar Pneumatic Skupno motokros 1. Aleš Rozman 49 Banex, 2. Sebastijan Kern 40 HM Lemberg, 3. Leon Lang 39 Radenci, 4. Dejan Košir 37 Sitar Pneumatic, 6. Rok Sitar 30 Sitar Pneumatic. JURU KERN Iščemo šiviljo usnjene konfekcije, z izkušnjami, za nedoločen čas, inf. na tel. 061 831-909 ali 831-910. Samo še kadeti tekmujejo Kamniški rokometaši v drugi ligi zahod so končali svoje tekmovanje v letošnji sezoni. Na koncu so bili peti in sicer za ekipami Kodeljeva, Preddvora, Škofljice in GPG Grosuplja. V zadnjih dveh kolih so dobro zaigrali predvsem mladi, ki še iščejo pot k prvi ekipi. V predzadnji tekmi so doma igrali z ekipo Črnomlja, k lepi zmagi so prispe ■ vali predvsem Plankar in Sladic s šestimi goli, Andrejič s štirimi ter Tekavčič in Adrovič s po tremi. Končni rezultat je bil 26:20. V zadnjem kolu pa so Kamničani v Kranju razočarali številne kamniške gledalce, ki so jih prišli bodrit na tekmo zadnjega kola. Ze v prvem polčasu so zapravljali priložnost za priložnostjo ter zato izgubili s 15:10. V drugem pa so začeli še slabše in Preddvor je povedel s osmimi goli. Nato pa se je končno razigral strelec devetih golov Andrejič in Kamničani so zmanjšali razliko za tri gole. Ko pa bi lahko razliko zmanjšali samo za dva gola, sta zapravila priložnost prav Andrejič in pa Špur, ki je v celem prvenstvu ravno to tekmo odigral najslabše. Končni rezultat je bil 29:23. Kamniški kadeti pa so zabeležili dve visoki zmagi in sicer proti SVlS-u s 34:4 in proti Škofljici s 34:13. Najboljši pri Kamničanih pa so bili Pajek, Bijelič in Zorman! V soboto, 9. 4. 1994, pa se je v Kamniku odvijal pomladni turnir za starejše dečke, letnik 79 in mlajši. Rezultati: RK Kamnik : RK Mokerc Ig 7:8, Prevent SG : Krim 10:5, Mokerc Ig : Besnica 6:8, Prevent : Radovljica Špec. Bled 4:5, Kamnik : Besnica 4:6, Krim : Radovljica Špec. Bled 8:14, Besnica : Prevent 8:6, Mokerc Ig : Radovljica Špec. Bled 8:13 Za tretje mesto: Mokerc Ig : Prevent SG 4:12 Za prvo mesto: Besnica : Radovljica Špec. Bled 11:12(10:10) Vrstni red: 1. Radovljica Špec. Bled, 2. Besnica, 3. Prevent Slovenj Gradec, 4. Mokerc Ig, 5. Kamnik, 6. Krim Po končanem turnirju so trenerji vseh ekip glasovali za najboljše igralce. Za najboljšega vratarja so izbrali Rihtarja, za najboljšega igralca Kozjaka, najboljši strelec pa je bil Aljančič. Pri izvedbi turnirja so pomagali: Jeglič, Grbec, Žebavc, Zu-mer, Erjavec, Šinkovec, Novak in Tekavčič. Tekmovanje pa so omogočili sponzorji: Trg, Gala, Trgovina Utok, Pizzerija Origa-no, Urko, Trgovina pri Šnablu, Kavarna Veronika, Okrepčevalnica Dado, AS Šport, Trgovina Nakup, Caffe bar Korobač in Caffe bar pri Cesarju. CICO 1. TENIŠKI KLUB KOMENDA išče vestnega gospodarja za redno vzdrževanje teniških igrišč. Ponudbe pošljite ali se oglasite osebno na naslov: Brane Košir, Moste 67/a, 61218 Komenda. Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - IX SOTESKA KOROŠICE Močno zoženje doline pred iztokom v Bistrico, nmv od 520 do 530 m. Pod spodnjo postajo gondol-ske žičnice na Veliko planino oba bregova tako stisneta Bistrico, da si je ta urezala svojo strugo med strme skale. Na najožjem mestu je zgrajen most, tako da lahko pridemo čez in obenem tudi vidimo to zožitev. Tu se tudi začenja oziroma končuje zgornjebistriška dolina značilne ledeniške oblike črke U in prehaja v lepo razvidno rečno dolino oblike črke V. Do sem je namreč v davnini segal ledenik, saj je še lepo vidna čelna groblja. Na njej stoji tudi spodnja postaja gondolske žičnice, pa tudi cesta, ki pelje na Brsnike, je vkopana v to grobljo. In še ena zanimivost iz geološke zgodovine. V oligocenu je bilo namreč tu morje, ki je segalo daleč po dolini Kamniške Bistrice. Pustilo je usedline v obliki laporja in drugih mehkejših kamnin, ki jih hitro spoznamo po drugačni (predvsem rjavi) barvi. Vidne so na Kraljevem hribu, na drugi strani Kamniške Bistrice, v dolini Korošice pa predvsem na začetku doline, kmalu za mostom čez Kamniško Bistrico, pa tudi še kakšen kilometer po doli- ni navzgor, predvsem na severni strani. Tu namreč dobi Kamniška Bistrica z desne strani tudi pritok, imenovan Koroška. Enako ime ima tudi planina pod Ojstrico, zato nekateri zamenjujejo kraja. No, enoje potok in dolina, drugo pa planina. Korošica si je bila okoli 200 m pred izlivom v Bistrico primorana vrezati svojo strugo v kamnite sklade. Stranske navpične stene sicer niso visoke, tja do 20 metrov, vendar je ta preseka tako ozka, da je v njej prostora komaj za cesto in potok. Stene so tudi previsne, tako da je videti, kot da bi šli v predor. Dolžina soteske ni velika. Že po nekaj deset metrih za ovinkom se strme stene malo razširijo, po kakšnih slabih 100 metrih se naklonina ublaži in dolina postane »normalna«. Tudi to zoženje ima svoje ime. Domačini so znali dobro opazovati in logično sklepati. Ker ima soteska značilno kotlasto obliko in tudi voda šumi kot v kotlu, se ta del imenuje V kotlu. Včasih se je pri izlivu Korošice v Bistrico končevala okoli 5 km dolga vodna riža, po kateri so še pred vojno, ko ni bilo primernih cest, iz doline Korošice spuščali hlode v Bistrico, da jih je odneslo do Stahovice. Njeni ostanki so bili vidni še nekaj let po drugi svetovni vojni. V kopnem času so namreč sekali les in ga spravljali na kupe ob riži. Spomladi od aprila do junija, ko se je v gorah intenzivno topil sneg in je Bistrica narastla, so ves les zložen ob riži postopoma zmetali vanjo, da je nato zdrsnil v Bistrico. Podobno rižo, ki pa je bila suha, ne vodna, so imeli tudi skozi Dolski graben. Tudi značilnemu zoženju Kamniške Bistrice na tem mestu so domačini dali ime. To je Ribja peč. Precej višje nad cesto pa je v pobočju Hudega konca Jerin skok, ker naj bi tam nekje skočila in se ubila neka Jera. DOSTOP: Od spodnje postaje gondolske žičnice na Veliko planino po gozdni cesti navzdol in čez betonski most preko Bistrice. Čez pribl. 200 metrov se cesta razcepi. Desrti krak se po robu morene dvigne na Brsnike, levi krak gre pa v sotesko, pribl. 10. minut. Po označeni poti, ki vodi v Kamniško Bistrico po desnem bregu (Koželjeva pot), se lahko spustimo tudi do vode, severno ali južno od mostu čez Kamniško Bistrico. Ker je dostop povsem enostaven, nam ob normalni pazljivosti vodnik ni potreben. Lahko pa si to sotesko ogledamo tudi mimogrede, ko gremo po Koželjevi poti ali pa takrat, ko gremo peš po cesti in naprej proti Mokrici (Medvedja jama) ali Krvavcu. Takrat pa morda primeren vodnik ne bi bil odveč. Kdor pa bi rad še kaj več zvedel o dogajanjih iz preteklosti, naj prebere članek Pavla Kuna-verja »Kamniška Bistrica« v Kamniškem zborniku II iz leta 1956 in članek Viktorja Rebolja »Plavljenje lesa po hudourniku Kamniški Bistrici« v Kamniškem zborniku IV iz leta 1958. Ledin- Soteska »V kotlu«. Prostora je komaj za potok m cesto. ska imena pa je razen pri domačinih možno poiskati tudi v članku Vlasta Kopača »Krajevna imena v Grintovcih«, objavljenem v nadaljevanjih v reviji »Gore in lju- dje«, 1946 in 1947, pa tudi v članku Pavla Kunaverja »V Kamniški Bistrici nekdaj« v Kamniškem zborniku V iz leta 1959. B. POLLAK 29* občinsko tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje 20. aprila letos se je v Osnovni šoli Komenda-Moste odvijalo že 29. občinsko tekmovanje iz matematike za srebrno Vegovo priznanje. Tekmovali smo učenci 6., 7. in 8. razredov iz osnovnih šol občine Kamnik. Na tekmovanje smo se uvrstili vsi, ki smo že na šolskem tekmovanju osvojili naj- Maleševa izrazila tekmovalcem nekaj spodbudnih besed, nato pa so nam naši učenci Katja Doli-nar, Maja Žerovnik in Mitja Ži-nič zaigrali na klavir in trobento, da smo se malo sprostili. Nestrpni smo se potem razdelili po učilnicah in gorje, da bi »plonkali«. Časa za reševanje je bilo 120 mi- Občinska prvakinja osmih razredov NINA tPAVEC iz OŠ Komenda-Moste, vodja tekmovanja Darinka Meško, ravnateljica Mojca Maleš in predstavnika sponzorjev. Darko Malež iz knjigarne Forum zmagovalki izroča nagrado. (foto V. Mejač) boljša mesta. Vodja tekmovanja je bila gospa Darinka Meško. Sponzorja - knjigarna Forum in Ljubljanska banka iz Kamnika - pa sta nam omogočila imenitne praktične in denarne nagrade. Ze pred deveto uro smo se zbrali v avli nove šole v Komendi. Za začetek je ravnateljica g. nut. Med nami je bilo opaziti precej nervoze in strahu. Nekateri smo bili sproščeni, nekateri pa so se tresli kot šibe na vodi. Naloge so bile precej težje kot na šolskem tekmovanju. Po tekmovanju smo lahko izbirali med igranjem šaha, igranjem na računalniku ali ogledom filma. Dobili smo tudi malico. Zdaj Odbojkarska sezona skoraj končana Medtem ko so prvoligaši že končali s tekmovanjem, je druga ekipa v tretji ligi zahod igrala še zadnjo tekmo in sicer z edino neporaženo ekipo v tem prvenstvu - Termo Lub-nik, ki jo je včasih treniral tudi kamniški trener Gole. Kamničani so zaigrali precej povprečno, tako da so omogočili gostom, da so se brez poraza uvrstili v drugo ligo. Tekma se je končala z rezultatom 3:0, s tem, da so končnice povsem pripadle gostom. Kamničani so tako končali tekmovanje na sedmem mestu oz. petem s slabšo set razliko. Tekmovali pa so tudi še mladinci, ki so v polfinalu državnega prvenstva odigrali dve tekmi. Proti Bledu so zmagali, odlični ekipi Olimpije pa se niso resneje upirali. Naslednji dan pa na pot sploh niso odšli. Za uvrstitev v finale bi morali igrati z ekipo Salonita, a so se odločili, da raje ostanejo doma, tako da so tekmovanje zaključili med dvanajstimi najboljšimi ekipami v Sloveniji. Tako preostanejo v tekmovanju samo še pionirji in pa ženska ekipa, ki se bo v novi sestavi (mladinke in kadetinje) poskušala na kvalifikacijah uvrstiti v tretjo ligo. CICO 1. je šele vrelo po učilnicah, ker smo vsi nestrpno čakali rezultate. Dočakali smo jih. Ravnateljica je prebrala zmagovalce. Občinska prvakinja osmih razredov je NINA IPAVEC iz OŠ Komenda-Moste, druga je JANA NOVAK (OŠ F. Albrehta) in tretji DIMITRIJ BANDA (OŠ F. Albrehta). Prvakinja sedmih razredov je IRENA SMOLNIKAR (OŠ F. Albrehta), drugi je SAMO TRT-NIK (OS M. Vere) in tretja DARJA MOZETIČ (OŠ F. Albrehta). Med šestošolci sem zmagala jaz, TANJA SLAPAR (OŠ Komenda-Moste), drugo mesto sta si delila KATJA DOLINAR (OŠ Komenda-Moste) in ROK JESENŠEK (OŠ F. Albrehta), tretja je bila ŠPELA VEROV-ŠEK (OŠ Stranje). Najboljših sedem v vsakem razredu je prejelo srebrna Vegova priznanja, najboljši trije pa zelo lepa darila od Državnega tekmovanja za ZLATO VEGOVO PRIZNANJE se bodo udeležili: 7. razred: IRENA SMOLNIKAR SAMO TRTNIK 8. razred: NINA IPAVEC JANA NOVAK DIMITRIJ BANDA BLAŽ VRABEC sponzorjev, ki se jim vsi skupaj zahvaljujemo. Priznati moram, da prvega mesta nisem pričakovala in zato je bilo veselje toliko večje. V imenu vseh tekmovalcev bi se še enkrat zahvalila vsem, ki ste pripravili tekmovanje in obenem čestitala vsem udeležencem, tudi tistim, ki niso osvojili prvih mest. Želim jim več sreče prihodnjič. Ne pozabite: Pomembno je sodelovati, ne zmagati! A zmagovati je še lepše! TANJA SLAPAR, 6. razred OŠ KOMENDA-MOSTE Naravoslovni dan Danes smo imeli naravoslovni dan. Tovarišica nam je naročila, naj prinesemo v šolo predpasnik, ker si bomo pripravili zajtrk. Za zajtrk smo prirpavili: skutin namaz z jajcem, sadno solato in ribji namaz. Jedi so bile zelo okusne. Pojedli smo jih z velikim užitkom. Današnji dan v šoli je bil res zanimiv in pester. Luka Schnabl 2A razred O. Š. Frana Albrehta Kamnik Dva od naših lepotcev: Roca (levo) in Fičo (desno). Naši ljubljenčki Felinološko društvo Kamnik (FDK) deluje od leta 1978. Ob ustanovitvi je imelo 18 članov, sedaj pa jih ima že 110. Člani imajo 170 pasemskih muc, to število pa se bo v tem mesecu verjetno precej dvignilo, saj kar 18 samic pričakuje mladičke. FDK je eno najmočnejših felinoloških društev v Sloveniji. Društva se povezujejo v zvezo felinoloških društev Slovenije. Kamniško društvo je zelo dejavno, saj vsako leto priredi 4 društvene razstave in se uspešno udeležuje vseh mednarodnih razstav v Sloveniji in pa tudi v tujini. S svojimi ljubljenci smo do sedaj dosegali lepe uspehe. Imamo dolgodlake perzijske muce, srednjedolgo-dlake in kratkodlake muce. V našem društvu je tudi modra birmanka, ki je zelo redka muca. Najlepše uspehe pa v zadnjem letu dosega muc TORO - norveška gozdna mačka lastnice Tatjane Brce, ki je bil tako doma kot v tujini že trikrat najlepši maček razstave — najboljši med najboljšimi (best of best). To je največji uspeh kakega muca v Sloveniji nasploh. Zradi uspešnosti je letos kamniško društvo prireditelj svoje prve mednarodne razstave na Bledu, ki bo 14. maja. V kamniškem društvu si bomo še naprej prizadevali za dobro počutje naših muc in tudi za to, da boste tudi vi lahko občudovali lepote naših ljubljenčkov. Dva od naših lepotcev: Roca (levo) in Fičo (desno) SKOK NINA Poroke in smrti v aprilu POROKE: POTOČNIK Janko, kovinostrugar iz Zg. Stranj, in PIRŠ Marta, ekonomski tehnik iz Podgorja SLAPNIK Janez, geodet-sam. podjetnik iz Gore pri Komendi, in CERAR Irena, geodetski tehnik iz Gore pri Komendi SMRTI: - ŠIMENC Janez, inv. upokojenec iz Kamnika, Črnivška ul. 9, star 52 let - PODBELŠEK Janez, upokojenec iz Kamnika. Kranjska cesta 4/ Č, star 65 let - SUŠNIK Angela, upokojenka s Križa št. 2/A, stara 79 let - KOLENC Franc, inv. upokojenec iz Podgorja 11 l/A, star 62 let KOŠENINA Ana, km. upokojenka iz Vaš 19, Medvode, stara 82 let - ŠUŠTAR Janez, upokojenec iz Studenca št. 1. star 67 let - HOČEVAR Marijana, upokojenka iz Podgorja 93/C, stara 78 let - KLEMENČIČ Franc, upokojenec z Duplice, Jakopičeva ul. 28, star 65 let - PLAHUTNIK Jožefa, km. upokojenka iz Godiča št. 78, stara 85 let - ŽIBERT Franc, km. upokojenec iz Zajasovnika 4, star 85 let - ŽIBERT Danijela, inv. upokojenka iz Kamnika, Kovinarska c. 10/B, stara 54 let - OSOLNIK Janez, upokojenec iz Šmarce, Pibernikova 20, star 93 let - DACAR Filip, upokojenec iz Lasenega št. 2, star 59 let - HOMOVEC Ivan, upokojenec iz Kamnika, Pot na Poljane št. 18, star 81 let - VRANKAR Angela, upokojenka iz Buča št. 1, stara 91 let - URH Jožef, km. upokojenec iz Zg. Stranj št. 35, star 71 let - ŠABEC Frančiška, druž. upokojenka iz Ljubljane, stara 97 let - TRATNIK Jožef, upokojeni vrtnar iz Domžal, Šolska ul. 14, star 87 let - DOLENEC Ana, upokojenka iz Godiča 56, stara 85 let - KLEMENČIČ Borivoj, upokojenec iz Kamnika, Šutna 27, star 65 let Zgodilo se je v aprilu I. 4. Z. H. in V. D. sta se sprli najprej verbalno, kasneje pa je ena od njiju v prepiru uporabila tudi leseno letev. Zadeva bo dobila epilog na sodišču. Istega dne sta se sprli in stepli še na Medvedovi ulici P. E. in R. M. Zoper ti dve pa bodo policisti napisali predlog sodniku za prekrške. 2.4. Cvetko P. je zapeljal s kolesom na travnik, s tega pa na vozišče Ljubljanske ceste, ne da bi se prepričal o svoji varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu. Voznik osebnega avtomobila Valter H. je trčil v kolesarja in ga hudo telesno poškodoval. 3.4. Neznanci so vlomili v gostišče na Zelenem robu, s tem da so poškodovali dvojna vrata. V notranjosti so popili alkoholne pijače in odvzeli nekaj cigaret. Policisti so že izsledili storilce tega dejanja. 10.4. Občan je obvestil PP, da ga žalijo in vznemirjajo po telefonu. Občan je tudi sam ugotovil, kdo ga nadleguje, saj je imel izpisek telefonskih klicev. II. 4. Na križišču Korenove poti v Podgorju se je pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Voznik D. D. je vozil po Korenovi poti in tik pred križiščem močno zavrl, vendar ga je na mokrem vozišču zaneslo v nasprotni vozni pas, kjer je trčil v pravilno vozeči traktor. Nastala je le materialna škoda. Kamniški policisti so na Kozjaku v Tuhinjski dolini po obširni akciji prijeli storilca ropa v banko na Izlakah. 13.4 Pijan je obležal Gregor A., ki se je pred tem napil v gostilni Pri Bevcu. Zoper natakarico in omenjenega občana sledi predlog sodniku za prekrške. 15.4. V Tuhinjski dolini se je smrtno ponesrečila R. L., ki je vozila z neprilagojeno hitrostjo, v desnem ovinku pa jo je zaneslo z vozišča. Kasneje je bila ugotovljena tudi prisotnost alkohola. 23.4. Tega dne je bila opravljena intervencija pri Francu B., ki je ženi grozil, da »jo bo zaklal«. Zoper kršitelja sledi predlog sodniku za prekrške. 25.4. Neznanec je vlomil v stanovanjsko hišo v Spodnjih Palov-čah. Iz hiše je odnesel dve motorni žagi in vrtalko. Ža storilcem še poizvedujejo. 27.4. PP je bila obveščena, da se otroci staršev, ki so sicer prišli iz območja bivše Jugoslavije, med seboj prepirajo in grozijo. Starši otrok so bili opozorjeni. DGV Po sledeh delegatskih vprašanj Najemnine grobov in vežice V zvezi z delegatskim vprašanjem delegatke občinske skupščine Marjete HUMAR je komunalno podjetje Kamnik pripravilo naslednji odgovor: Na svoji 26. seji dne 19. 5. 1993 je IS SO Kamnik sprejel sklep, da se spremeni Odredba o določitvi najvišjih cen (Ur. Ust RS, št. 21/93) in se doda nov odstavek, ki se glasi: Ne glede na prvi odstavek tega člena smejo podjetja in druge pravne osebe ter nosilci samostojnega osebnega dela cene svojih proizvodov in storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve te odredbe povečati s 1. 6. 1993 in sicer: Tržne in sejemske pristojbine za 13%, - pogrebne storitve za 15%, najemnine grobov pa tako, da cene znašajo: - najemnina za žarni grob 1.110,00 SIT/leto - najemnina za enojni grob (širina do vključno 1 m) 2.000,00 SIT/leto - najemnina za dvojni grob (širina 1 m do 2 m) 3.335,00 SIT/leto - najemnina za dvojni grob (širina 2 m in več) in grobnice 5.560,00 SIT/leto Kar se tiče najemnin za grobove, je to odredbo izvršni svet sprejel na predlog upravljalca pokopališča Žale Kamnik, Mekinje in Nevlje Komunalnega podjetja Kamnik z naslednjo utemeljitvijo: Cene enostavne reprodukcije (redno vzdrževariie pokopališč, urejanje parka Žale, redno striženje živih mej, posipanje poti, odstranjevanje snega, odvoz smeti...) ostanejo na približno enaki ravni kot v letu. 1992, predvidijo pa se sredstva za razširjeno reprodukcijo. Iz sredstev razširjene reprodukcije in kredita naj bi se pristopilo k obnovi ostoječih in dograditvi novih mrliških vežic na pokopališču Žale, saj obstoječe stanje ne zadošča sanitarnim zahtevam sodobnega pokopa. Poleg tega naj bi se zgradilo žarno pokopališče na pokopališču Mekinje in izvedena večja vzdrževalna dela na pokopališču Nevlje. Predlog je podprl tudi sekretariat za urejanje okolja in prostora. Omenjena sredstva naj bi se zbirala toliko časa, kolikor bi trajalo vračanje kredita. Ker je bilo predvideno, da se najame kredit z dobo vračanja osmih let, bi se tudi ta sredstva morala zbirati osem let. Ob tej priložnosti vam sporočamo, da smo za obnovo in dozidavo mrliških vežic na pokopališču Žale že pridobili vso zahtevano dokumentacijo (gradbeno dovoljenje, ki 'je v skladu z odlokom o sprejetju Mil ureditvenega načrta za območje K-5 Žale in K16 Žale Ur. list SRS št. 34/89 in projekt), za izgradnjo žarnega pokopališča Mekinje pa je pridobljena lokacijska dokumentacija, projekt pa je v fazi izdelave. Torej na kratko: 1. Zakaj se je Komunalno podjetje Kamnik odločilo za zbiranje teh sredstev? Komunalno podjetje Kamnik se je odločilo za zbiranje teh sredstev zato, ker drugih sredstev za večja vzdrževalna dela in razširitve, ki so nujno potrebna na obstoječih pokopališčih, ni. 2. Koliko časa jih bo zbiralo? Zbiralo jih bo toliko časa, da bo vrnjen kredit, s katerim si bo pomagalo pri teh delih oziroma toliko časa, dokler se bo s tem strinjal IS ŠO Kamnik. 3. Kdo se je odločil za to? Na predlog Komunalnega podjetja Kamnik, ki ga je podprl sekretariat za urejanje okolja in prostora občine Kamnik, se je za to odločil izvršni svet Občine Kamnik. Tekstilna trgovina LANEN CVET Moste 74, Komenda po najugodnejših cenah vam nudimo: - poletne mikice t'shirt - kratke hlače - ženske bluze - moške srajce (kratek rokav) in še in še...) METRSKO BLAGO: - blago na kilograme raznih vzorcev - nemška viskoza v novih modnih vzorcih Pri nas dobite tudi original jeans MASH. Možnost plačila na več čekov! Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Vabljeni k ugodnemu nakupu! Mar sodi zabojnik za odpadke med grobove na kamniških Žalah ? Med prazničnimi dnevi so ljudje opazili zabojnik pri spomeniku padlim prvoborcem NOB. Taka naprava, sicer potrebna, spada na drugo primernejše mesto. Mar ne! ST. SIMŠIČ pCestti k\CuB Mesni klub Life TEN-TEN DOMŽALE tel. 712-067 ČETRTEK, 12. maja, OLIVER DRAGOJEVIC PETEK, 13. maja, skupina MALIBU Od nedelje do četrtka je vstop prost do 24. ure, prav tako so tudi cene do 24. ure enake ali nižje kot v dnevnih lokalih. Ob vikendih vam postrežemo tudi s širšo ponudbo, predvsem slaščic in drugih dodatkov. Proline-Premiere še brez poraza V kamniški rekreacijski ligi v košarki so odigrali peto in šesto kolo, ki pa že kaže razliko med moštvi. V prvi ligi še kar zmaguje ekipa Proline-Premiere, tesno ji sledi Zlatarstvo Banič-Men-gros, dobro razmerje zmag in porazov pa imajo še kamniški policisti. Pa poglejmo rezultate: Montona : Radio Hit-Mld 68:47 Proline-Premiere : Z. Banič-Mengros 48:43 MC-Korobač : Radio Hit-Mld 54:56 Tekont : Kavarna Veronika-Zlatarstvo Dragulj 58:62 Zlatarstvo Banič-Mengros : Montona 71:48 Ostale tekme petega in šestega kola so bile preložene. Poglejmo še trenutno nepopolno lestvico: 1. Zlatarstvo Banič--Mengros, 2. Proline-Premiere, 3. Radio Hit-Mld, 4. Tekont itd. V drugi ligi pa je še naprej brez poraza ekipa Tesnil-Pevc, ki v drugi ligi pravzaprav nima tekmeca: Poglejmo rezultate: Hram Lušar : Skb Banka 62:43 Dream team 94 : B. Coprnica-T. Štebe 57:45 Biro Balia : Novi trg 49:40 JB Dream Team : Tesnila-Pevc 37:41 JB Dream Team : Hram Lužar 40:77 Dream Team 94 : Novi trg 56:52 SKB Banka : Biri Balia 45:25 Tesnila-Pevc : B. Coprnica-T. Štebe 47:43 Lestvica: 1. Tesnila, 2. Skb Banka, 3. JB Dream Team..... Na zadnjem mestu pa je edina ekipa, ki še ni okusila slasti zmage - Novi trg. CICO 1. Navijači Olimpije boljši od jeseniških Na državnem hokejskem prvenstvu so naslov prvakov osvojili hokejisti Jesenic. V Kokošnjah pri Moravčah so na vsakoletnem srečanju navijačev Olimpije in Jesenic odigrali nogometno tekmo, v kateri so navijači Olimpije z rezultatom 1:0 premagali navijače Jesenic, v balinanju pa so bili boljši z rezultatom 2:1. V družabnem srečanju, ki je trajalo pozno v noč, je bilo za jedačo in pijačo poskrbljeno v novo odprti gostilni Soklič. V. R. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - bojlerjev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava in popravilo elektro inštalacij. TRGOVINA KIM Kamnik, Trg talcev 8 vabi cenjene stranke k ugodnemu nakupu poletne konfekcije. Po izredno ugodnih cenah vam nudimo: - bombažne komplete z atraktivnimi vzorci (majice in bermuda), tudi večjih številk, od 1.450 SIT dalje - T-shirt majice - 12 barv za otroke in odrasle od 295 SIT dalje (RAZREDI IMAJO POPUST) - moške in ženske bombažne trenirke na zadrgo od 2.290 SIT - bombažne hlače-trenirka za odrasle in otroke od 950 SIT dalje - svilene trenirke za odrasle in otroke od 3.600 SIT dalje - moške srajce - kratek rokav, viskoza po 2.290 SIT - moške, ženske in otroške KOPALKE POSEBNA PONUDBA • ženski blazerji v temno modri in beš barvi * svečani kompleti Pridite in prepričajte se o pestri ponudbi in ugodnih cenah! [[[[limu Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818 V kolikor imate probleme s - SKOLIOZO - nepravilno geometrijo hrbtenice, - BOLEČINAMI V KRIŽU ALI UDIH, - ALERGIJO, - BOLEČINAMI SRCA, - NEPRAVILNO CIRKULACIJO KRVI, - KRČNIMI ŽILAMI ali niste čisto prepričani v svoje zdravstveno stanje, vas vabimo k sodelovanju in ponujamo novo smer zdravljenja smer ALTERNATIVNE MEDICINE Alternativna medicina ne samo zdravi, temveč tudi utrjuje zdravje z ekološko čistimi metodami. Rezultati zdravljenja v celoti potrjujejo našo smer. Informacije in naročila vsak delavnik od 15. ure dalje po tel.:(061)727-818 Ne pozabite: VAŠE ZDRAVJE JE V NAŠI MOČI! MO-GY, d.o.o., in dr. med. Igor Kuzjakin PRESERJE, VAŠKA POT 8 RADOMLJE TEL. 727 395 — nudimo:— gradbeno lepilo fugirno maso izravnalno maso — ugodne cene — naprodaj v prodajalni: KOČNA - ŽELEZNIM, KAMNIK HOMAR d.0.0., TRGOVINA VERIGA, KAMNIK Trgovina s specialno avfoelektro opremo Kamnik, Perovo 26 tel7fax: 812-888 Odprto od 8. do 12. ure In od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. PIZZERIJA MELITA zaposli dekle za strežbo v lokalu. Tel.: 812-505. CHEMO - KEMOSTIK TRGOVINA »NEVA« Kamnik, Perovo 27, tel: 812-873 (ob obvoznici) Velika razprodaja Jupol (30 kg) 2.350 SIT, jupol (8 kg) 739,20 SIT, Belinka premazi za les: belton (1 I) 543,70 SIT, belton (4 I) 1.933 SIT, belton (10 I)) 4.450 SIT; beltop (1 I) 752 SIT, beltop (4 I) 2.840 SIT. V vašo embalažo točimo mehčalec CHEMO-MAH 86 SIT/I in CET - CHEMO BLISK 100,10 SIT/I. Najugodnejše lepilo neostik (900 gr) 811 SIT, avtokozme-tlka, brusne in polirne paste vseh vrst. Ugodno parket, pluta... Prodaja na tri čeke. AV SERVIS RTV KONCILIA in TRGOVINA Kamnik, Vrhpolje 41 (v gasilskem domu) teb 831-383 Prodaja na obroke: - TV, vldeorekorderjl, akustika - SATELITSKE ANTENE Odprto od 9. do 12 in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511 UGODNO - ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI - prodaja fasadnega materiala po tovarniških cenah za plačilo z gotovino - pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata - velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv lakov - UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana lakirana) - pralni praški 3 kg že od 400 SIT Material brezplačno pripeljemo na dom. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. gorenje' maloprodaja POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHAĆIĆ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TEGOVIMA tel. 722-107 Velika izbira: - pralni stroji - hladilniki in štedilniki - hladilne omare in skrinje - TV aparati in glasbeni stolpi - mali gospodinjski aparati Plačilni pogoji: - Popusti za gotovinska plačila -1 + 5 obrokov brez obresti -1 + 8 obrokov, prodaja na več obrokov - zakup (LEASING) na 25 obrokov Brezplačna dostava! Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, V ob sobotah od 8. do 12. ure._, Mali oglasi Iščem osebo za vzdrževanje hiše, vrta in živali v Komendi. Tel.: 711-875. Sanjsko kozo z mladičkoma prodam. Tel.: 841-024 od 21. do 22. ure. Obhajilno obleko za deklico ugodno prodam. Tel.: 712-560, zvečer. Zamenjamo starejše, večje stanovanje za garsonjero z doplačilom. Tel.: 831-937. Najamemo garsonjero ali manjše stanovanje v Kamniku. Naslov je v uredništvu. SERVIS MENGEŠ 7? 73 84 09 Na perutninski farmi Potok pri Komendi prodajamo izjemno lepe 8 tedenske PURICE. Pričakujemo Vas vsak dan od 8. do 16. ure in v soboto od 8. do 14. ure. cena za purico Na farmi na Duplici pri Kamniku pa Vam nudimo odlične lahke kokoši - nesnice. Kokoši so primerne za nadaljno rejo. Dobite jih lahko vsak dan od 8. do 16. ure in v soboto od 8. do 12. ure. JATA REJA. Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana Polje 4° Novo odprta trgovina »LINA« na Samostanski 24 (bivša Šlandrova ulica - nad Samčevim predorom) tel.: 831-567 Trgovina za mlade in mlade po srcu Velika izbira ženskih modnih oblačil za vroče poletne dni po najugodnejših cenah. Ugodni plačilni pogoji: prodaja na čeke z odloženim plačilom. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. TRGOVINA Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-888 vam nudi po ugodnih cenah: barve, lake, Jupol (30 kg) 2.340 SIT, Belton (10 I) 5.360 SIT, Silvanol G (10 I) 3.030 SIT, Valit, lepila za les in parket, Krautol lak za parket (5 I) 5.000 SIT, PVC cevi za vrt (15 m) 1.250 SIT, zalivalke (10 I) 500 SIT, cvetlična korita, posodo, steklene izdelke, rezalne strojčke Gorenje od 5.000 SIT dalje, mešalce za testo 3.500 SIT, kolesa na 4 čeke, Žeblje (100 mm) 125 SIT, alu lestve, WC školjke In deske, armature Armal... Strokovni nasveti Iz sobopleskarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar d.o.o, trgovina Veriga se priporoča! '/.aman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi upanja, trpljenja. bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil naS dragi mož, ata, stari ata, brat in stric JOŽEURH iz Zg. Stranj 35 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku Tonetu Berčanu za lep pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi, Janiju Krtu za zaigrano Tišino, zvonarjem, gasilcem za spremstvo in besede slovesa. Iskrena hvala dr. Borutu Kragel, dr. Krtovi in sestri Miji za nudeno zdravniško pomoč. Žalujoči: žena Štefka, sinovi France, Jože in Janez z družinami, sestri Ani, Milka, brat Ivan in drugo sorodstvo Stranje, april 1994 Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano, četudi sto let doživi. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica ANGELA VRANKAR iz Buča 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčno hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje ter govorniku Albertu Žibertu za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni April, 1994 Bila je liti, ki je gorela v žrtev, zdaj mirno spi, njen stenj je mrtev, njen sij iz vetnosti nam sije. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama PEPCA PLAHUTNIK Trelčeva mama iz Godiča Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem in govorniku GD Kamniška Bistrica, družini Krt iz Zgornjih Stranj in pevcem za občuteno zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni April, 1994 Okrepčevalnica GOLOB ALOJZ Špitalič 28 a, Motnik tel.: 847-154 Cenjene obiskovalce obveščamo, da je okrepčevalnica spet odprta._ Z veseljem vas pričakujemo vsak dan od 13. do 23. ure, razen ponedeljka, ko je lokal zaprt. Postregli vas bomo s toplimi in hladnimi napitki ter enostavnimi jedrni. V vročih poletnih dneh vam bomo na vrtu postregli tudi z osvežujočimi sadnimi kupami, sladoledi... SERVIS HLADILNIH NAPRAV IN GOSPODINJSKIH APARATOV Železnik Miro Nevlje 19, tel; 831-494 Popravilo: - hladilnikov - gospodinjskih aparatov - zamrzovalnih skrinj - gostinskih hladilnih naprav - popravilo izolacij hladilnih skrinj m Zaman je bil Tvoj boj, 11 zaman vsi dnevi upanja in trpljenja, m bolezen je bila močnejša od življenja, m Tiho, brez slovesa odšel si v veCni dom, S v grobu mirno spis. H V naSem domu je praznina, H v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 65. letu sttrosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi f mož, ati, očim, stari ata, tast, stric in svak FRANC KLEMENČIČ z Duplice V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za podarjeno cvetje in sveče, izrečeno sožalje in spremstvo v njegov prerani zadnji dom. Posebej se zahvaljujemo ga Rajgljevi in g Hančiču za njuno nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala osebju oddelka 300 na Golniku, osebju ZD Kamnik, še posebej dr. Logarju in patronažni sestri Romani za nego in lajšanje bolečin. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinkc, trobentaču za zaigrano Tišino in praporščakom za zadnji pozdrav. Žalujoči vsi njegovi _April, 1994_ Kdor v mislih svojih dragih živi - ni umrl, umrl je samo, kdor je pozabljen! (S. Kosovel) ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat JANEZ HOMOVEC iz Kamnika, Pot na Poljane Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala osebju ZD Kamnik, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in govorniku Društva upokojencev. Žalujoči vsi njegovi April, 1994 glfffc ZAHVALA ■ V 43. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oči, sin, brat, svak in stric llplff. v-^-llil''' MARJAN PAVLIC po domače Svetelov Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župnikoma za opravljen pogrebni obred, predstavniku Jate za poslovilne besede, pevcem za lepo zapete pesmi in g. Krtu za zaigrano tišino. Žalujoči: žena Majda, sinova Marjan in Primož, mama Frančiška, sestra Fanika z družino, bratje Tone, Martin in Janez z družinami ter drugo sorodstvo. Podgorje, april 1994 mM Svedra Trgovina z obutvijo Perkova 15, Perovo (nad obvoznico) Tel. 814-022 Po ugodnih cenah pri nas lahko kupite: - italijansko obutev - moško, žensko in otroško - sandale, natikače, mokasine - nogavice, hlačne nogavice - italijanske: lavera 244 SIT, streech 153 SIT, navadne 99 SIT, dekliške hlačne nogavice - 2 para 227 SIT, ženske dokolenke - 2 para 145 SIT - platnene superge Simod: otroške 1.283 SIT, ženske 1.416 SIT, moške 1.470 SIT, Ali star otroške 971 SIT - cokle od 1.782 do 1.848 SIT - espadrile od 271 do 343 SIT - italijanske torbice Pozor! Popravilo čevljev! Odprto od 10. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. PRIDITE, CENE SO UGODNE, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV! Trgovina MERY na Šutni 16 Sporočamo, da smo dobili hlače in bluze za močnejše postave. Solza kane iz oCesa, vidim tvoj obraz, odšla si tiho brez slovesa, mirno spis in CakaS nas, imela težko si življenje, nikoli več ne Caka te trpljenje. ZAHVALA Mnogo prerano nas je v 54. letu življenja zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta DANICA ŽIBERT iz Kamnika, Kovinarska 10 b Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Mrakovi, patronažni sestri Matohovi in drugemu osebju ZD Kamnik za nego in lajšanje bolečin. Iskrena hvala g. župniku za lep obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in g. Mo-dicu za poslovilne besede. Njeni najbližji _April, 1994_ ZAHVALA 3. aprila 1994 nas je v 65. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric JANEZ PODBELŠEK iz Kamnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, ravnatelju OŠ Toma Brejca g. Cmiljaniču za poslovilne besede in predstavniku Društva upokojencev Kamnik za govor. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Mrakovi za topel človeški odnos in lajšanje zadnjih trenutkov življenja, ter vsem, ki ste ga obiskovali na domu. Vsi njegovi Kamnik, april 1994 ZAHVALA Ob smrti naše mame MARIJE TRBIŽAN 1904-1994 se iskreno zahvaljujemo našim prijateljem in sodelavcem, dobrim sosedom in kamniškim someščanom za izraženo ustno ali pisno sožalje, prelepo cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni za lepo pogrebno slovesnost g. župniku Francu Šuštarju, prof. Mariji Holcar in prof. Janezu Majcenoviču. Hvaležni smo osebju Doma upokojencev v Kamniku, ki je z zgledno skrbjo naši mami lajšalo zadnje leto življenja. Žalujoči otroci z družinami in sorodstvo Kamnik. 6. maja 1994 NAPREDEK Cas prijetnega posedanja na vrtu ali verandi je tu. Kam po kvalitetne stole in mize? V Napredkovo blagovnico Vele v Domžalah._i Bogata ponudba iz Italije Cene za 1 kos: - vrtni stoli 890, ali 1.600 ali 2.300 SIT - mize 3.500 ali 5.600 SIT, - otroški stoli 600 SIT, - otroške mize 1.200 SIT Vse je izdelano iz kvalitetne bele ali barvne plastike GARANCIJA 3 leta. Senčniki 2.600 SIT, podstavki 820 SIT Hladilne torbe 18 I - 2.200 SIT Hladilne torbe 27 I - 2.500 SIT GORNJA PONUDBA VELJA DO PRODAJE ZALOG. OB PRIJETNIH TRENUTKIH Z NAPREDKOM »KGM« TRGOVINA S PREMOGOM JANEZ KALAN, Zapoge 3/d tel. 823-609, 824-424 Na zalogi imamo kvalitetne vrste premoga iz Zagorja, Trbovelj, Velenja, nemške brikete in češke kocke. Omogočamo vam plačevanje s čeki. TRGOVINA »KGM«, Janez Kalan NAJCENEJŠA NOTRANJA VRATA/ S PODBOJI KLJUKAMI IN sem 1H.: 831-167 /> J*, -j TOR d. o. o. XAST0R, d.o.o. Kamnik, Poreber l/a tel.: 832-403,0609-613-116, fax: 832-403 Sistem ELKRONIl) International vzidni trezorji PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJA, MONTAŽA, VZDRŽEVANJE, SERVIS IN NADZOR PR0TM.0MNIH SIGNALNOVARNOSTNIH SISTEMOV - trezorske blagajne - prenosni trezorji - avto trezorji - trezor kovčki hišni alarmni sistemi - protipožarni signalno varnostni sistemi - audio-video nadzor - blindatura - mesečni najem varovanja Avtomatizacija objektov: 30-75% prihranek el. energije Kontrola prihodov v objekt z magnetnim čitalcem Iz lastnega proizvodnega programa vam nudimo svetlobna stikala za avtomatski vklop raznih porabnikov. Kamniški občan - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrcžnik Vuk-mir. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93zdne 15.9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij .Ljubljana, Dunajska 5. FOTOKOPIRNICA Novi trg 41a, Kamnik vhod srednješolskega centra telefon: 831-452 Canon Različne vezave gradiva orenje aloprodaja Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA VELIKA IZBIRA: - pralni in sušilni stroji - pomivalni stroji - hladilniki in štedilniki - hladilne omare in skrinje - TV aparati in glasbeni stolpi - mali gospodinjski aparati - program LOCTITE PLAČILNI POGOJI: - popust za gotovinska plačila - 1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokov (obresti na 6., 7. in 8. obrok - 9%) - 15% gotovinski popust za BTV ORAVA - prodaja na zakup (LEASING) na 25 obrokov BREZPLAČNA DOSTAVA Odprto od 9. do 12. In 00 14. dO 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. VELEPRODAJA BIROTEHNIKE IN POTROSNEGA MATERIALA: • CANON • EPSON • OLYMPIA • FUJITSU m BASF za računalnike, tiskalnike, fotokopirne stroje, fakse, pisalne stroje,... Del. čas: od 7. do 15. ure RIBOM d.o.o. Radomlje, Prešernova 43 Tel.: 727-119 Fax: 727-933 Pete STUDI® EXPLQES$ Prešernova l KAMNIK