___ 110 ---- Naši dopisi. V Gorici 27. marca. — »Per aspera ad astra"! Sinoči (V&iki petek) smo poslušali pri sv. Ignaciji na Travniku PaJestrina-v „Mi serere". To je v Gorici nekaj novega, zato je bila radovednost, kakor hitro je bil „Glas" to produkcijo naznanil, velika. Nič manjša pa ni danes iznadenost. Nočem tu navajati sodbe izvedencev, ampak samo občnega menjenja sodbo: vsi smo šli nezadovoljni iz cerkve. *) Jaz sem želel le to dvoje: 1) Da bi bili sinočni pevci slišali cvetno nedeljo koralni ljudski ,,Miaerere" v stolni cerkvi ob 6. uri zvečer, in 2) da bi bili sinoči same sebe spodej v cerkvi poslušali. In zakaj sem tega želel? Zato, da bi jim zdaj lahko rekel: „Ce imate posluh za spodobno cerkveno petje, — izvolite"! — Mislite si 4 5000 ljudi v naši Veliki cerkvi; mislite si, da jih kakih 2000 moških in žensk (poslednjih več) priljubljeni jim „Mi-serere" nježno in prisrčno" poje, in da se ,,piano" tako čudovito izrazuje, da mi ni mogoče tukaj opisati ga — in recite, ali more umetnost in sosebno prisiljena umetnost, naturno tradicijonalno petje prekositi? — Le resnično pevske moči (in ne „notedržci"), le vajene in uglajene moči zamorejo, kar je res umetno primerno izrazovati, polovičarstvo in srednjost naj se umotvorov ne loti. — V ostalem je moje osebno menjenje — kterega pa nikomur ne usilujem to, da: „produkcij", izkazovanj v gledišči, v čitalnici in — na Travniku kolikor hočete, — v cerkvi naj petje ne bode produkcija". — Tako smo per „aspera" prišli do v e s e 1 j a. Vreme imamo danes resnično Velikosabotno — vse oznanja „vstajenje". Krasno in toplo je, da se nam zdi, da se je vsa pozna spomlad zedinila v današnjem dnevu. — Naše prijazno mesto je te dni še prijazniše, ker so vse grše hiše za cesarjev prihod pobelili in popravili. Priprave v pravem pomenu pa se bodo začele še le po praznikih. Od železnične postaje do mesta se napravite dve vrsti raznih bander z grbi. Gaz se že napeljuje za umetno razsvetljenje vodometa na Travniku in druzih staveb. Pričakovati je, da Gorica ne zaostane niti za druzimi mesti, niti sama za seboj glede na una leta, ko je bil cesar tukaj. Vse občine, vse dežele bodo tu zastopane. Odbor, ki vse urav-nuje, je sestavljen iz udov dež. odbora, mestnega starašinstva in kupčij ske zbornice. — Več drugi pot. Velikonočno veselje in pa svečanosti o prihodu cesarjevem — to so „astra", na katera sem v začetku tega dopisa mislil. Iz Matenje vasi 27. sušca t 1. (Poslano). Neki dopisovalec v 11. listu „Novic" od 17. sušca t. 1. iz Ma-tenjske okolice na Notranjskem silno grdo napada in obrekuje Matenjskega župana, da je on 200 gld., ki so iz Trsta došli za led, katerega so res pridni Matenjci v Prestranek na železnico vozili, kar tebi nič meni nič v svoj žep utaknil. Dalje pisatelj zaničljivo pravi, da se je župan s kravo le malo pri vožnji opiral; to pa je tukaj vsakateremu znano, da župan krav ne rabi pri vožnji, temuč konje in vole. Mogoče, da pisatelj ne pozna še razločka med kravo in volom. Dalje sanja nekaj o zaporu zastran besedovanja proti županovemu *) Nekdo mi je rekel: „Miserere" je bil prav „miserere". Pis. računu, za kar pa tukaj noben človek nič ne ve. Toraj z vsega njegovega pisanja si zamoremo le misliti, da je pisatelj bil od kakega županovega neprijatelja slabo podučen, ali se mu je v spanji sanjalo; ali je cd vina umotlen vse to napčno videl, in potem „Novicamu sporočil. Res je, da so pridni Matenjci letos po zimi pri ledu, katerega so v Trst pošiljali, veliko novcev prislužili, ki so jih pošteno in brez vsega pričkanja med saboj razdelili. Toraj podpisani se potegujemo za poštenje Matenj s k ega župana, ki je župan tudi glavne žu-panije Slavinske, in resnobno odbijamo napad, ki županu hoče poštenje odvzeti. Matija Križaj, župan. France Vadnov, Luka Uražem, Anton Malnaršič, Mihael Kalan, odborniki. Iz Poija pri Ijubljaili 27. marca. — Dne 15. t. m. dobili smo nove zvonove, ki jih je vlil g. Hilzer. Slišali smo jih že večkrat, in reči smemo zdaj, da so v vsakem oziru izvrstni. Prelepa vnanja oblika, mogočen in veličasten glas, posebno pa čisto vbran akord h dis fis h, vse to je preseglo naše pričakovanje. Zadovolj-nost je splošna in ljudje jih ne morejo zadosti prehva-liti. Gotovo si je g. Hilzer na Kranjskem s temi zvonovi lep spomin postavil. Iz Ljubljane. — Presvitli cesar potuje v petek zjutraj skozi Ljubljano v Trst, od kodar gre v Gorico in od tod na Laško, od tod pa v Dalmacijo. — (O volitvah za mestni odbor) se je začelo živahno gibanje, ker letos se udeležijo tudi naši narodni mestjani teh volitev v 3. in 1. razredu. V volitev 2. razreda se nočejo vtikati, ker ta razred je po svoji sedanji kompoziciji različnih cesarskih in kraljevih dejanskih in pokojnih volilcev podoben trdnjavi, katere premagati nikakor ni mogoče. Sicer pa narodni naši mestjani tudi to vedo, da, ako bi z vsemi 10 kandidati zmogli, bi vendar še bili v manjšini proti 20 neračur-skim odbornikom, ki vladajo sedaj v mestnem odboru. Našim volilcem gre tedaj pri tej volitvi le za to, da bi spravili le nekoliko svojih mož v zbor, ki bi se nasprotnikom zoperstavljaii, kedar denar trosijo „nordpol-fahrerjem", nemškemu gledališču itd. itd., ali pa, kedar z nemščino zatirajo slovenščino v šolah itd. proti novemu njihovemu kandidatu gosp. Doberlet-u ne bi sicer imeli posebnega ugovora, ako bi on kot vodja ,,Feuer-wehre" in „mestne godbe" ne bil od milosti nemšku-tarske tako zelo odvisen, da bode mož plesal, kakor mu bodo Mahr, dr. Schaffer e tutti quanti godli. — Možje naši! primite se tedaj krepko svoje volilne pravice in dolžnosti in volite vsi vam nasvetovane narodnjake, ki bodo na prste gledali nasprotnikom , in če tudi druzega ne bodo mogli, vsaj svoj glas povzdignili proti temu, kar je mestu in narodu našemu na škodo! — Kako strašansko se S pitale rje vi „Tagblattovei" boje prihoda narodnih mož v nemški ,,gemeinderatu, to kaže togota včerajšnjega „Tagblatta": „2Btr faffeit fo gemiitf)(tct> mtrfammen" — kričijo — „unb jegt folTč auš fetn nit fcer Slnbetung @t$fra'$" u. f. n>. — (O zemljiškem davku za deželo Kranjsko.) Deželna komisija za vravnanje zemljiškega davka je svojo nalogo o rešitvi pritožeb zoper vrstno tarifo preteklo soboto končala. Pritožeb je došlo okoli 200 od domačih sosesk in okrajnih cenilnih komisij, nekoliko jih je pa tudi iz vnanjih dežela, ki so z našo deželo v dotiki. Naloga deželne komisije bila je tedaj velikanska in trudapolna. — Da ni bilo mogoče vsem rekla-mantom na vse strani vstreči, ker so njih terjatve dostikrat ravno nasprotne, to vsak izvedenec spozna ; upamo pa, da se je tarifa popravila karkoli bilo je le mogoče, da bodo ne le cenilni okraji domače dežele med seboj v pravi vrsti, ampak da bode tudi proti de- zelarn , ki so z našo v dotiki, v pravi primeri in da naša dežela ne bo, kakor do sedaj, tudi v prihodnje proti drugim s zemljiškim davkom preobložena. To pa upamo tem več, ker sedijo v deželni cenilni komisiji izvedeni in zanesljivi domačini, katerim so razmere in težnje naše dežele dobro znane. Ker je vrstna tarifa sedaj tako rekoč konečno določena, in jo le še c. kr. centralna komisija na Dunaji spremeniti ali popraviti sme, se bode cenitev, to je vvrstenje posamesnih kosov v dotični dobrotni razred, po c. kr. okrajnih ce-nilnih komisijah kmalu začela. Pred omenjeno cenitvijo se morajo pa po ukazu c. kr. finančnega ministerstva izgledni kosi (Mustergrunde) še enkrat na tanko pregledati, kjer je potreba, obstoječe z drugimi namestiti, ali pa, če jih je premalo, nove postaviti. Gospodje cenilci! pazite tedaj na to, da bodo izgledni kosi za do-tično dobroto pravi in pripravni tako, da se z odločenim čistim dohodkom v tarifi tudi vjemajo , in da se jih izbere tudi le toliko, kolikor jih je neobhodno potreba ; kajti izgledni kosi so podlaga cenitvi; vse delovanje se bo na taiste opiralo. Pri cenitvi naj se pa tudi na to gleda, da se vsaka lega ali vsak po samesen kos vvrsti^v razred tak, kamor po svoji legi in dobroti spada. — Ce se tako in pošteno ravna, pride se pritožbam v okom, in se poljedelci nepotrebnih stroškov obvarujejo. Pozor tedaj ! — (Iz seje deželnega odbora 26, in 27. marca.) Naj važneje reči cele obravnave so bili proračuni različnih zakladov za 1. 1876, ki se bodo predložili drugi teden po Veliki noči sklicanemu deželnemu zboru, namreč: proračun potrebščin in dohodkov deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu, proračun posilne delavnice, deželno kulturnega zaklada, bolnišničnega, po-rodnišnega, norišnega, najdenišnega in sirotinskega zaklada in pa proračuni 20 različnih ustanovnih zakladov. — Sklenilo se je, da profesor Po vse iz Gorice in deželni inženir Wičl še pred deželnim zborom ogledata za kmetijsko šolo ponudeni posestvi Grm pri Novem mestu in Rak o, da se potem stavi deželnemu zboru odločen nasvet o tem, katero posestvo naj se kupi. — V zadevi nemškega gledišča 1. 187% se je sklenilo, da se začne obravnavati z glediščnim vodjem Julijem Schwabeom. — V zbor za posvetovanje o prenaredbi občinske postave in o vpeljavi glavnih občin se povabi \l Notranjskega, iz Gorenskega in Dolenjskega po 6 izvedencev izmed občinskih starešincev ali odbornikov. — Gosp. prof. Po v še, telegrafično naprošen od deželnega odbora na ogled grajščin „Grmu in „Raka", se je v ponedeljek z deželnim inženirjem gosp. Wi činom podal čez Novomesto na Smolovo grajščino, od kodar gre potem na Kako. — (Telegram gosp. Steina iz Pakraca v Slavoniji) naznanja nam prihod njegov v Ljubljano o zadevah naselbin v Slavoniji; več o tem na 106. strani današnjega lista. — (Redni obSni zbor obrtnijsko-pomocnega društva, vpisanega tovarištva z omejeno zavezo), bode v nedeljo 4. aprila 1875 dopoldne ob 11. uri v veliki mestni dvorani. Dnevni red: 1. Začetni govor društvenega ravnatelja. 2. Letno sporočilo in računski sklep za 1. 1874. 3. Poročilo ravnatelja. 4. Poročilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov. 5. Volitev 4 udov v ravnateljstvo za tri leta. 6. Volitev odbora za pregledovanje računov leta 1875. 7. Posamezni nasveti udov. -— (Na koncert), ki ga v petek v gledališči napravijo trije Dunajski umetniki, obračamo pozornost slovenskega občinstva z zagotovilom jako radostnega večera. Gosp. Zamara slovi po vsem svetu kot prvi) mojster na harfi; ž njim v družbi stopita pa na oder j violončelist Spitzer in pevec Smiedler. Naš rojak in prijatelj muzike nam iz Dunaja med drugim piše, da kaj lepšega od Z a m ar o ve ;,Hrvaške popotnice" na harfi ni lahko slišati. Ze danes je podoba, da bo zato gledališče v vseh prostorih prepolno. — 111 ---