PoCtnlna plačana t gotovim. Leto XVII.. št. 268 Ljubljana, sreda 18. novembra tnb Cena t Din _ jjiavuiaivo. —juUijiUiA, rmulljcvtt ulica — leieioD ac 612Z, o 123, i 1Z4. i 125, 31261» uiseratru addeiett: Ljubljana, Selen-Ourgova lU. i. — let &J92. 34«2. t-oiruzmca Maribor: Gosposka ouce St. LL — feielon 91. ^455. ^ooruziuca Celje; tiocenova ulica St A. — leiefoD iyu. ' i-a-CunJ pn poŠt. ieK. zavodiH: L.JUO-liana St. 11 842. eraga Cislo 7ŽS.1S0. vVipn St. 105 241. Mednarodni reiim rečne pimm Dne 14. t m so nemšKi d.piomatski zastopniki v prestolnicah vseh evrup-skiri na mednarodni recn* piovbi zam-teresnanm državah izvociii posebno noio nemške viade, v kateri ta sr oroca do se ik čuu več vezane po doi^cuan drugega dela dvanajstega poglavja ver-sajsKe mirovne pogodbe, k: v členih o2«—omejuje nemško suverenost, giedt p lov De nc reKah u.abi; Our., jJa-navu m Možen NemsKa viaua poudarja \ svoji noti da je ponovno posKusaia uoseci spremembo dosedanjega m.una-jodnega rezoma revne piovoe j>o pogou-bfiicm potu au so pa vsa ta njena ^n-Zauevanjo .jsiai^ b.ezuspešnu iN^mšKa viaua zagotavlja tion^iij vse prizadeti di/.axt ud vosiant piovDa na naveae-nit rekah se nadalje oupna z a lad.,e vsen urzav ki žive z Nemčijo v mnu«, m aa »ne bo delala nobene razliKe med svojimi in tujimi ladjam., vendai pod pogojem, da ji iste pravice priznajo tudi diuge države na svojih piovmn rekah«. b to svojo noto, ki po vseh dosedanjih nemških izvršeni!) dejstvih liKogai ne preseneča, je nemška vlada v verigo svojin že izvedenia odpovedi raznih ao-locb versajsKe mirovne pogodba vključila nov člen Ki pomen;a predzadnjo etapo v borbi proti pariškim mirovnim doiocbam Ostanejo sedaj samo še ie-ntonaine določbe mirovnih pogodb. Nemška enostranska odpoved versaj-skih določb o mednarodni rečni plovbi ustvarja v mednarodnem rečnem pravu povsem nov položaj, kateiega mor.mo prav razumeti le v zvezi z vsem dosedanjim razvojem mednarodnih naporov \ smen k postopni mtex nacionalizaciji vseh za plovb sposobnih rek, kaierin te K gre po suverenem ozemlju večjega Števila dižav Teoretično s-.e pojrn »m.u-narodmh rek« razširja na vs.- taKe reice dejansko pa je omejen po pozitivnih doioc bab mednarodnega prava samo na nekatere izmed njih V Evropi j,-., d« najnovejšega nemškega koraka spadale pod ta pojem reke Ren Dunav, L. on Odra in Mozela. Plovba no te.i rekah Katerih vsaka teče preko več suverenih jzemelj ;e bila v raznih do-■.'.■■■•:h .dvržena različnim pravilom, v glavneiti pa se daj© ločiti štiri ja^n > '••orecieren. .b.lobja ki pom nijo prav iVKik' .-;tap v postopnem razvoju med-n i nega rečnega režima Piva etapa s^tar dt francoske revolucije, druga ..d te d(. dunajskega kongresa leta 1815., tret;a od tega do versajske mirovne po-g..dbe leta 1919 m končne četrta etapa po zaključku miru do danes Pred francoski, revolucijo e v glavnem velialo načelo da se mora reka k teče prek- več nacionaln h ozemelj razdeliti v pogledu suveren tetnih pravic pri izvrševanju pjovbe na toliko lo-f-.erili delm kelikor je držav, skozi ka-ozemba te e Vsaka d; žava je svobodn ir. brez omejitev izvrše-la tečni plovbo le v tistem delu r^č--m toka ki ie potekal po njenem j ml'u To ie pomenil.': - veda r.udo J vsak dan, razen ponedeljka Naročnina mesečno Oid 25*— Za inozemstvo Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uUca 6. Teiaton 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Jlaritoor, Gosposka ulica 11- Telefon SV 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Har L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. NEMŠKO-RUSKA NAPETOST Neuspešen protest nemškega poslanika v Moskvi zaradi aretacij nemških državljanov v Rusiji Berlin, 17. novembra, b. V odsotnosti nemškega poslanika v Moskvi je odpravnik poslov Tipelskirch obiskal komisarijat za zunanje zadeve in predložil Litvinovljevemu zastopniku Krestinskemu v imenu svoje vlade energičen protest zaradi aretacije nemških državljanov v Rusiji, izvedene brez predhodnega obvestila nemških konzularnih oblast5 v Rusiji kakor to določata rapall ska pogodba ter berlinski sporazum z dne 12. oktobra 1020. ki uvaja v čl 11 obvez nost medsebojnega obveščanja v primeru aretacij državljanov ene izmed pogodbenih strank na ozemlju druge. Ha si uradna diplomatsko-politična korespondenca zatrjuje da je bi! nemški protest vložen takoj po izvršeni-b aretacijah se iz informiranega vira doznava da je odpravnik nem-keara poslaništva r Moskvi dejansko protestiral v komisarijatu 7.1 7.11 nanjs zadeve šele osem dni aretacijah »Deutsche Allgemeire Zeitungt poudarja. da smatrajo nemški uradni krogi aretacije nemških državljanov v Rusiji za pra vo provokacijo ki ne sme ostat' brez od govora Danes so se tn razširile govorice da je nemški kancelai H tler prav v tej zvezi že v soboto sklical v Berehtesgaden na posebno posvetovanj« irfa armadneirn in mornariškem generalnega št.-iba Dasi po znnne zatajujejo da je hila vojaška knnferrnca pv' Hitlerju sklirana 7 izrefno motivacijo n<> davnih aretacij nemškrh državljanov v Ru siji. MosScva Sklonila nemški protest Odgovoi sovjetske riade na nemški protest je prišei v Rerlin sno<5i. Zunanji komi-sarijat odklanja nemški protest da je Frv© a in češkoslovaška mamesje za zopetno zbližale med češko* slovaško In Poljsko Varšava, 17. novembra, b Iz zanesljivega vira se doznava da se je poljska v a-da po potih letih končno vendarle odločila, d-a menuje svojega reguiarn-.gu diplomatskega zastopnika v Pragi Poljsko poslaništvo v Pra^i je bi'« namreč p.M let bi-ez pravega titularja Št boli zanimivo je. da je za novega poljskega poslanika v Pragi imenovan dosedanji zastopnik polivke vlade v Gdansku. kom':-ar Papee Kazimir. katerega bo na njegovem dosedanjem mestu zamenjal praški odpravnik pf-slov poljskega poslaništva Marian Cho-dacki. ki vel;a za enega i/med na ožjih sodelavcev roMskeg« zunanjega ministra polkovnika Recka Ch dacki je bil pre e oficir in večkro^ni poljški vojašk- ataše pri raznih nrednjeevropskih r>o'i=ki'i poslaništvih. Ods'ej bo zasipal poljsko vla- do v Gdansku. kjer tnu bo pripadla težka in nehvaležna naloga, da prip more k iz-ravnanju poljsko-nemških diferenc, k; so se v zadnjem času celo zaostrile Verjetno je, da ste obe imenovanji v neposredni zvezi v Beckovim obiskom v Londonu, ker je znano, da je dobil Beck od Edena stroga navodila naj Poljska skuša izravnati vse obstoječe konflikte, ki jo razdvajajo s sosedi ker bo Amiliia le p~d tem pogojem priprav]iena aktivnejše poseči v ta evropski predel, da se vse države vzhodno in jugovzhodno Nemčije medsebojno sporazumejo. Kot orvi korak na tej poti ie Eden priporočil Be.k'i sporazem s Češkoslovaško. Prvo ugodna zn^men ie na tej poti pa je imenovive Kazimira Pance-ja za stalnega poljskega posanika v Prag; roti re?Mil Site© razo&mremfe v Sadls.^eštl — Tudi Hi«a kaže glede vef .fce psrevl^sscst leri :ro mednarodnemu rečnemu piome-vendar oa so nekatere drž ve same Budimpe^a, 17 novembra, b Clanel: zunanjepolitičnega strokovnjaka tretjeg t rajha dr Rosenberga v glavnem organu narod.nosocial>ti6ne stranke »Volkischer Beol.a^hteriu«. ki odklanja madžarske sanje o pogreb' kakršnekol revizije obstoječega stanja v srednji Evropi, ie madžarske revizioniste sino pop ar i:', ker takega udarca vsa• iz Berlina niso pričakovali. Madžarska p litika se je namreč v zadnjem času nrav zaradi večjih nad v ures-pKerre rrvizion.ist;čnih sanj za če'a močno nagibati r« Berlin in se r>i-=t^p -m' oddaljevat od R ma Rosenb'-rgov.o odklonilno stans*e v »e«n vpT-š'n:u ki se zd,; Madžarom pi-ocižnega znaca:a. ie zal-- ze'o mučno vplivalo in to temb lj. ker o ivid- ■ no tudi obisk italiian kega zunsm; 'ga mi-! r.is:.ra Ciana v Budinmestj ni zbudil nobe-; nih novih nad glede sta!!šč-a Rima. ki tu-; di že kaže veliko previdnost v tem pogledu Brat!3ti!i: Revizija pomeni vo|r:9 Pariz, 17. novembra, b. V razgovoru z dopisnikom »Intransigeanta« je izjavil vodja rumunske liberalne stranke Konstantin Bratianu, da se bo Mala antanta pod vplivom najnovejših dogodkov še bolj strnila v j nerazdružljivo celoto. Teritorialna revizija i bi v sedanjih razmerah pomenila vojno. 'r stresi sistem trm da s > r .1 oale oo^odbe ?. dmmmi ob ežnimi j r• "'8vatpi !r» na Ta na'm do-uščalc tud I r -ruvt''S»n' .*>!<>vbo obrerJ.n b d žav po ! v m 'e'ku rek(- Primer takt-sra sporo- 1 v m-, e bu n pr dogovor severnih ita- j I »i ::-ih dr-a^' piorip sv- b r ne plovbe j p eki Padu m.-mbne ši koran o pre1 v sm r k sv b di rečne nI vbe ;e bil storj "n • n.i dunajskem - ko:-.Tresu leta 1313 sta se uveljavili v ire.lnvrodn m ie nem pravu dve načeli ki "ta o "tal t v -elnvi vse dc versaiskega m ru n 1-rr i -. da je vsak • »mednarodna reka < (♦ i reka ki teče preko več H žavn:h <>v»mclr o;as-nina 'condominium) vseh obrežnih držav, in načelo, da ;e rlovba p; 1 taki reki odorta za ladie vseh držav brez razlike cb. ežnih kakor neob ež-nih Za enkrat je bila ta norma skl -n;ena le za reki Ren in Pad vendar pa s pnsiavkom da se tak režim lahk > razširi tudi na druge mednarodne reke v Evropi V f:eti"m obdobju so se ta načela zares *udi razširila na vse več e evrop ke reke mednarodnega značaja in e je dunajska pogodba dopolnila še z dvema večjima konvencijama Med njima je pomemben mannheimski dogovor iz leta 'P.68 ki ie določil da morajo za izvedbo teh načel obrežne države nsfa-noviti posebna korn^si-p Versaiski mir je t? komisiie zopet odpmvil in 00 vzgled o ureditve plovbe na Dunavti določil za kontrolo nosebno modn^rodne korrpsiie katerim ie razen nekaterih povsem tehničnih nalog ooveril tudi iz-v:-ševanie pravih suverenitetnih oravle kar ie seseda predstavlialn orecei^n^o ompiitpv dr7a--eka ra^d^l-ena na tri d hom. Nemčija te provokacije ne more in ne sme mirno prenesti. V političnih krogiii nemške prestolnice sedaj ne izključujejo, da utegne prrti do velikih represalij proti sovjetskim državljanom v Nemčiji. Tet je namreč v Nemčiji še vedno zelo veliko, ker se udejstvujejo kot člani posebnih prevzemnih komisij za nemške trgovske pošiljke v Rusijo. Tako je baje samo v Diiseeldorfu okoli 50 sovjetskih državljanov, ki 90 sedaj v zelo neprijetnem položaja. 0 pravSi namerah nemške vlade ni sicer še nič pozitivnega znanega vendar je tu splošno prepričanje, da zavzema nemško-rusfci konflikt čedalje ostrejše forme in se utegne ta napetost bližnje dni še stopnjevati. Možnost prekinitve diplomatskih odnošajev Pariz, 17- novembra, o. Politični krogi ugotavljajo, da se od noša ji med Nemčijo im Rusijo čimdalje bolj poslabšujejo in je »Jour« mnenja, da take napetosti v vzhodni Evropi po vojni še ni bilo. Pričakuj« se celo, da bodo m«d obema državama prekinjeni diiploma. davi pa se je četam madridske obrambe posrečilo, da so nekoliko napredovale. V drugih odsekih madridskega bojišča ni ničesar, kar bi bilo vredno zabeležiti. Letalska bitka nad mestom Opoldne so nacionalistična letala, razdeljena v več eskadril. izvedla nov silen napad na središče Madrida. Pri napadu so sodelovala tudi velika napadalna letala poleg cele jate lovskih letal. Napad je bil namenjen poslovnemu okraju Madrida. Nacionalistična letala so metala na mesto celo velike torpedne bombe ki se sicer drugače uporabljajo samo za razdejanje velikih betonskih utrdb Bombe so porušile celo vrsto poslopij. Veliko število ljudi je bilo ubitih. Vladna letala so se takoj dvignila v obrambo mesta in v zraku se je vnela huda borba. Po daljšem spopadu &-o bila nacionalistična Mala prisiljena k umiku. V bitku je bilo sestreljenih mnogo nacionalističnih in vladnih letal, njihovega števila pa za sedaj še n; bilo mogoče dosmati. Noč groze in strahu Prebivalstvo Madrida je preživelo snoči noč groze in strahu. Skoro vso noč so brnela nad mestom sovražna letala in dobesedno zasula mesto z bombami. Eksplozija ie sledila eksploziji, ker je tudi nacionalistično topništvo neprenehoma obstreljevalo ne samo predmestja, kjer so se razvile krvave borbe, marveč tudi notranje okraje mesta. V vsem mestu ni cela več niti ena hiša. /z univerzitetnega okraja je vso noč odmevalo reglanje strojnic, grmenje topov in grozne eksplozije min in granat. V tem okraju so se vršile ljute borbe; kolikor se je moglo ugotoviti, so ostale vladne čete naposled zmagovite Število žrtev ni znano, brez dvoma pa je zelo veliko. Boji v vseučiliškem okraju Agencija Havas poroča iz Seville, da se bc" na levi obali reke Manzanares nadaljujejo. Protinapad vladnih čet na poslopja v univerzitetnem okraju, ki so jih zasedle nacionalistične čete, je bil odhit. V Escorialu je povzročena škoda, ki se sploh ne da več popraviti. Mnoge dragocene umetnine in zgodovinska knjižnica so uničene. Na dednem krilu nacionalistične vojske se je vnela danes silna bitka. Vladne čete se odločno branijo in nočejo zapustiti barikad, za katerimi so se utrdile. Središče nacionalistične vojake je še vedno na desni strani reke Manzanares, vendar pa prodirajo sedaj čez reko tudi že tanki ht topovi. General Mola: Madrid bo padel v 2—3 dneh General Mola je napovedal padec Madrida v dveh ali treh dneh. Francovo vojno poročilo Radijska postaja v Sevilli je objavila davi ob 8.30 naslednje poročilo: Na bojišču Solia so nacionalisti zavzel4 v odseku Siguenze južno od Laitove veS postojank v okolici Robledo de Tavele. Na madridskem bojišču se nacionalistične čete na levi obali reke Manzanares na novo razvrščajo. Napasti nameravajo vladne čete na glavni železniški progi. Nacionalisti grade v severnem odseku me^ta utrdbe. z Nacionalistični topovi so včeraj ves dan obstreljevali postojanke madridske obTatn-be. Včeraj je general Varefla premestil svoj glavni šrtab severno od Čase del Cam-jx), da bi lažje vodil svoje napadalne oddelke. Po zavzetju vseučiliskega naselja so nacionalisti odbili več napadov čet madridske obrambe Med drugim so zavzeli Caso VeLasquez in Dela Moinovu. Čete madridske obrambe so postavile strojnice in topove okrog kraljeve palače. Od časa do časa so zavele v dim cele okraje prestolnice, ki so še v njihovi oblasti, da bi preprečile nacionalističnim letalom orien-itiranje in metanje bemb. Izgube nacionalističnih čet so zaradi po-membmh uspehov neznatne, čete madridske obrambe pa so imele 600 mrtvih in okrog 2000 ranjencev. Pri zavrntvi napadov v vasi Villa Verde sta padla v roke nacionalistom dva ruska tanka. Doslej so nacionalisti zaplenili 20 ruskih tankov. Tri lovska letala in en bombnik madridske obrambe so skušali napasti naše postojanke pri Časa de Campo. Vsa tn letala so bila sestreljena. Prevoz trupla kralja Konstantina v Atene Atene, 17. novembra. AA. Dane6 popoldne je prispela v Pire.j križarka »Averov* s posmrtnimi ostanki pokojnega kralja Kon" etantina in kraljic Sofije in Olge. Na pomolu je bila zbrana v«a kraljeva rodbina- Krete so prenesli z ladje na kopno med streljanjem topov, nato pa &o bito s posebnim vlakom odpeljane v Atene. Slovesen pogreb bo v nedeljo. Nenadna smrt grškega državnika Atene, 17. novembra, p. Danes je nenadoma preminil bivši ministrski predsednik Papanastasiu. Zadela ga je srCna kap. Švicarski socialisti proti ljudski fronti Bern, 17. novembra br. Švicarska ao-cialno-dcanokratska strahka je poslala komunistični stranki pismo, v katerem ostro kritizira politi>o švicarskih komuni.sto vin najodločneje odklanja vsako misel o osnovanju ljudske fronte v Švici. • Milijardno Varšava, 17- novembra, g. Pogajanja, ki se vrše med Poljsko in Francijo za večje posojilo Poljski, so tik pred zaključkom. Po zadnjih vesteh bo. pogodba že prihodnje dni podpisana. Poljska bo dobila v Franciji blagovni kred;t v višini 800 milijonov frankov za nabavo vojnega materiala, vojaške opreme itd., nadalje 200 milijonov za modernizacijo svoje voj- Francije Poljski ne industrije, 300 miljooov aa izpolnitev železniškega omrežja, 700 milijonov za izgraditev posebne železniške proge aa prevoz premoga iz Katovlc v Gdynijo. Nedvisno od tega dobi še Poljska narodna banka pri Francozki nerodni banki reeskontri kredit v višini 500 milijonov frankov. Francija prod komunizmu in fašizmu Senzacionalen govor desničarskega poslanoa Georgesa Mandela — Nemška križarska vojno proti boljševizmu Zadaje čase eo ee V političnih "krogih raznesle Vešti da je ljudska fronta francoske parlamentarne večine močno omajana in da preiteedrTk Blum ne bo mogel več dalje krotiti nejevolje svoje večine, ki da je oSobito vzhejevoijena zaradi francosko — ruskega pakta. Poudarjalo ee je, da bodo radikaM, BoncourjeVa skupiha in levica Sfe-dine napravili akcijo* da bi Francijo osvobodili obremenjujočega prijateljstva sovje tovf obeneui pa preprečili boljševizacijo francoskega malega človeka, ki sedaj v ljud«ki fronti močno zapada skrajnemu levica fs hm. Predsednik Blunt je taiel zaradi tega Se različne težave, vendar pa je vselej ostal fla površini in desničarski politiki niso mogH javnosti nikoli prepričati, da je zveza z Moskvo re« samo breme ža Francijo. V to zamotano vprašanje je prinesel precej Jasnosti govor Georgesa Mandela, poslanca iz Gironde in hudega nasprotnika Blu-move vlade. Mandel je oni politik, ki dobfo obvladuje žakulisje francoske politike in ki do najmahjše podrobnosti pozna politične in osebne ambicije posameznih poslancev, kakor tudi celih skupin. Zakuli^je ie njegov instrument na katerem Georges Man-'gra z dovršeno virtuoznostjo. K° ie Shaja meseca umaknil V rezervo, odkoder je opazoval dejanje in nebanje Blumove vlade, so vei mislili, da se bo v svojem prvem nastopu s svojo pekočo in Uničujočo kritiko vrgel z v«o silo nad vlado. Ta pričakovanja pa se niso izpolnila. Mandel si je za svoj javni nastop izbral dan premirja in je pri tej priliki orisal svojim voHlcem politični položaj, njegov govor pa je bil namenjen v^ej francoski javnosti. ki je tudi pozorno prisluhnila, kaj bo povedal ta politik, ki je Vzdržal dobrega pol leta v tajin6tveni rezervi, kakor da emuje dalekosežne načrte. Nekateri So bil! prepričani, da bo nastopil po vzgledu svojega nekdanjega gospoda »tigra« Glemenceauja in da bo na prvi mah zdrobil Blumovo" večino v puh in prah. Branil pa je na splosno presenečenje rusko _ francoski pakt zelo odločno, da ei je prieta? delničarske opozicije. in poudarjal njegovo veliko vrednost spričo dogodkov v Nemčiji. Glede notranje EolUike je ostro odklonil v6ako vmešavanje ominterne v francoske zadeve. To vffieša-vahje po njegovem mnenju slabi zavezniško pogodbo, ki bo tem važnejša ln pomembnejša« čim manjši vpliv bodo imeli ha francosko notranjo politiko komunisti. S to izjavo ee je opozidonalec Mandel postavil popolnoma ob stran radikalom in Boncourjevi uniji, tedaj dednemu krilu Ijud-sike fronte, izpovedal pa je tudi nažOf &trart' ne desne sredine. Iz boja je tedaj potegnil aritmetično sredo, ko ie pfizft&l važnost ruskega pakta za Francijo ih škodljivost politike Konunterne za francbsko notranjo politiko Kakor vse kaže, je Mandel hotel namenoma oiačHi položaj delničarske sredine, katere ekupne hočejo izločiti komuniste iz liud-ike fronte ter enako nastopiti proti njim, kakor proti fašistom. Davni francoski poli- tični ideal zlate srede med desno in levo skrajnostjo je izražen v tem stališču izredno jasno, priphnmiti je ie treba, da se strank e-ki jih druži ta nazor, zavzemajo za ojačenje zvez Francije z Vzhodno in jugovzhodno Evropo- Z ostro ironijo in pekočim sarkazmom se je Mandel v tej zvezi dotaknil nemške teze 0 križarskem pohodu proti boljševizmu. Nemška bes edina borba proti Moskvi je pregroba igra, da bi mogla koga zavesti. Napovedujoč vsesplošno vojno proti boljše-viški kugi. stavi tretje caretvo avtomobilske ceste v smeri proti Nizozemski in osredoto-ča tri četrtine svojih divizij na evoji za-padni meji. >To je res čuden način«, vzklika Mandel, »kako se pripravlja odpor zoper ruski napad in začetek pohoda proti boljše-viški poplavi«. Dalje ]e govornik dokazoval, da hoče Berlin Francijo prisiliti, da bi ee odpovedala zvezi t Rusijo. Brez zavetnikov bi biila potem toliko oslabljena, da bi bil po-eel j. njo lahak. Zvezne pogodbe eame pa še nikakor ne zadostujejo za varnost Francije, tudi sama more biti toliko močna, da bodo na njo zanesli zavezniki, pokazati pa mora tudi trdno volio, da se bo za napadene zaveznike zavzela z isto silo in odločnostjo, kakor za svoje lastno ozemlje-Francija mora vendar že pokazati, da hoče hraniti red. ki ga je £ tvoril a svetovna vojna. Te besede eo o®tra obsodba dosedanje francoske poiHilke, ki je hotela ohraniti mir za vsako ceno in bi J a šibka napram onim. ki hočejo porušiti eedanje stanje tudi za ceno vojne. Mir za vsako ceno ne pomeni nič drugega nego mir za ceno poraza in pod; jarmljenja zaveznikov, nakar bj neminovno prišla na vrsto Francija. Mandel omenja skrajno možmost, da bi ee Nemci polastili že Ukrajine in pobili francoske zaveznike ter se s tem ojačili za kakih 10 do 20 milijonov prebivalstva. Ta pasu6 Mandelovega govora je vzbudil veliko pozornost v diplomatskih krogih, osobito. ker je govornik tako brezobzirno razčlenil nemške namere z napovedanem pohodom na vzhod Postavil se je popolnoma na stališče, da je treba ojačiti francosko obrambo silo in poglobiti zavezniško pogodbo z Rusijo in Češkoslovaško. Glas predstavnika francoske desničarske Sredine, ki ie podal nekako sintezo zahtev de®nice tn levice, je tem važnejši, ker se pričakuje, da bo Mandel fkoro stopil iz svoje rezerve iti v najbližji bodočnosti prevzel gotovo ee veliko vlogo v francoski politiki. Čeprav pa je govornik opetovano naglasa!, da ie treba dobro razločevati med dobrim prijateljstvom Moskve in med nev-šečnim delovanjem Kominterne, 6o njegova izvajanja zelo ugodno odjeknila tudi v Moskvi, ki bi imela v Parizu na krmilu bržčas rajši konservativca Mandela nego socialista Bluma. Prvi hoče močno Francijo, ki bi še zavzemala Za zaveznike in se ne vdaiala pritisku Nemcev, Blunl pa predstavlja statični moment, čigar šibko&t se kaže v načelu: mir za vsako ceno. Tvornica smodnika zletela v zrak Strahovita eksplozija v St Chamasu v Franciji — 52 mrtvih, nad 200 ranjenih Pariz, 17. novembra, br. Včeraj popoldne je nastala v tovarni smodnika v Saint Chamasu pri Marsčillu strahovita eksplozija Vsa tovarna je v razvalinah. Eksplozija je fiaštald zaradi požara, ki je izbruhnil v nekem oddelku tovarne. Prvi manjši eksploziji jc sledila druga, ki je bila strahovita. Vsa poslopja 200 m naokrog so samo še kup kamenja. Kako je prišlo do nesreče. Sc ni ugotovljeno, ker so vse priče, kt bi mogle dati točne podatke, našle smrt pod razvalinami, vendar ugotavlja uradni komunike, da ne gre za sabotslžo. Reševalna dela zelo otežkočena, ker je prekinjen tudi električni vod in je bilo mesto vso noč brez luči. Doslej so izkopali izpod razvalin 52 mrtvih in nad 200 ranjenih, izmed katerih pa jc okrog 50 tako hu- do poškodovanih, da se v bolnici bore s smrtjo. Boje se, da je pod razvalinami še več žrtev. Med ubitimi je tudi ravnatelj tovarne. Ministrski Svet jc danes sklenil, da se vse žrtve nesreče pokoplje na državne stroške, na vseh vojaških poslopjih pa so v znak žalosti izobešene zastave na pol droga. Vojni minister Daladier je opoldne odpotoval z letalom na kraj nesreče, da osebno vodi reševalno akcijo. Svojcem nesrečnih žrtev je v imenu vlade izrazil sožalje in jim razdelil večje zneske na račun odškodnine. Škoda, ki jo je povzročila eksplozija, je milijonska, ker gre za eno največjih francoskih tovarn eksplozivov. Knez namestnik pri kralju Edvardu London, 17. novembra, o. Nj. Vis. knez-namestnik Pavla je bil tudi včeraj pri angleškem vladarju Nj. Vel. kralj-u Edvardu VDI. Bila sta skupaj v starem dvorcu angleških kraljev v Wind-sorj-u v bližini Londona. Danes dopoldne je knez-namestnik v svojih sobah v palači vojvode Kentskega sprejel angleškega zunanjega ministra Antho-nyja Edena, nato pa je sam obiskal ministrskega predsednika Baldv/ina. Naši parlamentarci posetljo Rumunijo Beograd, 17. novembra, p. Predsednik rumunskega parlamenta je brzojavno povabil presedstvi obeh zbornic našega narodnega predstavništva naj se po odposlanstvih udeležita velikih svečanosti, ki bodo dne 1. decembra v Rumunijl v proslavo 18-letnice, odkar sta se Transilvanija ln romunski feanat Združila z Rumunijo. Predsednik Cirič je v imenu narodne skupščine vabilo sprejel ln brzojavno sporočil v Bukarešto, da bo narodna skupščina pri svečanostih sodelovala. Predsednik senata dr. Mažuranič še ni odgovoril, ker se momentano mudi v Zagrebu. Jugoslovenski policisti v Sofiji Sofija, 17 novembra p Kakor je blld že objavljeno, se ie delegacija jugosloven-ske policijske službe udeležila svečane otvoritve policijske šole v Sofiji. Jugoslo- vensko delegacijo vodi načelnik notranjega ministrstva g. Kerševan. Danes opoldne je jugoslovenski poslanik v Sofiji g. Jurišič priredil na čast jugoslovenskim in bolgarskim policistom svečano kosilo, ki se ga je udeležil tudi bolgarski notranji minister S svojim pomočnikom. Načelnik Kerševan se je v imenu jugosloVenske delegacije zahvalil Bolgarom Za prisrčni sprejem. V svojem govoru je z zadovoljstvom ugotovil, da se tudi policijski naraščaj V obeh državah vzgaja v duhu medsebojnega spoštovanja in prijateljstva. Končal je z zdravico. kralju Borisu. Zahvalil se je bolgarski notranji minister Krashovski, ki je obeležil sestanek ju-goslovenskih in bolgarskih policistov kot nov dokaz zbližanja, ki sta ga tako srečno začela pokojni kralj Aleksander in kralj Boris. Minister Krasnovski je nazdravil kralju Petru II.. Zvečer so se člani jugoslovanske delegacije odpeljali nazaj y Beograd. Huda nesreča na Savi Zagreb« 17. novembra, o. V bližini Odre pri Zagrebu se je danes na Savi pripetila huda nesreča. Skupina 9 kftietov, ki SO bili i tnlekem ha poti v Zagreb, se je brtt brodarja v gosti megli skušala s čolnom prepeljati čez močno naraslo reko. Ko je čoln prišel v strujo. ga je voda zanesla daleč navzdol in nenadotn« je čoln zadel v pilot sredi vode ter se prevrnil. Tri može je vodia odnesla dalje in so v njej utonili, ostalih šest pa se ie v tadnjem hipu oprijelo pilota in vzdržalo tako dolgo časa, dokler jih niso rešili Avenol častni doktor o*fordske univerze London, I7. novembra. AA. Davi je pri* spfel v London generalni tajal* Društva ftafedov Av&fiol, ki bo v Oxfordu v soboto proglašen za častnega, doktorja tamkajšnje univerze. | Beležke Med Beogradom In Zagrebom Zabeležili smo Že, da se je v ponedeljek fnudil v Zagrebu dr. Milan Gavrilovič, eden izmed voditeljev srbskih zemljorad-nikov in ob enem zastopnik svoje frakcije v znanem poslovnem odboru združene opozicije. Dr. Gavrilovič se je sestal z vsemi važnejšimi voditelji zagrebškega dela združene opozicije in je zlasti imel daljši razgovor z dr. Mačkom. Ko se je zvečer vračal v Beograd, je novinarjem le rekel, da je s potekom svojih razgovorov zadovoljen in da bo o njih poročal šefom beograjskega dela združene opozicije Povedal je še. da se bo najbrž kmalu zopet vrnil v Zagreb in nadaljeval razgovore z zagrebškimi voditelji. Kakor nam poročajo iz Beograda, je dr. Gavrilovič včeraj res že poročal o svojih zagrebških razgovorih šefom srbijanske združene opozicije. Na stanovanju Ljube Davidoviča so se poleg Joče Jovanoviča, Mi-še Trifunoviča in Davidoviča samega zbrali še nekateri drugi voditelji srbskih opozicijskih skupin. Pozornost je vzbudilo, da je posvetovanju prisostvoval tudi dr. Milan Kostič. ki spada med voditelje pribi-čevičevske skupine v Vojvodini. Dr. Kostič je zvečer odpotoval V Zagreb, kjer se hoče danes sestati z zagrebškimi opozicijskimi voditelji. Novinarjem je izjavil da bo nadaljeval akcijo, ki jo je v ponedeljek v Zagrebu začel dr Gavrilovič. Kazal je velik optimizem in izrazil svoje prepričanje, da se je začela doba intenzivnega sodelovanja med obema kriloma združene opozicije. Huda sodba »Slovenec« razpravlja v posebnem članku o katehetskem vprašanju na slovenskih srednjih šolah ter prihaja glede verskega življenja med srednješolskim dijaštvom do naslednjih ugotovitev »Kako redki so dijaki, ki bi bili še praktični katoličani iz neke notranje srčne potrebe in notranjega prepričanja S kmetov se še kdo drži, a to je v resnici bela vrana. Kolikor se vobče versko življenje še kaže na zunaj, je le zunanje, prisiljeno. Šolsko. Verouk nima med dijaštvom več toliko veljave ko katerikoli najneznatnejši predmet.« Ta konstatacija velja po »Slovencu« tako za redne dijake, kakor tudi za privatiste, ki prihajajo k izpitu iz veronauka povsem nepripravljeni, tako da se mora katehet nazadnje zadovoljiti, če dijak ve. da je en Bog in tri božje osebe, in če zna očenaš in apostolsko vero. V višjih razredih vlada včasih naravnost gorostasno neznanje iz verouka. Te ugotovitve se človeku zde skoraj neverjetne. Ali čitamo jih v glavnem glasilu Katoliške akcije in čudimo se, da je ver* sko življenje med dijaštvom v času, ko so naše srednje šole prepletene s kongregaci-jami, križarji in drugimi verskimi mladinskimi organizacijami, tako globoko padlo. »Slovenec« pripisuje krivdo za razmere, nad katerimi sc toliko zgraža, zlasti tudi pomanjkanje katehetov in ugotavlja, da je letos število nezasedenih mest za verski poduk večje nego jc bilo pod katerimkoli režimom. Tiskovine v cirilici * Slovenski dom« se jezi, da je Privilegirana agrarna banka razposlala denarnim zavodom tiskovine, ki so v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov, samo v srbščini in to še v cirilici. Kar navaja proti temu, je vse točno in podpišemo tudi mi.Ugotovili bi pri tej priliki radi samo to, da gre v tem primeru za nove, •• li>l m«i||mh In ••-m.««, tuli. «3« pa ne morda za kake stare tiskovine iz one dobe, ko so bili vseh takih centralističnih razvad krivi ti nesrečni jeenesarji. Kdo je sedaj s izdajalec slovenskega jezika«? Tudi se nam ne zdi lepo, da se gospodje delajo tako hude doma, ko bi vendar zadostovala ena sama odločna beseda na pravem mc-štu, da se naredi red. JRZ in hrvatsko vprašanje Na pripombo »Hrvatskega dnevnika«, zakaj službeni organ JRZ zahteva javno diskusijo o hrvatskem vprašanju in jasmo opredelitev do tega problema od drugih, sam pa ničesar pozitivnega ne reče, odgovarja zadnja »Samouprava«. Priznava, da JRŽ do sedaj niti službeno niti polslužbe-no ni obeležila svojega stališča do hrvatskega vprašanja, pravi pa, da tega zato ni storil, ker ji niso znane zahteve dr. Mačka. Zato se tudi »Samouprava« kot službeni organ JRZ ne more spuščati v razprave, ki ne bi mogle ničesar doprinesti k hitrejši in solidnejši rešitvi vseh teh problemov. »Samouprava« končno se pristavlja, da smatra tudi ona hrvatsko vprašanje za nujno in važno, toda renti ga je treba solidno in trajno; to pa se bo moglo zgoditi Šele, kadar bodo izvršene vse priprave za njegovo rešitev. Nadškof dr. šarič lil frančiškani Ponovno smo že poročali o sporu med sarajevskim nadškofom dr. Šaričem in bosanskimi frančiškani zaradi dodelitve nekega frančiškanskega posestva v Zenici tamkajšnji novi svetni župniji. Na intervencijo nadškofa dr. Šariča je Vatikan odredil, da morajo frančiškani svojo tožbo proti nadškofu pred državno sodnijo umakniti in se ukloniti sodbi, ki jo bodo izrekle cerkvene oblasti. FrančiSkani so tožbo res umaknili. Vatikan pa je določil zagrebškega kanonika dr. Lovra Radičevi-ča, da preišče vso zadevo, preštudira akte in potem poda poročilo sv. stolici. Kakor poročajo listi, je g. kanonik te dni končal svoje delo in poslal Vatikanu obširno poročilo, Razsodba Vatikana se pričakuje z velikim zanimanjem tudi V širši javnosti. BalugdSič in socialisti V zadnjem času je izšla skozi juaoslo-venske liste vest, da se misli znani diplomat in publicist bivši naš dolgoletni poslanec V Berlinu g. Živojin Balugdžič posvetiti aktivni politiki. Nbkateri listi so vedeli povedati. da bo stopil na čelo jugoslovenskih socialnih demokratov, drugi pa so napove dova.ll, da mu je namenjena važna vloga v vodstvu razširjene srbijanske združene opozicije. Včerajšnja »Politika« objavlja sedaj izjavo g. Balugdžiča. da se tudi v bodoče ne misli vezati na nobeno politično organizacijo, marveč da hoče ohraniti stališče neodvisnega novinarja. Obrtništvu dravske banovine v poslednjih dneh so se močno raagibale obrtniške vrste. V nekaterih volilnih okrožjih se bo vršilo 29. novembra bojno glasovanje med kompromisnimi kandidati in kandidati posebne skupine, ki je znova Vrgla med obrtništvo mamljiva gesla, a tekom vsega avojega delovanja m mogla pokazati nobenega drugega uspeha, kakor da se ji je ponenod posrečilo razdvojiti in s tem oslabiti obrtniške vrste. Zakaj smo napravili kompromis? Živimo v razgibanih političnih časih in naša javnost je razklana v sovražne tabore. Borba je brezobzirna in pravica močnejšega se uveljavlja včasih brez pardona. Stanovske gospodarske skupine so stale pred vprašanjem, ali naj dopustijo, da tudi v skupni stanovski organizaciji, Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, zavlada duh političnih sporov. Ali naj ohranimo v njej duha gospodarske solidarnosti slovenskega človeka ali pa naj jo izpostavimo posledicam politične in strankarske borbe? V vseh panogah našega gospodarstva je prevladalo mišljenje, da je treba aaše gospodarsko življenje čimbolj obvarovati strankarsko-političnih potresov in gospodarskim slojem prihraniti, da se tudi pri sestavi njihovega stanovskega zastopstva razbesni politična borba z vsemi nevšečni-mi posledicami za poedince in za celokupno naše gospodarstvo. Nikdo drugi ni mogel v današnjih časih prevzeti garancije, da bo strankarska borba iz Zbornice izključena, kakor stranki, ki sta glavni predstavnici našega političnega življenja. Iz vseh teh razlogov se je uveljavilo v vseh gospodarskih organizacijah prepričanje, da je najboljši izhod kompromis, ka- teremu naj v glavnem slutijo Ha osnovo rezultati zadnjih rednih volitev v Zbornico 1. 1927. Temu kompromisu smo Se pridružili tudi mi obrtniki, organizirani v Zvezi obrtniških društev, ki se je vedno in povsod v svojem delu ravnala strogo po stanovskih vidikih ter gradila svojo organizacijo na načelu, da politična pripadnost posameznika ne sme kvariti stanovske solidarnosti in da morajo vsi njeni napori biti posvečeni interesom celokupnega slovenskega obrtništva. Tako je prišlo, kakor v ostalih odsekih, tudi za naš obrtniški odsek do stanovskega sporazuma, ki ga odobrava celokupno razsodno slovensko obrtništvo. Proti sporazumni stanovski listi nastopa v nekaterih volilnih okrožjih skupina, katere članstvo je v ogromni večini dobronamerno, katere voditelji pa vsa ta leta sem niso dati obrtništvu drugega nego kopico demagoških gesel, a nobenega pozitivnega uspeha. Toda danes, ko gre za to, da rešimo naše stanovsko zastopstvo \t vrveža strastnih političnih borb, nas vse obrtnike kliče bolj kakor kdaj prej dolžnost solidarnosti, složnosti in vzajemnosti. Pustimo naša medsebojna razračunavanja in mislimo na to, da zagotovimo v našem novem stanovskem zastopstvu složno nemoteno delo v prid našega lastnega uspeha in splošnega gospodarstva. Vse tovariše obrtnike v okrožjih, kjer se 29. novembra vršijo volitve v Zbornico za TOI, prosim, da oddajo složno svoje glasove kandidatom sporazumne liste. Josip Rebek predsednik Zveze obrtniških društev Lesna konferenca v Beogradu Spor zaradi lesnih kontingentov za izvoz v 1 talij Beograd, 17. novembra, p. Z novo trgu- sna trgovina in industrija vinsKo pogodbo z Italijo 60 bih določeni tudi kontingenti za izvoz lesa v Italijo. Ti kontingenti pa so manjši kakor je bil izvoz lesa poprej. Vrhu tega je medtem prišlo še Uo devalvacije lire, tako da so prišli naši izvozniki lesa v zelo težaven položaj in so morali £e sprejeta julijanska naročila odkloniti, ker sedanji tečaj italijanske lire ne ustreza cenam na našem trgu. Kazen tega se je pojavilo tudi vprašanje, na kakšen način naj se organizira izvoz našega lesa v Italijo, pri čemer gre predvsem za to, ali naj se tudi v bodoče priznava načelo popolne svobode ali pa naj se izvede primerna razdelitev kontingentov in določijo enotne cene, da bi se na ta način preprečila medsebojna konkurenca med našimi lesnimi trgovci odnosno izvozniki. V svrho sporazuma o vseh teh vprašanjih. je bila na iniciativo trgovinskega ministrstva sklicana xa danes v Beograd anketa, za katero je vladalo v vsob krogih lesnih industrijcev in lesnih trgovcev veliko zanimanje. Anketi, ki se je vršila danes v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, : je prisostvovalo 30 delegatov iz vseb delov države. Anketo je vodil šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Petrovič, navzoč pa je bil tudi zastopnik trgovinskega ministra načelnik Boško Djordjevič. Lesno trgovino in industrijo Slovenije so zastopali na anketi industrijec inž. Lenarčič, predsednik lesnega odseka Zveze industrijcev za dravsko banovino Fran Hein-rihar, tajnika Zveze industrijcev dr. Golia in dr. Goriup, industrijec Marko Rudež in predsednik osrednje zveze lesnih trgovcev Fran Skrbeč. Pred anketo se je vršila konferenca centralnega odbora za lesno gospodarstvo, ki je soglasno ugotovila, da so tako lesni industrijci kakor lesni trgovci'za načelo svobodne trgovine ter da jc nujno potrebno, da se odstranijo klirinške in devizne ter razne druge ovire, ki otež-kočajo izvoz našega lesa. Po poročilu predsednika centralnega odbora, bivšega ministra Ulinanskega, je bilo sprejeto na znanje, da je Italija določila uvozne kontingente za les. zaradi česar jc tudi naša le- zavzame svoje stališče. Na anketi se je nato razvila obširna debata, na kateri so producenti mehkega les« zavzeli stališče, da se morajo spričo kontin-gentiranja izvoza lesa v Italijo ti kontingenti od strani centrale v Beogradu sorazmerno razdeliti na posamezna produkcijska področja, tj. je na Slovenijo. Gorski kotar, Liko. Sušak m Bosno, Produkcijska področja naj sestavijo poseben poslovni odbor, v katerem naj bi bili zastopani delegati legitimnih strokovnih organizacij lesniih industrijcev in lesnih trgovcev in delegati trgovinskih zbornic. Manjši del producentor iz savske banovine in večina producentov trdega lesa (kjer je po večini zastopan inozemski velekapital) pa so zavzeli docela nasprotno načelno stališče in odklanjajo uvedbo posebnih izvoznih kontingentov za posamezna področja. Anketa je trajala do 13.30 in se je popoldne nadaljevala. Gre za dvoje načelnih vprašanj: 1) Ali naj se ohrani načelo svobodne konkurence in trgovine; 2) ali na-j se z državno intervencijo pora zdele kontingenti in določijo enotne cene, da bi se na ta nač.in zaščitili interesi vseh izvoznikov le6a. Na anketi ni prišlo do sporazuma iu se je končala s tem, da so zastopniki Zveze lesnih industrijcev v Zagrebu, zastopniki lesne trgovine v Zagrebu, delegat Mauthner in Zveza lesnih trgovcev ln industrijcev s Sušaka napravili pismeno spomenico, v kateri se izjavljajo proti uvedbi kontingentiranja in sistema izvoznic in zahtevajo, da ostane popolnoma svobodna konkurenca. Pristojne oblasti naj bi izdale poseben seznam izvoznikov lesa. ki prihajajo vpoštev za promet z Italijo. Po izročitvi te spomenice so zapustili anketo. Zastopniki lesne industrije ln trgovine iz Slovenije skupno s predstavniki malih žag na Sušaku in v Bosni pa so izročili resolucijo, v kateri se izjavljajo za to, da se r Beogradu ustanovi poseben kontrolni urad. ki naj razdeli kontingente na posamezna produkcijska področja. S tem je anketa končala svoje delo in je sedaj odvisno od vlade, da odloči v tem sporu. Nova lekarniška tarifa Beograd, 17. novembra, p. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je predpisal novo tarifo za lekarne s prodajnimi cenami za vse vrste zdravil in obve-zilnega materiala. Cenik določa tudi cene za opremo zdravil, kakor tudi cene za zdravila, ki jih predpisujejo veterinarji. Ob enem je izdal minister tudi pravilnik o izdaji zdravil na račun ministrstva za vojsko in mornarico ter pravilnik o obvezni evidenci oseb, obolelih za malarijo. Iz državne službe Beograd, 17. novembra, p. Premeščeni so poverjeniki pri železniških delavnicah: inž. Josip Gruden iz Ljubljane v Niš, Maks Pfeifer iz Kraljeva v Maribor, Ivan Ceglar lz Zidanega mosta na Jesenice, kontrolor Janez česen iz Rakeka v Zidani most. — Updkojen je tehnični svetnik pri sreskem načelstvu v Pakracu inž. Josip Brecelj. — Za uradnike 9. skupine so imenovali dosedanji poštni pripravniki Bogomil Peternel v Sevnici, Vida Koman v Ljubljani, Brigita Vaška v Kranju; v 8. skupino so napredovali Filip ZaplatnLk v Ljubljani, Geza Besa v Križevcih, Marija Kurbus v Rogaški Slatini, Marija Rupar v Ljubljani, Josipina Mežek v Ljubljani, Apolonija Žagar v Rajhenburgu. — Za zdravstvenega pristava v S. skupini je imenovan uradniški pripravnik dr. Avgust Korbar pri Zdravstvenem domu v Ljubljani, za tehničnega pristava pa uradniška pripravnika inž. Josip Hočevar in inž. Vitko Kregar pri Higijenskem zavodu v Ljubljani. Trgovinska pogajanja s Švico Beograd, 17. novembra, p. Danes Je prispela v Beograd delegacija Švicarsko vlade, ki se bo pogajala z jugosloveneko delegacijo pod vodstvom načelnika zunanjega ministrstva dr. Prediča za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Švico glede na položaj, ki je nastal po devalvaciji švicarskega franka. Obenem bo sklenjen tudi dogovor glede medsebojnega plačilnega prometa. Obsodbe pred sodiščem za zaščito države Beograd, 17. novembra. AA. Državno sodišče za zaščito države je 16. novembra t. 1. obsodilo: dr. Leonida Liničkega iz Ahtirka v Rusiji, stanujočega v Beogradu, zaradi dejanja iz čl. 1 zakona o zaščiti javne var-noL?ti in reda v državi in čl. 1, 100 in 332 kazenskega zakonika na dve leti in osem mesecev robije in na dve leti in pol izgube častnih pravic ter na izgon iz kraljevine Jugoslavije za zmerom; Ivana Skljarova lz Gorošina v Rusiji, uradnika v Beogradu, zaradi dejanja iz čl. 322 kazenskega zakonika na 10 mesecev zapora; Samuela Insihta iz Djedusiče na Poljskem," trgovca na Dunaju, avstrijskega državljana, zaradi dejanja iz čl. 114 kazenskega zakonika na tri leta strogega zapora, na tri leta izgube častnih pravic in na izgon iz Jugoslavije za zmerom; Albin Komarovski iz Kijeva v Rusiji, zasebni uradnik v Beogradu je oproščen obtožbe po čl. 280 kazenskega postopka. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej državi. Na primorju in v notranjosti Se bo nekoliko razvedrilo, ponekod bo tudi t deževalo, v dolinah in kotlinah megla. Temperatura se bo v severnih in zapad-nih krajih nekoliko dvignila. Solnce vzhaja ob 6.39 in zahaja ob I6.O7. Zagrebška vremenska napoved: Spočetka bolj vedro in toplo, pozneje zopet oblačno in nekoliko deževno vreme. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo toda milo vreme, •7V©va postajališča Hjublfane Kako naj se omogoči boljši promet in razmah Ljubljane. Ljubljana, 17. novembra. Vprašanje novega centralnega kolodvora. eno najtežjih poglavij iz organizacije prometa v Ljubljani, se je zadnji čas iz različnih razlogov sicer nekam umaknilo javni pozornosti, medtem pa je železniška direkcija načela neko drugo, tehnično lah-kotnejše. a za interese potujočega občinstva in železniško upravo nadvse važno vprašanje, kako bi se dal glavni kolodvor, ki že zdavnaj s težavo vrši svojo funkcijo, razbremeniti z uvedbo smotrno urejenega omrežja novih perifernih postajališč, ki bi železnici privedla povsem nove bazene Okoliškega prebivalstva. Pod okriljem Združenja železniških uradnikov se je snoči vršilo vsej prizadeti javnosti namenjeno predavanje, v katerem je višji kontrolor Sp-ndler na podlagi izčrpnih osnutkov inž. Rogliča obravnaval obsežno gradivo o tem, kako bi se dal izboljšati lokalni promet v Ljubljani. Iz prav aktualnih izvajanj povzemamo nekaj najzanimivejših podatkov. . , Da se odstranijo sedanji nedostatki in se omogoči boljši gospodarski in kulturni razmah velike Ljubljane in njene bližnje okolice, naj bi se v smislu teh osnutkov postavila mimo dosedanjih kolodvorov še naslednja postajališča: 1.) Kodeljevo med Ljubljanico in Gruberjevem prekopom. 2.) Rudnik med dolenjskim kolodvorom in Lavrico, 3.) Moste med glavnim kolodvorom in D. M. v Polju, 4.) Stožice med gorenjskim kolodvorom in Ježico, 5.) Drav-1 je med gorenjskim kolodvorom in St. Vidom, 6.) Vrtača med glavnim kolodvorom in Vičem, 7.) Vič med Vrtačo in Brezovico in 8.) gorenjski kolodvor naj bi se premestil k odcepišču obeh gorenjskih prog. Z uvedbo teh novih postajališč bi se prometne zveze Ljubljane in okolice znatno izboljšale, osebni promet bi se dvignil dnevno za okoli 3000 potnikov, v teku let pa bi se brez dvoma še podvojil. Življenjska struktura Ljubljane se vedno bolj izpopolnjuje in radij dnevnega območja se vedno veča. Centralni uradi, trgovine, strokovne šole, vseučilišče in druge ustanove se zbirajo v sredini mesta, na periferiji in bližnji okolici pa industrija in večja obrt. Rastoče število delavstva, urad-ništva. dijakov, trgovcev, industrijcev zahteva zmerom boljših prometnih zvez med mestom in okolico. Na področju postajališč, ki naj se uvedejo, kaže naseljenost približno naslednjo sliko: Kodeljevo 8000 prebivalcev, Rudnik 1500. Moste 10.000 Stožice 3000, Dravlje 2000, Vrtača 15.000. Vič 5000, gorenjski kolodvor ( za Bežigrad in Šiško) 16.000, glavnemu kolodvoru pa bi preostal okoliš okrog 20.000 prebivalcev. Kar se tiče posameznih postajališč, navaja poročilo inž. Rogliča naslednje ugotovitve: Postajališče Rudnik naj bi stalo v sredi :ču naselbine, nekako v višini cerkve. Za prvo potrebo bi bilo dovolj, da se teren planira in se zgradi lopa za čakajoče občinstvo, izdajanja voznih listkov pa bi se moglo spočetka vršiti v vlaku. Ko se bo promet povečal, bi bilo treba postaviti zgradbo, kakršno ima postajališče na Jezici ali v Mednem. Stroški za investicijo, vzdrževanje in obrat bi bili minimalni, a pri dnevni frekvenci okrog 300 potnikov, ki jo je mogoče predvideti, bi denarni promet znesel dnevno okrog 300 do 400 Din, kar predstavlja letno 100—150.000 Din. Zaradi postajališča bi tamošnja naselbina v 10 letih narasla še za kakšnih 1000 ljudi, s čimer bi promet in z njim rentabiliteta postajališča še izdatno poskočila. Danes prepotuje vsak dan največ peš, deloma pa z bicikli in avtobusi, cd Rudnika do Ljubljane in nazaj več sto ljudi dnevno po 6 in tudi več km. Postajališče na Kodeljevem je potrebno predvsem zavoljo tega, ker je to najugodnejši izstopni in vstopni kraj za potnike iiz Gorenjske, ki imajo opravka v vzhodnem delu Ljubljane. Tu so bolnišnica, klavnica, sejmi"če, cela vrsta kemične, usnjarske, tekstilne in živilske industrije itd. Področje postajališča bi segalo vse do Martinove ceste, Šentpetra, Ambroževega trga, realne gimnazije na Poljanah in do Gruberjevega prekopa pri domobranski vojašnici. Ni treba še posebej poudariti, kakšnega pomena bi bilo to postajališče tudi za prebivalce okoliša samega. Pri dnevni frekvenci okrog 800 potnikov za vse smeri se lahko dnevni inkaso oceni na 3—4000 Din. Za čim ugodnejši razvoj lokalnega osebnega prometa pa bi bilo treba nujno uvesti na dolenjski progi še nekaj primernih lokalnih vlakov, ki bi imeli časovno boljše prihode in odhode. Postajališče na Kodeljevem naj bi bilo vsaj takšno, kakor ga ima D. M. v Polju. V Mostah naj bi se postajališče zgradilo v višini državne žrebčarne, kjer je že od Zaloške ceste proti progi zgrajena široka dohodna ulica. Vodmat, Moste, Kodeljevo in Štepanja vas so naselbine, ki so že danes močno industrializirane, a se bodo v tej smeri brez dvoma še razmahnile. Postavitev postajališča in izpopolnitev lokalnih vlakov bi izdatno dvignili gospodarsko delavnost teh krajev in bi občutno razbremenili medkrajevne vlake Ljubljana—Maribor—Zagreb, ki bi mogli brez postanka prevoziti vse postaje in postajališča od Most do Litije, če se uvede lokalni vlak Ljubljana—Litija, ki bi imel okrog 2000 potnikov dnevno. Zavoljo močnega prometa na dvotirni progi bi bilo treba v Mostah zgraditi dvoperonsko postajališče Postajališče Stožice naj bi stalo ob kamniški progi, nekako v višini stožiške cerkve. Ta okoliš je v zadnjem desetletju zrasel za okrog 1000 prebivalcev, a število še vzdržema rase. Področje tega obsega Stožice, južni del Jezice, Savlje, Kleče in Brinje, kjer živi danes okrog 5000 ljudi. Mnogi izmed njih so zaposleni v mestu in morajo danes peš ali s kolesom napraviti okoli 8 km pota vsak dan. Tudi tu bi bilo morda dovolj, da se postavi samo lopa za čakajoče občinstvo, kasneje pa postajališče kakor na Ježici. V začetku bi znašal promet dnevno okrog 400 potnikov v obe smeri, a v nekaj letih bi brez dvoma občutno narasel. V Dravljah so okolnosti močno slične onim v Stožicah. Pri razmeroma neugodnih prometnih, zvezah se je ob progi na tem mestu naselilo nekaj stotin ljudi, več obrtnikov in tudi nekaj industrije. Razvoj pa pojde še očitno navzgor .da je nujna potreba novega postajališča, ki naj bi stalo nekako na sredini med goienjskin in šentviškim kolodvorom. Z dobro preureditvijo vlakovnih tras od Ljubljane do Kranja, Tržiča in Jesenic, z uvedbo najugodnejših časov dohodov in odhodov iz mesta bi postali Šiška, Dravlje in Št. Vid skoraj nepretrgana veriga industrije, obrti, trgovine in stanovanjskih naselbin. Postajališču v Dravljah se obeta dnevna frekvenca 300 potnikov. Postajališče na Vrtači je potrebno predvsem za vstop in izstop ljudi, ki prihajajo v smeri od Rakeka in Vrhnike in ki imajo opravka pri ustanovah v jugozapad-nem delu mesta (banska uprava trgovski dom, trgovska akademija, vseučilišče, srednja tehnična šola, tobačna tovana itd.) Obenem je to odhodna postaja za prebivalce okoliša proti Vrhniki in Rakeku, pa tudi proti glavnemu kolodvoru in dalje. Osebni promet bi na Vrtači znašal povprečno 800 potnikov na dan kar bi šlo približno do polovice na račun razbremenitve glavnega kolodvora, do polovice pa kot prirastek na prometu zaradi ugodnejših zvez. Postajališče naj bi stalo ob začetku Rožne doline, nekako 2 km od glavnega kolodvora. Kakor v Mostah bi bilo treba tudi tu postaviti dvoperonsko postajališče. Vič z neposredno okolico šteje okoli 5000 ljudi, hkratu pa predstavlja začetek zelo obljudene in okoli 15 km dolge Pol-hograjske doline, ki šteje zase do 10.000 prebivalcev. Postajališče oziroma postaja za osebni in tovorni promet je tu nujna gospodarska potreba, ki ji južna železnica iz naravnost nerazumljivih razlogov v vseh 80 letih ni zadovoljila Podoba je, kakor da ta prvorazredna proga ni bila grajena zaradi slov. krajev, temveč se je teh krajev le mimogrede dotaknila za potrebe Dunaja in Trsta. Patriarhalno prevažanje tovorov z vprežno živino po Tržaški cesti skozi Vič proti Trstu in Ljubljani, z železno cesto vštric, je danes gotovo nerentabilno in pomeni velik nedostatek. Poleg močnega osebnega prometa, ki bi znašal v početku okrog 600 potnikov dnevno, je treba računati tudi s tem. da bi bil tovorni promet na tej postaji znaten. Ves jugozapadni del Ljubljane bi v blagovno-prometnem oziru živel na postajo Vič, kar bi občutno razbremenilo skladišče na glavnem kolodvoru, stranke pa bi imele bližji in cenejši dostop do železnice. Gorenjski kolodvor ima v sedanjih okoliščinah precej nerodno lego. Od glavnega kolodvora je oddaljen nekaj manj ko 1 km. Osebni promet se suče okrog 600 potnikov na dan. Dostop proti Bežigradu je zaradi ovinkov odtod zelo nepripraven. Ker se je težišče vsega življenja na tem koncu mesta preneslo bolj proti severu, bi bilo treba tudi postajo premestiti k odce-pišču obeh gorenjskih prog, kar • bi mnogo doprineslo izboljšanju prometa Potniki z Gorenjske bi imeli na novem postajališču ugodnejši izhod proti Šiški in Bežigradu. Posebej je treba navesti še dijake, ki prihajajo od Kranja in Kamnika na novo III. državno realno gimnazijo in na bežigrajsko šolo. Po današnji statistiki se na realno gimnazijo vozi v tej smeri 60, na osnovno in meščansko pa 120 učencev. Vsi ti potujejo preko glavnega kolodvora, z novim postajališčem pa bi se jim znatno skrajšali vožnja in hoja. Število teh dijakov bo v nekaj letih še znatno naraslo. Novo postajališče bi bilo oddaljeno od glavnega kolodvora okoli 1.6 km in v kratkem bi se lokalni promet na gorenjskem kolodvoru dvignil na okrog 400 potnikov dnevno. Hkratu z osebnim postajališčem bi bilo treba premestiti tudi tovorno skladišče, ki v sedanji legi nima nobenega pomena. Zrušilo se je drevo«.. Dr. Vinku Železnikarju za slovo In za spomin Mala in lepa je Mislinjska dolina, neznaten je Slovenigradee med mesti naše domovine. Tu se ne dogajajo skoro nikdar veliki, obče pazljivosti vredni dogodki, prav smešne so naše revolucije takole ob volitvah, političnih sejmih in osebnih praskah, katerih razburljivo seme se takoj razkropi med nas, da se naenkrat iz mirnih, nekoliko polenarjenih malomeščanov prelevimo v sila borbene in zaletele, več ali manj iskrene lokal-patriote. ■ A vendar je nekaj nad nami ln med nami, kar nas druži preko vseh prepirov in zamer, preko razlike sloja in pripadnosti. Morda je to skupna, nikdar glasno povedana, sramežljiva ljubezen do doma, M pomeni mnogim izmed nas tudi ves svet, morda pa je samo popolnoma sebični čut združnosti, porojen iz brezpogojne odvisnosti drug od drugega. A on, ki je nas pred enim tednom zapustil za vedno, je bil presneto malo odvisen od nas, tembolj, pa mi od njega, saj je bilo njegovo ime pojm, ki je vseboval vse tresljaje človeškega srca v naj-bridkejših urah in trenutkih, v dolgih dnevih polnih bojazni in bolečin, v borbi z najnevarnejšim človeškim nasprotnikom, s smrtjo. železnikar! To je bilo kakor klic iz mrke, jesenske noči, ki se je oklepala onemoglega bolnika, bilo je kakor prošnja, ki prihaja iz one globine srca, ki jo more izkopati le trpljenje, bilo pa je tudi kakor prvi radostni zvok jutranjega zvona in kakor vseutolažeči smehljaj žarka, ki ti mirno in tako samo ob sebi umevno ublaži vse temne slutnje črnih senc o mukepolni smrti in zevajočem grobu. Kakor drevo je bil, zraslo sredi naše doline, Sredi našega malega življenja, sredi naših srčnih skrbi, sredi naših velikih in malenkostnih zadev, sredi vsega našega mišljenja in govorjenja in najbolj pa sredi naše be težnosti in našega umiranja. Skromen po zunanjosti, molčeč ,vase zaklenjen in grftavo značajen je hodil med nami okrog, vse poznal ln se pred nobeno stvarjo, pa naj je bila še tako imenitna, pripogibal, izmikal ali bal. On, ki je znal držati vajeti v svoji prožni, a vendar tako žilavo močni roki in s trdo besedo vzgajal in vodil, je bil nedopovedljivo ljubezniv z malimi otroci in ljubil je rože. Kaj smo vedeli o njegovem srcu, kedaj mogli čitati v njegovih očeh in v gubali njegovega čela, ko smo se v svoji samo-dopadljivi zaletelosti postavljali njemu po robu. Dobro je bilo le to, da se on za take nepremišljene podvige ni mnogo Zdi se,.mi,.da porabiš vse svoje prejemke samo za to, da si kupiš vsaki dan novo svileno perilo! «„Kaj še, jaz ne kupujem novih reči, ampak jih samo operem, da so kakor nove.** • Kako to misliš? • „Jaz perem vse svoje občutljivo svileno perilo vedno sama, pa je kakor novo, in sicer samo uudi zmenil, ampak delal naprej, kakor je vedel da bo končno prav. Brez frazeologije in slepomišenja je govoril ob različnih prilikah, zato pa je vsak prav dobro vedel, kaj je povedal. Mnogi so se tudi zelo ujedali, mnogi mu zavidali, a spoštovali so ga vsi, prav vsi. Blagoslovljene so mu bile roke, s katerimi je reševal človeška telesa iz objema smrtnih strahot; bila mu je dana redka lastnost izredno razvitega čuta dolžnosti, ki mu je v njegovem težkem poklicu poleg njegovega izrednega znanja služila kot opora in smernica in nam vsem bila jamstvo ob našem brezmejnem zaupanju vanj. Danes, ko je možatost neverjetno naiven pojm in mnogim le smešna beseda iz preteklega stoletja, naj služi pogled na njegov duševni lik onim ,ki hočejo biti pravi ljudje ali ki se vsaj bore za to, da bi postali ljudje, v tolažbo in vzgled. Mnogo si izgubila mislinjska dolina, mnogo, mnogo si izgubil Slovenjgradec, naš dom. Drevo, ki je bilo tvoj ponos in tvoje neomajeno upanje in zaupanje, tvoja najzvestejša pomoč, se je zrušilo. Pravijo, da se vse pozabi. Mnogo se res pozabi, a vsega nikdar, še Jutri, še po enem letu, še po dolgi dobi let bo v srcih njegovih svojcev živel njih papček, nikdar pozabljen in še dolgo, dolgo bo nam S lo ven j gradčanom okoličanom in mnogim, ki jih mi niti ne poznamo, tiha, iskrena misel prinesla žalost v srce in bridko solzico v oko ob spominu na našega 2eleznikarja. —Pr. Lj. Zaradi majhne tatvine sta ubila starčka Celje, 17. novembra. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se te dni zagovarjala zaradi uboja 25-letni Jože Lovrenčak in 28-letni Janez Horvat, posestnikova sinova iz Koretnega pri Šmarju pri Jelšah. Jože Lovrenčak je bil 14. oktobra Čez dan v vinogradu svojega očima Jerneja Zupanca v Dervišah. kateremu je Janez Horvat, vozii škope za pokrivanje strehe v viničariji. Po večerji je šel Lovrenčak na obisk k sosedu Antonu Planinšku v Ko-retnem. kamor je prišel tudi Horvat in pozneje še okrog 60 let stari Jurij Kampuš, ki je bil pri Planinškovih na dnini. Horvat je pokazal Kampušu svojo obleko in mu očital tatvino te obleke. Kampuš je bil baje na slabem glasu in je nekoč v septembru ukradel Horvatu in njegovi materi suknjo, srajco in moške spodnje hlače v vrednosti 200 Din. Horvat je povedal Kampušu, da je ukradene stvari našel pri Kampuševi priležnici. Kampuš je nato molčal. Horvat pa je pozval Lovrenčaka, naj spravita Kam-puša iz hiše. To sta tudi takoj storila, pied hišo pa je Horvat vrgel Kampuša na tla in ga na tleh ležečega pričel suvati s škor-nii. Pozval je Lovrenčaka, naj ga še on pretepe, češ da njemu itak nimajo kaj vzeti. Lovrenčak je nato pobral v bližini ležeči hrastov kol in kakih petkrat udaril na tleh ležečega. Kampuša. Težko poškodovanega Kampuša so pozneje prenesli v Pla-ninškov 'hlev. kjer pa je nesrečnež ponoči izdihnil zaradi pretresa in otrpnjenja možganov. Kampuš je imel na glavi več poškodb. desno loko zlomljeno ter levo roko in levo nogo lahko poškodovano. Smrt je lahko nastala vsled suvarja z obutimi nogami ali pa tudi vsled udarcev s hrastovim kolom. Dočim je Horvat tajil svojo krivdo, je Lovrenčak vse priznal in tudi izjavil. d3 ga je Horvat že čez dan pridobival za to, da bi Kampuša zaradi tatvine pošteno pretepla. Lovrenčak je bil obsojen na 3 leta. Horvat pa na 1 leto 10 mesecev robije. Osumljen roparskega napada in oproščen Novo mesto, 17. novembra. Danes dopoldne je veliki senat novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval g. Božidar Romih,, obravnaval roparski napad na bogatega posestnika in prekupčevalca z živino Janeza Zelingerja iz Dol/a. Zaradi tega velikega zločina je bil postavljen na zatožno klop 27-le'ni Janez Gredenc. Vse dopoldne je sodišče zasliševalo priče, ki jih ie bilo IS in so v pretežni večini izpovedale v prilog obtoženca. Ker se je sodišče prepričalo, da obtožene.- ni bil povzročitelj roparskega napada, ga je oprostilo. Državni tožilec Josip Prijatelj je prijavil revizijo procesa. Jutri v kinu Unionu! Veseloigra in najboljša kreacija popularne_ FRANČIŠKE GAAL : „ULI" Sodelujeta S Z O K E S Z A K A L L H A N S J A R A Y Pred zatonom klasične gimnazije 9 e Pred izbranim avditorijem, v katerem so bili številno zastopani zlasti naši mlajši srednješolski profesorji in pa slušatelji pedagogike in filozofije — navzočna pa sta bila tudi načelnik prosvetnega oddelka Breznik in predsednik Ju-goslovenskega profesorskega društva Grafenauer — je v ponedeljek zvečer uaiiv. prof. dr. Karel Ozvald predaval pod okriljem Pedagoškega društva o perečem vprašanju, kako je prišlo do sedanje nezadovoljnosti s srednjo šolo. Pobudo mu je dala nedavna ugotovitev v javnosti, da je prva ocenjevalna konferenca učencev in učenk na naših gimnazijah v tekočem šolskem letu pokazala naravnost porazne rezultate. Na početku svojih izvajainj, ki so vredna tudi dejanske resonance v našem šolstvu, je predavatelj očrtal miselni razvoj od antike do novega humanizma in se dotaknil dejstva, da je bila prva nit v miselnem ustroju današnji gimnaziji zasnovana že pred dva tisoč leti v rimski državi, nato pa nadaljeval: Humanistična gimnazija, kakršno so starejši izmed nas obiskovali še tja do teta 1900» je bila otrok, spočet sredi 08* stoletja od duha tiste kulturne struje, ki se je imenovala novi humanizem. Smoter novohumanističnega šolanja ni bil več učenjak, ki ga je gojila stara renesančna gimnazija, temveč izobraženec. Tu ni šlo več za poklicno ali strokovno izobrazova-nje, temveč za osebno jedro človeka, ki naj se obrazuje. Iskati ln najti samega sebe, čim bolje razvijati sile svojega duha, ne glede na to, ali boš kaj od tega imel, to je stržen novohumanističnega obrazovanja. A s človekom je že tako, da se v resnici najde samo tedaj, če se nima za nekakšno avtarkično bitje, ki bi si samo vsestransko zadostovalo, temveč če pusti, če izgubi samega sebe in išče živega stika s svetom kulture izven sebe, pa ne samo s končanimi borbami te kulture, temveč tudi z njihovim nastajanjem v teku zgodovinskega razvoja. Da bi se kdo naučil s pridom zajemati iz zakladnice duha, da mu zdrami žejo po prvih virih, to je nekako osrednji zahtevek v no-vohumanistični zamisli izobrazbe. Neizobraženega označuje prav to, da ni kar kor ptič Samoživ, ampak da se povsod zadovoljuje s kopijami, če ne s kičem ali šundom, ali pa da potrebuje posredovalca, skoraj mešetarja, ki mu neposredno in pristno življenje duha po svoje podaja in tolmači. Odtod so srednješolski učitelji takrat gobili pomenljivi naslov »filolo- goi« — čuvarji duha, ki naj bi učenca z veščo roko vodili do virov, iz katerih se je v tisočletjih natekel ogromni rezervoar sodobne kulture. Takšen je bil v glavnem novohumani-stični ideal izobrazbe, po katerem se je v prejšnjem stoletju osnoval tipus humanistične gimnazije v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Rusiji. Tej gimnaziji je bilo vodilo aristopedija (gosposki usmerjena vzgoja), kakršna je ustrezala le višjim desettisočem, sinovom plemiških posestnikov, bogatih meščanov in višjih uradnikov, ter naj bi bila oblikovalnica nekakšne duhovne elite. Socialna funkcija te aristopedije pa je bila stroga selekcija, in kdor ni prestal eliminirajočega izbiranja v višji šoli, je bil avtomatično vržen nazaj v ljudske vrste. A v praktičnem urejanju srednje šole je novohumanizem prav zavoljo svoje prearistopedske usmerjenosti sam iaspačA svoje osnovne teze. Namesto da bi obrazba odpirala človeku pot do pristnih virov kulture, kakor jo je človeški genij ustvarnil v duhovnih in prirodnih vedah, v umetnosti, etiki, verstvu, je novohumanistična gimnazija jemala n. pr. samo staro klasično literaturo, kar ji je vtisnilo povsem literarno filološki pečat Tako je humanistična gimnazija pomalem Izgubljala svoj stil in svojega duha, a sredi 19. stoletja je aristapedsko usmerjenost jela izpodrivati demapedija (ljudski usmerjena vzgoja). | Gimnazija je nehala biti stanovsko goji- šče socialne elite in privilegirana pripravnica za akademski študij in je morala vedno bolj na široko odpirati vrata dotoku učencev iz širokih plasti. Hkratu pa je raslo število takih gimnazijcev, ki £0 gimnazijo zapuščali, preden so jo dokončali, pa tudi takih absolventov, ki so po doseženih .pravicah, katere daje matura, šli naravnost v poklicno življenje. Realistični duh časa je vedno glasneje zahteval srednjo šolo take vrste, da bi ustrezala vsakdanjim potrebam dobe, in je priklical na dan realko, ki se je kmalu zelo prikupila v meščanskem življenju. Tako se je dotedanji položaj humanistične gimnazije, ki je gojila občečloveško obrazbo in sicer samo ob staroklasični literaturi, silno omajal, ker je z realko stopilo v učni načrt srednje šole načelo koristi in sodobnosti. Vedno glasnejša zahteva po praktičnih metodah namesto starih filoloških in po realističnih, modernih učnih snoveh je dosegla, da se proti koncu prejšnjega stoletja uvajajo kompromisni tipi srednje šole, zlasti realna gimnazija. V takih okoliščinah je gimnaziji odrevenel smisel za novohuma-nistični občečloveški ideal in s tem ji je naglo sušil hrbtni mozeg. Današnja bilanca glede na idejno usmerjenost srednje šole predstavlja duha morečo kom-promisnost brez glave in repa. Klasični gimnaziji se je občeobrazovalna ideja v zadnjih 50 letih izpridila v sedanji encl-klop^^no-eklektični "tipus obrazibe, _te£ kar na slepo kupiči snov od vseh vetrov, pa nič ne vpraša, v čigavo korist. Obia obrazba je hotela kvaliteto človeka in je zato učenca gojila s pravim virom kulture, hotela je njegovo totalnost in ga je ravnala tako, da bi mu bila duša odprta za vse plati človeškega življenja. Danes pa se v srednji šoli vseh vrst šopiri kvan-tum znanja, ki pa ni totalno povezano med seboj, temveč je pisana zmes vsega mogočega in nemogočega — obrazova-nje, ki daje namesto celotnih, enotnih, ljudi samo duše brez kompasa. Humanistična gimnazija je zatajilat sama sebe, ko je vzela od realke na posodo tinti, enciklopedičDo-eklektični sistem, in sedanja kriza srednje šole je njena kriza. Humanistična gimnazija bo šla prej ali slej novemu življenju naproti samo tedaj, če se bo imela s čim prebuditi iz sedanje odrevenelosti, če ji bo dano, da se spet okoplje v živi vodi nove plo-dovite obrazovalne ideje. A tisto, kar je bilo v novohumanističnem pojmovanj« obrazbe večnočloveškega, bo ostalo. Ne smemo pa prezreti, da je aristopedska zamisel prinesla ne samo dvig, temveč tudi pad novohumanističnemu preustroju gimnazije. Na vseh nas je, da pomagamo vsaj vzdržati, kar je sposobnega za življenje, dokler ob svojem času ne prid* tisti, ki bo vreden odpreti knjige duha ter oznaniti tako idejo srednješolsk' obrazbe, da bo primerna svoji dobi. Ljuoavnr pustolovščine in ajtltti^ po Decameronu BOCCACCIO PRIDE v Elitni Kino Matica? ] oanače vesti Karnevalski Kongres V .vyeii» ae vise vezite jjijpi^ve za meunaioun. Karnevalski 4&ngres, ki bo og| l i. ao i i. jajiudrja. £> *.ong\ esgra je zye-21x110 tudi ycuKu aagiaui^ {e&pj^vanje iiiijjLps-c m uajorigii;diiiej§t; puding niasi^e. Aiea koasfbsvin do Lupi ye|ik otoiigfj fiuusk po ^loiictKovem pri Katerem bodo sp^elpr vaie aiasKe 12 vse Nemčije. 4±erinafodn| KarnevaisKi Kongres ima zjelo bogat i^evni reu in t>u govoriJ med drugim tudi župan v Diisseidoriu dr. Ebele o apolitičnem go? sianstvu karnevalov«. Ali bo zastopana na Kongresu tu^i Jyr goslavija, še Bi znane. V gotoyifi krogih, priporočajo. * Sokoli bodo počasti.i Spoipin jamarskih narodnih mueeiiikov. Mo.-tars.ka sokoleka župa bo med ^okolsko petletko kralja Petra zgradila v raznih zapuščenih krajih pre-potrebne javne studence. Ti studenci bodo posvečeni spominu kralja Aleksandra ii&ii" nitelja. Pupina, Supila, Niko!e Te^e in brusih naših najzaslužnejših mož. Nekaj javnih studencev ejo že pričeli graditi, delo pa ovir ra slabo vreme. Že konec tega leta pa bo na lepem [>rostoru 9 M oltarju dovršen spomenik v spomin narodnih mučenikov, ki ®o jih avstrijski krvniki umorili od leta 1914 do 1916. Osnutek za spomenik, ki bo umetniške vrednosti, je izdelal inž. Marko Kovaeina, ki je v službi pri moStarski mestna občini. * Važne svečanosti y Nišij se bodo vršile 21. jn 22- t. m. OtvaFjaii bodo invalidski dom, blagoslovili nov Irirurški paviljon državne bolnišnice ter položili temelje poslopja ,rf>družnice borze dela, ki bo zgrajeno na lepem stavbišeu ob Niša vi nasproti bansk.? uprave. Invalidi so nameravali otvarjati svoj dom in pp^yetiti svpjo zastavo že v nedeljo 15. t m., a 60 to svečanojt odložili, da bo združena s posvetitvijo dveh drugih zelo važnih socialnih ustanov. Novi paviljon državne bolnišnice v Nigu je eden izmed največjih in najmodernejših ne samo v vsej državi, temveč tudi na vsem Balkanu. Vedno sveže in zato tako znamenite PETRIČKOVE BON BON E dobite samo v renoinirani slaščičarni PETKIČEK na Aleksandrovi cesti! * Ramazanski post se je pričel v pone-koj-tjikg I«) i^tri |>b 16. _ V Mariboru je odvetniku g. dp. j(ar!u Kieserju umrla po d&fjš^jn trpij&rjjjj hčerkica fc/lfrda Ingeborg. Pokopali jo bodo danes ob 10. _ Pokojn1 ma biag spomin, žalujočimi naše iskreno so- * Zakon o taksah in zakon o sorlnih taksah z vsemi pravilniki, uredbami, razpisi ministrstva f-manc, razsodbami državnega sveta in upravnega sodišča za Slovenijo ter ostalim obširnimi komentarjem sta pravkar izšla pod naslovom >Takse«. Na to edinstveno izdajo teh komentiranih zakonitih predpisov se posebno opozarjajo advokati, notarji, inženjerji, ba>neni in hranilniški zavodi ter zadruge, k' jim bo izdatno olajšala poslovanje, prihranila marsikateri nepotrebni izdatek in nudila avtentičen nasvet v dvomljjvih primerih. V platino vezana knjiga obsega 936 .stran' ter se naroča pri avtorju: Sušeč Štefan. Ljubljana, Beethovnova 15. * Tovarna JOS, REICH sPrejema mehko in škrobljeno peri o v najlepšo izdelavo. h Lfubljane u— Novinarski koncert 1. decembra. Kakor vsako leto doslej priredi ljubljanska sekcija Jugoslov. novinarskega udružgnja tudi letos svoj tradicionalni novinarski koncert dne 1. decembra v proslavo narodnega in državnega praznika Zedinjenja. Koncert bo tudi letos v veliki dvorani na Taboru, ki je danes edina dvorana v Ljubljani, v kateri se lahko vrši kaka družabna prireditev večjega stila. Spored koncerta bo letos posebno pester in izredno zanimiv ne samo radi odličnih umetniških moči, ki so obljubile svoje sodelovanje, nego tudi zaradi tega, ker bodo na letošnjem sporedu čisto nove, v Ljubljani še nikdar ali redkokdaj izvajane točke. Po koncertu bo v vseh obsežnih prostorih Tabora svobodna zabava s plesom, h kateremu bo igral močan vojaški orkester. Če dodamo še, da pojde eventiielni čisti dobitek prireditve v korist penzi'skemu fondu slovenskih novinarjev, kj edino enkrat v letu stopajo iz svoie rezerve in apelirajo rta javnost, srno prepričani, da bo tudi letošnja novinarska prireditev obiskana tako dobro in od najrazličnejših slojev prebivalstva, kakor vsa leta doslej. u— Cbinski Sfstanejf ljubljanske Sofije JNU bo hitri 19. t. m ob 14. v kavarni »Emoni« I. nadstropje. Na dnevnem redu je poFwi'lp o pokojninskem zavarovanju novinarjev. u— Vs,efP mladim sorašljejukom JNS y Ljub*jani; Akcijski banovinski .edPsor mladine JNS vabi vse mlade somišljenike, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora mladinske organizacije JNS za Ljubljano, ki se bo vršil v četrtek 19. t. m. ob 20. uri y Zvezdi n. nadstropje. Za člane udeležba pbvezna! Pripeljite zanesljive prijatelje in znance! u— Bolgarski drugimi večer bo dane6 zvečer y vrtni dvorani restavracije »Zvezda« na Kongresnem trgu. Pri večeru bo sodeloval sloveči slovenskj vokalni kvintgt. ki se pripravlja na umetniško turneja po Bolgariji prihodnjo spQ:i)lad. Nq. sporedu je predavanje o vut^sih s potovanja po Bolgariji s skioptičnimi slikami. Predaval bo tajnik J B Lige g. V- Bučar. Na to predavanje opozarjamo vse one, ki se udeležili letošnjega izleta in ki se hočejo udeležiti prihodnjega spomladanskega izleta v Bolgarijo, ki ga priredi JB liga istočasno v turnejo Slov. vokalnega kvinteta. Vljudne vabi liga na ta večer vse slovansko m:®'eče ol>či.n.Btyo, vse one, ki so prijatelji zbl'žanja z Bolgari, pred vsem pa našo učečo se mladine, ki je prva poklicana, da nosi prapor bratskega zbliža-nja z Bolgari. Začetek eb pol 21. Vstopnine ni nobene! u— Prnify9 Putnik priredi v č^u od 5. do 10. decembra izlet na' Du.nai s posebnim viakpm. Cena vožpji II. rgzrefl 38Q Din % lil. razFed 2V80 Din. Informacije y bjlet^pnr cah Putnika; Gajeva ulica 3. in hotel Metro-poL u— Proslava 80-leftatee Druitva evan geljskih gospa. Najstarejša ženska orga-nizaeija v Jugoslaviji je v nedeljo proslavila v okusno okrašeai evangeljski cerkvi visoki jubilej. Evangeljski župnik iz Celja g. dr. Gerhard May je imel lep nagovor, čestital je k jubileju in opisal delovanje tega dobrodelnega društva ,ki v polni meri vršj syojo nalogo: ljubezen in pomoč bližnjemu kpt glavni temelj pravega verskega pojmovanja. V ostalem je prireditev obsegala 11 vokalnih godbenih in bo-goslužnih todk, pr katerih so sodelovali nekateri ugledni umetniki. Pri orglah je bil g. dr. Jos. Cerin, ki je spremljal vokalne točke, .sam pa mojstrsko izvajal Bachov preludij in postludij. čeljst G-u-stay Hora< iz Kranja je izvajal Schroder. jev koncert iq andante iz Goltermannovega koncerta. Operna pevka ga Golobova je zabela arijo iz Handlovega »Mesije«, spremljal jo je g. Oallatia. Prireditev je bila res najdostojnejša za tako lep praznik uglednega damskega društva. u— Jugoslnvensko profesorsko društ\o, lekcija Ljubljana, bo drevi ob 8. začelo vrsto stanovski h predavanj pod skupnim naslovom »KM'tura in šola?. Prvo predavanje 1k> imel drevi prof. J .^kjlar o jx>uku slovesi-ščine in kulturi slovenskega jezika v srednji šoli. Sekcija JPD vljudno vabi k predavanju vse člane in kulturne delavce, ki se zanimajo za to važno vprašanje v našem šolstvu I Ali je elegantno obleko potrebno veliko denarja? Ne! Potrebno je pa blago kupovati na pravem mestu. „Mamifaktura" k. d. trgovina, ki vas želi boljše postreči Mestni trg 17. zapor. Mastni fizikat poziva javnost, naj ga podpira pri zatiranju nalezljivih bolezni, starse pa. da kličejo k vsakemu sumljivemu primeru apgine, kj more biti pryj znak šk-f" latinke.. pdposno device, svojega zdravnika, ki prijavi takoj vsako nalezljivo obolenje pristojnemu zdravstvenemu pblastvu, da od" red-i [iotrebne ukrepe za preprečen je nadalj-nega širjenja bolezni. u— pjesna vaja slušateljev ahiSočani«. dokažimo, da živi spomin na našega preroka, goriškega slavčka živo v srcih nas vseh? Zato vsi in v«e v soboto v salon »Zvezde«. V^top vsem prost. u— Železniškim upokojencem naznanja Društvo železniških upokojencev- da je umrl upokojeni nadsprevodnik Ivan K°kolj in da bo njegov pogreb jutri 19. t. m. ob 16. iz hiše žalosti Malgajeva ulica 15, na pokopališče pri Sv. Križu. Železniški upokojenci so vabljeni k udeležbi pogreba. u_ Aeroklub naznanja, (la bo sestanek modelarjev in brezmotorašev jutri 19. t. m-ob 18. v klubovih prostorih, Gradišče 7, I. nadstr. levo. u_ 0 Domu visokošolk se je v nedavno poročilo vnniila pomota glede višine prispevkov- ki so od 250 do £50 Din in ne le do 500 Din u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. bo seja C.O. Vabljen tydi načelnik kulturno-znanstvene sekcije. Točnost! u_ Društvo J-Tabor«. Drevi ob -8. bo pevska vaja. Vsi in točno- — Odbor. u_ Huda nesreča delavca. V skladišču ob stavbi Delavskega doma na Bleiweiso-vi cesti je včeraj 291etni delavec Lojze Habjan z Ježice prekladal vreče cementa. Po nesrečnem naključju pa se je kup težkega materiala naenkrat nagnil in vreče so Habjana podsuie pod seboj. Nesrečnež jp obležal z zlomljeno levo nogo, z nalom-ljeno kostjo v boku, povrhu pa je dobil še poškodbe na glavi in najbrž tudi kočljive notranje poškodbe. Reševalci so Habjama prepeljali na kirurški oddelek. u— Daviea in škrlatiaka ®e v zadnjih tednih spet pojavlja v nekoliko večji meri. Bolnišnica je prenapolnjena, mestni fizikat pa je preobložen z razkuževanjem! stanovanj in šol. Na žalost se ugotavlja. 4» Mnogi starši obolelost otroka pblastvom epostavn> zataje ter kljub sumu o nalezljivoeti obolenja ne kličejo zdravnika. Bolezen zatajijo predvsem zaradi tega, da bratje % sestre obolelega nemoteno posedajo šolo, da ni razglašen nad njimi kontumac in da oče lahko hodi v s|užbo. Ne zavedajo se, da s tem postopanjem ogražajo zdravje in življenje so šokev in otrok onih, ki sp z očetom vred zaposleni v istem uradu ala delavnici in s tem b?p?ve§tuo škodyjej# poebčanom. Takft brezobzirnost je vredna najstrožje graje in bo obiastvp v nadalje vse krivce upravičeno izrpčiilo kazenskemu poptopku. Zakon o zatiranju nalezljivih bolezni določa za prestopke denarno kazen do 5000 Din odnosno nekaj odgovora in pojasnila, sicer sc mi bo lepega dne še očitalo, da ima moja trgovina specialne koristi od avtor busnega podjetja, ker mi povečuje dotok odjemalcev in ker nameščenci tega podjetja kupujejo svoje potrebščine pri meni. Sam pri sebi sem bil mnenja, da sem od ustanovitve mestnega avtobusnega podjetja do dneva, ko so pie razrešili te časti, za to mestno gospodarsko podjetje izvršil v Ljubljani ip Beogradu toljko potov in intervencij, da sem kot celjski tpeščan bil vreden vsaj one običajne trgovske prakse, da mi podjetje, ki mu nisem nikdar delal škode, predložj in pošlje račune, ako še kaj do|gujem za kake vožnje, ki sem jih kedaj naročil pa so sicer bile naročene meni za moje politično nastopanje. Moja trgovina mi sicer ne donaša bogastva, vendar pa imam to lepo navado že vse življenje, da svoje obveznosti plačujem brez opominov v »Slovencu« Ob svojem času in pa drugem mestu bom še jasnejši. — Prekoršek Ivan, narodn' poslanec v Celju. e— Tečaj za vzgojo otroka v šolski in pošolski dobi bo priredilo Ljudsko vseučilišče v Celju. Predavanja z razgovori bodo vsak četrtek ob 20. v predavalnici Ljudskega vseučilišča v meščanski šoli. Predavanja z razgovori bo vodil prof. dr. Frsnjo Zgeč. Prvo predavanje bo jutri. Na tečaj so vabljeni vsi. ki se zanimajo za vzgojo lastnih otrok ali za vzgojo sploh. e— Mestni svet bo imel sejo predvidoma v petek 27. t. m. ob 18. e— Štiri žrtve napadalcev. V nedeljo zvečer je hlapec Jurij K. iz Celja v prepiru zabodel pred neko gostilno na Krekovi cesti 30-letnega posestnikovega sina Pavla Zoreta iz Stopnika pri Št. Juriju ob Taboru z nožem trikrat v glavo. Istega večera je posestnik Štefan Borko iz Landeka pri Vojniku v prepiru zabodel 26-letnega posestnikovega sina Leopolda Klinca iz Landeka na njegovem domu z nožem v vo stran prsi in v levo roko. Ko se je vračal 56-letni brezposelni delavec Jakob Pel-ko s Kristanvrha pri Sv. Petru na Medvedjem selu iz Derviš domov, sta ga napadla posestnik Miha Beiej s Kristanvrha in njegov sin, pri čemer mu je eden izmed obeh z udarcem zlomil leve roko. Ko se je vračal nosač Ivan Brusenjak s Sp.. Hudmje v nedeljo okrog 23, iz mesta domov, je cul izpred neke hiše na Sp. Hudinji kričanje neke ženske in otrok, Brusenjak je stopil s kolesa in stopil bliže, v tem pa ga je udaril tovarniški delavec Avgust K. iz Ga-berja, ki je bil pretepal svojo ženo in otroke, s kolom po glavi in ga občutno poškodoval. Napadalca so izročili sodišču. Vsi poškodovanci razen Brusenjaka se zdravijo v 6e|jski bojpišnipi. e_ Kine Union. Dan«s ©b 16-30 in 20.30 velefilm »Burja nad Afriko« z GaFifjem Grantom in zvočni tedn'k, KINO METROPOL. Danes »VALOVI LJUBEZNI« in nev zvočni tednik. Greh! vlomilske In tatinske družbe yublj .fl4, 17. nov-enijirg. Pred malim kjjzeiisKim stmitpm. ki mil je predsedoval s. o. s. Ivan Brej }i se j,e da-nes dopoldne pričela razprava protj družbi viomilcev in nj.hovih p-.ipiag.ačgv. ki so v prvi polovici letošnjega leta vzi}emi;jiji v Ljubljani in okolici stanpy.anja in oškqdo-vali -J!) ljudi za nad 25.000 Din. Obtožnica je navajala 12 obtožencev na zatožno k!<»p p^ jih je sedlo }e osem jz-med njih Jetniški pazniki so privedli iz preis-kovalnega zapora doslej ^e nekaznovanega -it lefneg-a brezposelnega delavca Štefana Tigana. ki se je zadrževal zvečne v Ljubimi nadalje 'efiieira delavca Aveusta Sotoška letnearn i>e! ovskegfa pomočnika OabFijela Dolenca. letnfff 1 delavca J"s'-pa Cotiča. letnega kF'ia«kega pomočnica Ivana Kunstka in 24 Iptneua 1-lur vni-rv>arja Franca BrezovaFja. O! ostalih obto-ž-npev ki so se imeli zagovarjati i? prostp--tj ?ta nrišla le šp letni mehanik Franc OcvirU in 31 'etn: čevljarski pomočnik K^anP Grohnn oba obtožena OFe-•;|re 'lednj tudi pFestopka prikrivania d.-radftmh stvari Prikrivanja obtožni dela-*'(• Franp Zver- pa je poslal pRdišču epravl-■jio .da se FaapFfive ne ahofs udeležiti ker nma denarja za »ftinio s prošnjo, naj ga i v p "'--.oinssti. Ke? pstalim tram eb-',},\)ppim. pipnir^F,'1! Franeelu Lesjaku delavcu Ignacu Vučku in ipladoletne?nn Francetu P. B) mogla biti dpstavljena pozivnima na razpravo, je bila za pobeglo trojico izdana tjr^Jica. Clganova vlomilska družina V Ljubljani 111 okolici je, bilo v prvi po-lovipi 1. 1931- izvršenih velikp število vlomov in navadnih tatvin. 30 tipkanih strani obsegajoča obtožnica državnega tožilca dr. Fejiafcefja navsja- so teh vlomov in tatvin nujno osumljeni obflolženci Cigan. Sptošek. Dolenc Cotip. Kunstek in Brezo-var- ki so svoje tampp de|p opravljali ali sami. a}| pa v dfnžhi svojih tovarišev. Vendar vseh dejani za kateFa jih obremenjuje pbtožnipa, že v preiskavi r;so hoteli priznati Med .skesane prišteva pb- tpžnipj] Sptfišk?. Zjj najbolj zakrknjenega pa smatra gtefapa Cjgana- ki je postal vp-lljij vlornilcev: Poljcijekfl prijava pravi, da Gicran priznava gamp t° kar se mu nujno dokaže aa Y"SB druge obreTnepjtve p^ meče glavpp krivdo druge soohtoženpe in priznava Ijvpgjenpu tp. da je P" tatvinah ?pde]p?al le kot polagaš drugemu glavnemu stOrllPn Najrajši pa sploh Tlič np Po ohtf^niPe se dpnjišnji obtoženci dele najprrp v dve skupini tatn* esd katerih pgj t»j pr?i skupini pripadali ob-t«?enri Sotpšek. Dpjene in s Ciganom I oeen#. bi bil on ¥p|j¥Bi ra^a ter je t« na čelu, dFugi pa Kunstek in Brezovar, v kateri je imel Kunstek glavno besedo. Tretjo skupino predstavljajo ostali obtoženci. ki so ukradeno blago prikrivali in ga razpečavali. Značilno je. da ve povedati obtožnica glede Cigana in Kijnsteka. da sta bila oba policijska zaupnika, vendarle pa se je Cigan v preiskavi delal. kak°r da bi pe poznal svojega poslovnega tovariša, ki ga je glede očitanih tatvin prav neprijetno obremenjeval. v naglici pa se je nespretno izdal s tem. da je Kunsteka pričel tikati, kar bt kazglo na tp. da sta se pač morala dobro poznati. Prav glede Cigana, ki ga naziva najbolj zakrknjenega in rafiniranega vlomilca. pravi obtožnica, da je imel kot zaupnik možnost, in celo dolžnost oprezovati. da pa je to službo zlorabljal in iskal le ugodne prilike, da je »izvohal« nekaj za sebe in izvohano dvignil s pomočjo svojih pomaga^ čev, katere sedaj obremenjuje, da bi se saan iznebil čim več svoje krivde. Ze v preiskavi je sippr priznavaj, da «> se s Sotoškom in Doieneem dogovoril? za gkupo izvrševanj« tatvin, »atrjevft} pa je, da je imel pri izvršenih poslih i« vlogo po-magača) ki je ukradene stvari odnašal. Vztrajno pa je »anikal. da bi bil1 tudi «am na dvojo rpko brez dmčhe fcradel. Teda So^ešeH, najbolj glie^ani iw»W»d eHtežen«ev. nikakor Hi hptel previeti na svpjo vest Iz Maribora. «r=r Predavanje univ. prof. dr. Makleco- va. V ponedeljek je predaval v Ljudski univerzi o ženi in rodbini v sodobni Rusiji HnjyereketHi profesor g. dr. Maklecov iz Ljubljane. Pozdravil ga je in predstavil obiskovalcem predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec. V izčrpnih izvajanjih je odlični predavatelj razčlenil današnjo strukturo rodbine v Rusiji in vse vplive revolucije. ki je ustvarila povsem svojevrstno zakonodajo v pogledu žene. rodbine in načina zakonskega življenja in sklepanja za^ konov. S politizacijo teh problemov je bilo ustvarjeno stanje, iz katerega skuša najti danes Rusija izhod z novimi zakoniki, ki so sad 18 letne ekeperimentacije enega najvažnejših in najzanimivejših problemov človeške družbe. Predavatelj je žel za svoja zanimiva ter poučna izvajanja teplo odobravanje. Govoril je v gladki, vzorni slovenščini. * KINO * iti. 21-24 MATICA Samo še danes in jutri — M,t-o hitite in oglejte ti Leharje-ro opereto ŠKRJANCEK POJE - ŽVRGOLI MARTHA EGGERTH, HANS S0EHNKER TEl. 27-30 SLOGA Kadvte najdrama z leno Amerikajik« MIRIAM HOPKINS SAN FRANCISCO me«to brtr nor Premiera! Ljube-zan in pofclep m UNION vlogo vseskozi odstopal trdovratnemu Ciganu, in obtožba razumljivo daje več vere njegovemu kakor pa Ciganovemu pri^evar nju, ker se Sotošek pač ni odtegnil tudi priznanju, da je vsaj nekatere očitane mu tatvine tudi sam izvrševal. Prav tako je Dolenc prignal, da je šaro izvrševal tatvine ip vlome poleg tistih, ki jrb je zagrešil v družbi s Ciganom jn Co-tičem, Prifnal je celo tisti vlom. ki genm je že pri poskusu ponesrečil v toliko, da tam. kjer je vlomil z vitrihom, ©i pičesar našej. Enako mu je bpodletele v njegovi nadebudni »karieri«, ko je f Ocvirkom po prevari hotel priti do denarja pri franen Prelpvšku. katerega sta hotela na^dnšjti za nagrado, katero naj bi jima dal Prelovšek. ko bo Ocvirkova »bogata sestra« s kavcijo pristopila v PreloYŠkovo podjetje. In Kunstekt Ontgl votfla Drugi obtoženec, ki obremenjuje Cigana, je vodja druge tatinske družine Kunstek. kt je ie v preiskavi priznat da je s Ciganom, pa čeprav ga U ai hotel pernati, izvršil nekake v februarju letos v Zeleni jami tatvino v nezaklenjenem stanovanju na Škodo neugotovljenega lastnika, kateremu sta odnesla zlat prstan, suknjo in 4va prmana kovSega. Ta tatvin je bila po mnenju ab-toiniee edine dejanj«, U j« pn» sa prav ves&lo obe skupini tatov. Tndi Kaastek je v preiskavi priznava}, da je trt>rfiw te- TEl. 22-21 Potledjijič! Vsi planinci in ljubitelji naj»t« poslovite be o4 Dr. Fanckovega velf-lilioi BELI PEKEL PIZ PALt) LENI RIEFENSTAHL, GUSTAV DIESSL, ERNST UDET Rumunski učenjak v Mariboru. V Maribor je prispel odlični rumunski zgodovinar dr. Berciu: ravnatelj buk a reškega muzeja. Ogledal si je muzej in druge znamenitosti ter se je o lepotah Maribora telo pohvalno izrazil. a— Sestanek mladine JNS v Mariboru. V soboto dne 14. t. m. je bil v Mariboru v hotelu »Orel« lepo uspeli sestanek mladine JNS. Udeležili so se ga zastopniki vseh občin sreza Maribor-desni breg. navzoči pa so bili tudi delegat banovinske-ga akcijskega mladinskega odbora. g. Uršič, zastopnik mladine mesta Maribor g. Mačus iai zastopnik sreza M ari bor-Le vi breg g. Gorišek. Sestanek je otvoril z uvodno besedo g. Primec, nakar je delegat banovinskega akcijskega odbora očrt al osnovne idejne in organizacijske misli mladinskega gibanja JNS. O teritorialni razdelitvi zastopanih okrajev ta njihovi organizaciji je stavil predloge g. Gorišek. K besedi so se oglasili še gg. Prime, Morava in drugi. Nato je bil osnovan pripravljeni odbor za s rez Maribor, desni breg s predsednikom g. Primcem, podpredsednikoma Robičem in Vodeni kom, tajnikom Namestnikom in blagajnikom Moravsem. Odbor tvorijo po en delegat iz vsake občine sreza. Odbor si jc nadel nalogo, v najkrajšem času sklicati ustanovni občni zbor sreske mladinske organizacije JNS. a— Novo vodstvo mariborske podružnice NSZ. Tukajšnja podružnica Narodne strokovne jveze je na izrednem občnem zboru. ki ga je vodil predsednik centrale R. Juvan. rešila aekatere važne zadeve. Številno navzočni člani podružnice so si izvolili naslednji novi odbor: predsednik Ciril Matimic, I. podpredsednik F. Orač. II. podpredsednik I. Silič, tajnik J. Pečečnik. blagajnik S. Saje. odborniki: I. Mlinar. Aniea Mahovne. St. Brajkovič, Elza Ljubee. A. Škrabanja, S. Križmanič, Justina Strlič. Namestniki: Ivan Jezernik. Anton Mihelač, Marica Grželj. Nadzorni odbor: Jože Šti-bilj, Vladimir Prelc. Franjo Kedrič in Stanko Koštomaj. a_ Društvo edvetniških in notarskih uradnike r w Maribora opozarja članovo na zborovanje, ki ga priredi skupno z drugimi strokovnimi organizacijami in skupinami privatnih nameščencev 18. t. m. ob 20. v dvorani kina Apolo na Slomškovem trgu zaradi razširjenja pokojninskega zavarovanja na vse privatne nameščence v vsej državi. Pridite v«i, da Se poučite v aiktualnih vprašanjih pokojninskega zavarovanja in o doseženem sporazumu med vsemi organizacijami v Zagrebu. vrševal toda sam. Pri tem je pokazal precejšnjo iznajdljivost. Preden je na pr. svojo žrtev Martina Tanciga s Sv. Petra ceste okradel, se je dal po svojem prijatelju in današnjem soobtoženen Brezovarju predstaviti v Taneigovero stanovanju njegovi ženi Eli. Pri |ej priliki si je dobro ogledal prilike v hiši, svoj drugi obisk pa je opravil sam brez vodnika s pomočjo vitriha. s katerim je odprl stanovanje in pdnesel svojim novim znancem obleke v vrednosti okrog 600 Din- Svoje iznajdljivost sa lahkotno In nepošteno pridobivanje denarja je dokazal Kunstek tudi v vlegi agenta-lovea na ne-iasledene tatove, ki jo je opravljal na svojo roko. ke se je lani ponudil Mariji Legate vi s Jesenie, da ji bo proti primerni nagradi iasledil tatu, ki je ukradel precejšnjo vsoto denarja. 0 tej tatvini se je vršila februarja razprava na ljubljanskem sodišču, toda brei reanltata. Oh priliki razprave se je Kunstek tudi priporočal Legatovi. naj bi ne »dala na razpravi njesroveaa posredovanja in ji je zagotovil, d? ji vrne vse stroške. Vrnil jih seveda Sodi a Po dolgotrajnem posvetovanju je predsednik senata s. o. s. Ivan Brelih ob IS. uri razglasil sodbo, ki se jo vsi obtožene' « vidnim olajšan>je» fppjeli »» «»anje, n» d* bi ee ka*arf iapad ap pritefC a— Zdruieoi privatni nameščenci v Mariboru priredijo v srede 18 t. p. ab 20. » dvorani ljudek« yniv«r»« Ipoprej kino Apo->0) v Mariboru, Slomškov trg- skupna zborovanje i edino to&ko: Razširjenje pokojnin skega zavarovanja pa *Se nameščence v vsej državi. Na shodu bodo poročali g. dr Vranoič ravnatelj HokajninSkegi} zavoda za nameščeni v Ljubljani in ?a&fO|»niki raz nih strokovnih organizacij. Ker -je bil na anket V- t S septembra doSežen zade ven sporazum med vsemi organizacijami, zborujejo glede te točke organizaeije in edi niče |)osanieznih strpk privatnih nameščencev skupno, da v solidarnosti dosežejo 6kup ne uspehe za privatne nameščence v vsej državi •dr- Leto in pol robije »a niklasto žepno uro. Pred malim kazenskim senatom okrožnega fodišča se je včeraj dopoldne moral zagovarjati 30 letni brezposelni Karel Per-nek iz Maribora, ki je bil obtožen da je 3-avgusta v neki goetijpi pn Koroški cesti ukradel nekemu Antonu Pajmanu ki je pri mizi zadremal iz žepa niklasto žepno uro ter nekaj gotovine Pernek je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev rohije. Pri sMbi so sodniki upoštevali dejstvo, da je bil Pernek že neštetokrat kaznovan. Iz Kratite r— Sokolski članski sestanek bo drevi ob pol 21. v predavalnici v Narodnem domu. Polnoitevilnp! Z Jesenic s_ Sokolsko društvo Jeseniee priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje >Jir eeslavija v mednarodni poetiki«. Predaval bo predavatelj ZKD g- dr. Vrčan Branko. Iz Zagorja z_ V vodnjak je padla in s ubila. V soboto so v Št. Lambertu pokopali 62-let-no vdovo prevžitkarico Ano Renkovo iz Jarš. Renkova je iz domačega vodnjaka s škafom zajemala vodo izgubila ravnotežje in padla v vodnjak Domači in sosedje so jo sicer hitro rešili, a se je ženica pri padcu tako poškodovala, da je bila vsaka pomoč izključena Tragična smrt priljubljene žene je Po vsem okolišu zbudila obžalovanje in prebivalstvo se je v velikem številu udeležilo pogreba. z— Velika prometna ovira je navpženi gramoz aa banovinski cest; Zagorje-Tro-iane Vozniki se komaj drug d-rugemu umikajo in ponoči je nevarno voziti po tej cesti. V soboto ponoči je na ovinku pri Stopah nek voznik zavozil na kup gramoza in voz se je prevrnil. Voznik in potnik sta padla na blatno cesto, a se k s.re-či nista poškodovala Želimo da bi prir čeli z navoženirr gramozom cesrto posipati, k®r je tega nujno potrebna Iz Trbovelj t-- Občinske volitve. Kakor znano, so v naši občini razpisali občinske volitve, ki se bodo vršile 6. decembra t. 1. Cuje se in to potrjuje tudi »Delavska politika«, da bo za te volitve, ki so za nag izredno važne, JRZ postavila samostojno olicijelno JRZ listo. O poteku volilnih priprav bomo še poročali It Ptoia j— Pozor, vinogradniki» Nameravani izlet gostilničarjev v Ptuj tn Slovenske gorice se preloži na poznejši čas. j_ Kolesarska dirka preložena. Kolesarsko društvo Zvonček« je imelo za 15. t. m. razpisano kolesarsko dirko, ki je pa zaradi slabega vremena preložena na prihodnjo nedeljo. j— Osumljen tatvine krave. Nedavno je bila posestnici Tereziji Trautarjevi v ©kc-siavcih pri Sv. Juriju ob ščavniei iz hleva ukradena krava. Naši policiji se je posrečilo izslediti nekega F. R-, doma iz okolice Munske Sobote, ki je osumljen tatvine. SLOVENJGRADEC. V počastitev spomina primarija dr. Vinka železnikarjn so darovali namesto cvetja na njegov preraT ni grob za Sokolski dom v Slovenjgradcu: Kresnikova rodbina iz Vuzenice 3Q0 Din, po 200 Din: dr. Pregl Makse iz Vuzenice. dr. Kae Viktor, dr. I£ae Leon in Rudolf Oset Miloš, Pintar in Lepard Ra-do, vsi iz Maribora, in Malenšek Jaai 'o in Mara iz Ljubljane; po 100 Din: JS$edie Iz šoštanja, dr. Erat Jožko iz Dravograda, Skaza Jože iz Maribora in Prekoršek Ivan iz Celja. V Slovenjgradcu samem se je nabFalo doslej 9?Q Din- Skupni znfe se k darov za Sokolski dom znaša 3020 Din. Za Družbo sv Cirila in Metoda pa se ie prav ta-o v počastitev železnjkarje-vega spomina nabralo doslej fQQ pin, Vsem dosedanjim darovalcem najiskre-ne-ša zahvala. Ker -"e pa zbirka padal ju je se nadejamo, da bp med številnimi pokojnikovimi znanci ig prijatelji širom damo-vi ne še mnogro posnemaleev. »g- __i___ujiganeaMaMi1! i. mujf Najtežja je uUaudba Ivana Kunstna, katerega uiib je bilu ie večjirat zaznat, ov *-uu v ka/eiisKih registrih- Zaradi v^i j%t. t|i>-ga zločinstva vlomile tatvine in prestopka prikrivanja je bil ubsujeu na 2 let. Stroga? ga zapora in na 4 letnu izgubo častnih državljanskih pravic. Pra\ tako zaradi več= kratnega zločinstva vlomite tatvine so bili o Usojeni še; Štefan Cigan na 1 leto in 4 mesece čtrogega fftpora m 3 letno izgub.) listnih državljanskih pravic. Gabrijel Do-lanc na 1 leto strogega zappra ip 3 letno izgubo častnih državljanskih pravie. Avgust Sotošek tudi zaradi prikrivanja in pridobivanja ukradenih stvari na 7 mesecev strogega »apora m 120 Din denarne kazni, ki se v slučaju neizterljivosti spreipem V nadaljnje ? dni jsapora in Josip Cotie na 4 mesere strogega zapora Zaradi prestopka tatvine pa je hil obsojen na 7 mesecev strogega zapora in 3 letno izgubo častnih državljanskih pFavic Frane Brezovar. Ostali obtoženci so bili obsojeni na nizke zaporne kazni izpod enega meseca Vsem obtožence m je bil v kazen vštet tudi ves pripot in preiskovalni zapoi tako da so kazen že prestali obtoženci Cotič Zver in Ocvirk Obsojeni 0 se i vsy vnemo z^vjemalj za. razširjenje S-mušarstva na, giede uj tp, v kateri d'Žavi se jy razvijalo. Njegove ocen« svptavei'b prvencev iu zipiskiii olipipgad sp sc črtale $ prav i§tjm zanjjnanjem na ^orvpškeip ifl švedskem kot v Srednji gvropi, 2,e 30 iet je predaval v razijjh krajih, propagiral suiučar&typ kot tako in njodemc) smuško tehniko in deloval za napredek smuškega športa v Srednji Evropi ip ?a njegova približanje gQryeškiui mojstrom, Osoliito so se uiu priljubili skoki. Kot dijak se je bot§l posvetiti tehniki ip je prišel v prakso h graditeljem slovitega spoptenika 30-letne vojne v Lipgkem. Nato se je posvetil novinarstvu. Bil je prvi nemški novinar, ki je letal z aeroplani. Sodeloval je pri številnih dnevnih in strokovnih listih v Nemčiji jn je pri tem delu še danes. Smučars{vo je njegova domepa. zato je izdal številne knjige o smučanju, o smuški tehniki, o skakanju, o organiziranju športa, p smuški zgodovini. o smuškem izrazoslovju, pa tudi zabavno čtivo za družabne večere v klubih. Luther in mi Ijuther j® moogo raziskoval smuško zgo-dpvipo pd njenih pryi}i počfcikpv na seve-ril kakor tudj pri na^. Poiskal je Vajva-zprja. Badjurpve podatke p Blokah in vse priobčil ter ppozoril svet na ppsehnost naše smuške zgodovine. Ko se je pozneje | sestajal z našimi tekmovalci na mednarodnih smuških tekmah, je bilo vedno njegovo prvo vprašanje, kaj ve&te novega O Blokah. Na v&e je odgovoril- to že vem, več, več potrebujem. Na gvpjo sramoto morawo prizpati, da je vedpl več kot mi. Končno je uspelo našemu savezu zbrati nekaj npvjh podatkov p bloški zgodovini in takoj je priobčil y »Vofcsigche Zeitung« »Nad 600 l®t za sledovi smučk v Srednji Evropi«, ki j® vzbudil pgT0>mnp pozornost, pozneje pa v »Wintru« podoben eian&k p slikami. In še je vedno iskal- Pri n«ki priliki je reke}: »Ne vem. kakšni ste Slovenci. Da imamo wt Nemci tak pojav v zgodovini, kolike mladih akademikov bi raziskovalo to zgodovine-bila bi na/iwa4ežn«jpa fceeia za djzertacijOf, ln ko smo mn sporočili naše izsleditve v Planici p ainnškeflfi poletu, je ves navdušen opozoril svet na nas, pisal je p »poizkus-nem laboratoriju« Planica- p pravem znanstvenem raziskavanju in slično. TežkP jo dobiti v svetu prijateljev, a malo je tako iskrenih fn tako pristnih, kot se je pokazal Luther, Kdaj In kje bo predavanje Luther bo predaval o »Belih vodah in deročih rekah« ter predvajal ca 150 diapozitivov. Luther slovi kot izvrsten in živahen predavatelj, saj so njegova predavanja najbolj zahtevana in je n. pr. vso dobo od 25. t. m. do 15. marca oddan. Prer davanje priredi JZSS v dvoranj Delavske zbornice že v petek dne 20. novembra ob 20. Prodaja vstopnic bo v četrtek in petek v trgovini Goreč, Tyršev-a cesta. Vabimo vse smučarje, da porabijo to priliko ip pozdravijo vnetega prijatelja našega nar roda. Gozdni tek Ilirije 3K Ilirija razpisuje za 22. t. m. gozdni tek za smučarje mladino, juniorje in se-niorje. Start ob 10. na tenis igrišču pod Cekinovem gozdom, oilj isto tam- Prijav-mne ni- Prijave: smučarska sekcija SK Ilirije. kavarna Evropa najkasneje do sobo-ite 21. t. m. Zamudniki se lahko prijavijo pol ure pred startom. Prvi trije vsake sku- ' pine prejmejo diplom.e Demisija predsednika ASK Peimorja. Kakor smo informirani, jp predsednik ASK PFimorja g. iSranko Goslar včeraj podal demisija na položaj predsednika kluba. Svoj sklep je utemeljil s tem, da so se v zadnjem času pojavile nepremostljive zapreke, ki ovirajo v Ljubljani mirno jn smotrne športno sožitje in sodelovanje zlasti V pogledu ureditve odnošajev z novim klubom SK Ljubljano. Oianstvu sipuške sekcije SK Ilirije. Na-eel§tvo sklieuje za četrtek 1^. t. m. ob 19. V klubovi sobi kavarne Evrope plenarni sestanek vseh verificiranih članov- Na sestanku se bo predvsem razpravljalo o razdelitvi treningov in predvidenih tekmah-Vab »no tudi v«0 one, ki sp zanimajo za ta lepi spori, da pridejo sestanek. KeT je finevnj rod ?(?le važen- opozarjamo, da se sestanka §igurnp udeležite. JASO, P*f!«9, V SFOdo 18, t. m., seja odbora na tabfliki Ob 18. uri Radi važno-siH seje udeležba nyjna- — Odbor. £SK Herm«, Drevi ob 19,30 važna seja centralnega odhor« v klubovem lokalu. Vsi načelniki saieeij ip odborniki se naprošajo, da se sejf točno in polnoštevilno pdeleze. ... .. J—-■■ -----.1- J- -U—____..t..-.-........... Naše Gledališče P M A žačetek ob ŽO uri .^reda, 18 novembra: Na ledeni plošči. Red §roda Četrtek, 19. novembra: Florentinskj elam nik. Red Cetrjak Wernerjeva igr^. »Na ledeni plošči« fpada po svoji dognanosti med najboljše predstave sezone. Najaktualnejši problepii današnjega brezposelnost, nesocialno izrabljanj-j delovnih mpči, omajani moralni in etični l>ojnii, poklicna vjirašanja, spori im film, tvorijo osnovo, na kateri je prikazal avtor z udarno prepričevalnostjo Življenje meščanske rodb'ne- ki Se bari za obstanek. Dra matično težke in komične scene dajejo de-ip življenjsko resničnost. Zasedba je prer miereka režiser Čir'1! Pehevec. OPPRA Zapetgk ob 20 uri Sreda. 18. novonibra: Botra Smrt Red B Četrtek, ,19 novembra" Zaprto »Botra Smrt« je naslov Če^ke pravljične opere, ki jo je kamponiral prof. Karel. Do Živpla je na premieri prisrčen sprejem. Z elementi čelke glasbe prepojena mujika, ki očituje veliko originanost ie v dobrem »mieln moderna- ter mestoma izpeljana v Širok« melodični liniji Pirigent- ravnatelj Poli«, režiser prof. Šest. Predstava g§ konča ©h %23. uri. GospodarslTO Davčna prostost obvtznlc ljabljaiukcga obUgaciJsktga posojila Mestna občina ljubljanaka jo 81, septembra prosila ministrstvo za trgovino in industri' jo, da se novim obvewdcaim, ki jih bo ^ dala, prizna pupilarae varnost, Ugoiov% se je, da so » Ljuhljaai visoke »Bole rasnih ustanovnih gdavnie pod ia»n«n nadzorstvom stoječih zavodov, depozitov, \, j. pramožaiij mladoletni varovance«, ki hi f§ lahko V veliki meri pohabile za naložbo ? obveznice občinskega obligacijskega pesopla. Taka na-ožba pa je mogoča le tedaj, oe bi se tesn obveznicam priznala pupilarna varnost, Mi-nistrstjvo za trgovino tn jnduatr^O je tej prošnji mestne občine ustregle % posebnim odlokom z dne 14. novembra 1086, s katerim je priznalo obveznicam obligacijskega poSoji'a mestne občine značaj pupilarno varnih vrednostnih papirjev. S tam je tudi ministrstvo za trgovino in industrijo pokazalo. kako visoko ceni vso akcijo mestne občine ljubljanske, ker je s to akeijo ustreglo predvsem upraviteljem depoz'tnega in pu-pilnega premoženja, ki danes v resnici ne vedo več. kje in kako bi bolj varno i® koristno naložili zaupano imovino. Ministrstvo financ je z znanim odlokom z dne 15. 9 1936. privolilo, da razpiše naša občina posebno obligacijsko posojilo do zneska 20 milijonov Din ter pri tam izreklo, da ®e tudi davčna > potovtola J# •btigaeij«kft posojilo v i»osh« «0 oproščeno »«eh tak« in davkov, v pr*i Pa Nnlnitn, W j« siw predpisnie «on «0, ajiona o nepezrednih 4avk?b. .„ aKJt ^ V teleti ie »P4« Mp^«®«* Pin eblif»eij«kega pesnili, Podpisalo je W strank. Znani pa ie Bino reouMati m Ijene^ih krajev U**e banovine, zate je verjetna, de se bo pezuHat »ub^kripaii« v bl«-aj»h dneh nekaj povedal. , , Od 441 strajnk ie SB7 strank podpisalo zneske do 50000 Dw (4-96 miU»na P"). 141 strank zneske od 50.000 do lOO.OOO Din (3.86 milijona Din), 25 strank zneske od 100.000 do 200.000 Din <4 4 milijpna Dim), 12 strank zneske od 200.000 do 300.000 Din (3.3 milijona Din), T strank zneske od &00.000 do 400.000 Din (2.6o milijona Dm), 11 strank zneske od 500.000 do 1.000 000 Din (8.22 milijona Din), 4 ptranfce zneske od 1,000.000 do 2,000.000 Din (6.23 milijona Din) in 1 stranka 4 milijone Dm- Sedaj se dela predvsem na čim hitrejši realizaciji dovoljenega posojila v anadou 30 milijonov Din, pri Dreaivni hipotekami banki, ki se bo v celoti in izključno porabilo le za odplačilo dolgov mestne občine ljubljanske. Urediti je sedaj treba predvsem razne formalnosti ki »o v Sličnih stvareh neizogibne in ki jih predpisujejo razne določbe zakona o DHB. kakor tudi zakona o mestnih občinah. V mestni finanmi upravi se uzdeluje tudi konkretni predlog glede onih dolgov me&tne občine, ki naj hi bili poplačani tako s posojilom pri DHB kakoF tudi z novim obligacijskim posojilom. Pri tem se bo v prvi vrsti gledalo, da *e amortizirajo posojila, ki 60 bila zaključena na krajšo dobo, t. j. na 10. 15. 20 in 25 let. . Sedaj, ko so pnane želje podpisnikov glede vrst obveznic in ko je wsak podpisnik točno prijavit koliko in katere komade obveznic žeLi imeti, bo mestna občina ljubljanska v najkrajšem žasu poskrbela zolj nevarna pogrešna diagnoza t.ista. ki smo jo ugotovili po temeljiti preiskavi. — Pri temperaturnih porastih nejasnega r vora moramo pomisliti, da morda tudi termometer ni v redu. — Mnogi zdravniki si mislijo, ko slišijo tožbe bolnikov: »Pravo diagnozo smo našli. Sedaj .gre samo za to, da preiskava, ki je sedaj izvršimo, te diagnoze ne zmoti.« — Iz nekega vojaško zdravniškega spričevala iz časa svetovne vojne: »Za korakai-nje nespodoben. Uporaben ssmo za boj it bližine.« — Žalostno je. da je neozdravljive bolezrf najpreje spoznati. Največji kitolovec VSAK DAN ENA Učinkovita novota za očesne zdravnike (»Politik en«). Mlada Edna Famk iz New Yorka je zmagala v konkurenci za najboljše delo o slovitem kipu Svobode v ne\vyorškem pristanišču pod naslovom »Svoboda razsvetljuje svet«. Na sliki ji ga. Lebrunova, žena francoskega državnega predsednika, ki se je mudila v Ameriki, čestita k temu uspehu. Svilna nit štiri mesece so lovil ^hieno s plavimi kodri«, Rozo Peixoltovo. To je nesporno izredno lepa, a tudi izredno zločinska ženska. Znala je s j-rvojimi telesnimi čari premotiti svoje žrtve in si priskrbeti na nov način ogromen plen. Vsote, iki si jih je nabrala v svojem zločinskem poslu v samih zadnjih štirih mesecih, cenijo na okroglo 60.000 funtov šterlingov, tu pa niso vračunajte vsote, ki si jih je pridobila prej z istim trikom v drugih deželah. V mirnejših poslovnih urah se je pojavljala Rose Peixoltova ob okencih bank in prosila bančne uradnike, naj ji izmenjajo nekoliko bankovcev po 1.000 dolarjev. Pri tem je vsalkemu uradniku naravnost dvorila. Toda te može, ki se zavedajo svoje odgovornosti, ni bilo prelahko .spraviti iz tira. Zahtevali so, kakor običajno pri tako velikih menjalnih poslih, naj jim lepa tujka pokaže svoj potni list in so si potem skrbno zapisovali njeno ime. V potnem listu pa je bil plav koder, povezan s svilno nitjo. Ko je uradnik mladi ženski potni list izročil nazaj, mu je nekoliko zmedenemu podarila ta koders svojim najlepšim nasmehom. Izplačilo denarja se je potem izvršilo običajno zelo hitro. Presenečenje pa je pričakalo bančnega uradnika nekaj časa pozneje, ko so bankovce izročili Angleški banki in je ta ugotovila, da so — ponarejeni. papir za banfrovce po 1000 dolarjev ima poseben znak, namreč tenke svilne niti, ki jih po mnenju strokovnjakov ni mogoče ponarediti. Pri nekem pregledu kodra, ki ga je Peixoltova ostavila nekemu uradniku, pa se je izkazalo, da so ponarejevalci teh bankovcev uporabili enostavno lase lepe zločinke in jih vdelovali v papir. Preiskovalna oblast je prvotno menila, da so Angleška vlada je sporočila, da namerava izdati zakon, ki bo prepovedoval nošnjo uniform kot demonstracijo za določene politične smotre. Ta zakon pa pojde še dalje: prepovedoval bo organizacijo in financiranje formacij vojaškega ali vojaškemu podobnega značaja po zasebnih osebah. Delovanje fašističnih in drugih strank ter skupin, ki posnemajo inostrane vzorce, se bo tako zavrlo, da jim bo obstoj večinoma onemogočen. Na Angleškem obstoje poleg »črnosrnjenih« formacij sira 0swalda Mosleva še druge skupine, ki po številu sicer niso tako važne, pa kažejo z barvanimi srajcami svoje politično prepričanje. To so n. pr. zelena »socialno kreditna stranka«, zveza mladih komunistov, ki je v zadnjem času zamenja-la svojo vojaško srajco s površnikom mehanikov. kakor ga nosijo španski vladni prostovoljci, dalje židovske antifašistične in antikomunistične skupine, ki nosijo modro-bele srajce. Vlada je opozorila voditelje opozicije na ta zakon in je v veliki meri upoštevala njih nasvete. Umetniške šole za otroke znameniti ameriški dramatik in pisatelj, o katerem smo poročali, da so mu prisodili letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo Dva nagrajenca z Nobelovo nagrado S takšnim psom se že lahko pokaže *-rof. Hess z vseučilišča v Innsbrucku (na levi) in dr. Carl David Andreson z vseučilišča v Pasadeni, ki si delita letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko Lupine kakava zoper rahitis Angleški medicinec prof. E. W. Knapp je odkril, da vsebujejo lupine kakava zelo mnogo vitamina D, ki je važen posebno kot zaščitni in zdravilni pripomoček zoper rahitis. Poskusi, pri katerih so živali krmili s temi lupinami, so med drugim pokazali, da vsebuje kravje mleko tudi pozimi toliko vitamina D kakor poleti, če dobi žival dva funta lupin v svojo krmo. Tako bi imelo lahko tudi zimske maslo isto toliko antirahitičnih snovi kakor poletno. V Moskvi so otvorili več gledališč, študijev in ateljejev, ki so namenjeni umetnostni vzgoji otrok. Tako vodi slikar F. Fedo-n>vski slikarski studio, v katerem deluje kakšnih 30 otrok V drugem podobnem zavodu ima slikarica Rabinovičeva 35 otrok. V nekem gledališču deluje 50 otrok kot igralci, v nekem zborskem zavodu pa 100 otrok. Največ otrok je zaposlenih v nekem plesnem študiju, namreč 240. Med drugimi ustanovami je omeniti študije za odrski ples, za umetniški govor, za pripovedoval-no umetnost i. t. d. in vse to je namenjeno otrokom. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Sodnik: Natakarju ste dejali, da greste po denar, s katerim boste plačali svoj za-pitek. Zakaj se niste vrnili v gostilno? Obtoženec: Prijeli so me, baš ko sem si hotel denar priskrbeti... Dospela }e nova serija znamenitih Mode 1149 HIS MASTERS VOICE radioaparatov. Zahtevajte prospekte In neobvezno izvajanje v vseh strokovnih trgovinah kakor tudi od glavnega zastopstva za Jugoslavijo M. MAJSTOROVIČA, zastopnika THE 6KAMOPHONE CO. LIMITED Zagreb, Amruševa ul, 5, tel. 95-48 Mode I 157 A. Poitzer: 48 Pot brez cilja Roman Denarja sem imel ravno še toliko, da sem si kupil vozovnico tretjega razreda do Monakovega. Med dolgo vožnjo sem se nekoliko iztreznil. Kaj sem mogel v Monakovem brez denarja? Kako naj v takem velikem mestu izsledim moža, ki hrani Williamsov kovčeg? Saj nisem vedel drugega kakor to, da je bil bivši pomorski častnik... Ko sem prišeil v Monakovo, sem storil najpametnejše, kar sem mogel storiti. Šel sem naravnost na policijsko predsedstvo. Tam so od kraja kaj nejeverno poslušali mojo zgodbo. Počasi je pa kriminalni komisar, h kateremu so me napotili, vendarle prišel do prepričanja, da je zadeva resna. Obljubil mi je, da neute-goma odredi potrebne poizvedbe. S policijskega predsedstva sem šel k nekemu varietejskemu ravnatelju, ki sem ga poznal. Ljubeznivi mož mi je drage volje posodil nekaj denarja. Moja naslednja pot je bila na pošto. Brzoiavil sem Milici, da imam veliko upanja, da najdem dragulje; niti za trenutek je nisem hotel pustiti brez te dobre novice. Še tisti dan sem odpotoval iz Monakovega. Čez teden dni sem zvedel, da so bili v Monakovem res našJi maharadžev zaklad pri nekem bivšem trgovskem kapitanu. Mož — Ohser mu je bilo ime — se je bil na morskem potovanju pred mnogimi leti seznanil z Williamsom, ki ga je po- znal samo pod njegovim pravim imenom, to je, kot Mr. Guglieimija. Williams je bil takrat storil kapitanu nekakšno uslugo, ki je ta ni pozabil. Kapitan Ohser je bil pred kakimi tremi meseci srečal Williamsa v neki monakovski kavarni. Ni ga spoznal, a Wi!liams ga je ogovoril. Ohser je bil srečanja zeflo vesel in je povabil Williamsa k sebi. Kako je prišlo potlej temu na misel, da je dal kovčeg z dragulji kapitanu Ohserju v shranilo, seveda ni bilo več moči dognati. Najbrže je Willi-ams ob tistem času že slutil, da so mu za petami. Kot zvit človek je vedel, da so najboljša tista skrivališča, ki vobče niso skrivališča. Obljubil je Ohserju, da pride po kovčeg čez nekaj dni... Kapitan Ohser si tudi ni belil glave, ko se Willi-ams ni držal dogovorjenega roka. Ko so kriminalni uradniki vpričo njego odprli kovčeg, je stari mož komaj verjel svojim očem. A tudi uradnikom se je izvil vaklik občudovanja spričo nepričakovane krasote iskrečih se zakladov.--- Dva dni pozneje, bilo je dne tretjega avgusta — tudi tega dne ne bom nikoli pozabil — sem zgodaj vstal. Marijana mi je bila sporočila, da se z zgodnjim vlakom pripelje iz Francije. Baš sem sedel pri zajtrku, ko sem začuil rahel, zamolkel ropot — znamenje, da je pismonoša vrgel pismo v skrinjico. Skočil sem pctfkonci in hitel k stanovanjskim vratom. Tri pisma so ležala v skrinjici. Vsa tri so bila zame. Vrnil sem se v sobo, vzel kavno žličko — vsaka najmanjša podrobnost mi je še v spominu — sedel v kluhnjak in odprl z žličko prvo pismo. Bilo je brez posebnega pomena. Na eni izmed mnogih klinik, kjer sem bil iskal zdravja za svojo bolno roko, je ostail kovčeg z mojimi rečmi. Vprašali so, kaj naj se z njim zgodi. Drugo pismo je bilo od ene izmed največjih angleških zavarovalnic. Sporočala mi je, da mi je »v priznanje mojih zaslug in prizadevanj za odkritje draguljev J-skega maharadža« podeljena obljubljena nagrada dvajset tisoč funtov... Čuden občutek je, če mahoma zveš, da si postal lastnik velikanske vsote. Dvajset tisoč funtov! To je bilo mnogo več, nego sem imel kdaj v svojem življenju... Še ves pijan od sreče, sem vzel tretje pismo v roko. Nalašč sem si ga bil prihranil za nazadnje. Zdaj sem bil popolnoma prepričan, da je tudi v tem pismu dobra novica. Zakon vrste je tak! Razgrnil sem pismo. Bilo je samo nekaj vrstic. Milica mi je pisala: »Eberhard, ljubim Te — a ne ljubim Te dovolj, da bi Te vzela za moža. To Ti pišem danes, še preden je moja pravda razsojena. Drugače bi utegnil misliti, da je denar tisto, kar mi narekuje ta sklep. — če bi se Ti posrečilo najti dragulje, tedaj je nagrada Tvoja. To se razume po sebi. Nihče si ni bolj od Tebe prizadeval, da bi jih našel — in nikomur niso nakopali več preglavic kakor Tebi. Zastran mene Te ne bodi skrb. Tudi če bi se pravda zame nesrečno končala, je moja in materina prihodnost zagotovljena. Z Lowellom — saj si tako že uganil — se poročiva. Zdaj je izgovorjeno. Hardy, dragec, ostani zdrav! Milica.« Dobra novica? Ne, dobra pač ni bila. A ta reč z Milico je bila zame zdavnaj premagana. Pred dvema mesecema bi me bilo storilo njeno pismo najnesrečnejšega človeka na svetu. Danes sem bil zmožen samo ene misli: še uro, pa bo Marijana tu! Ljuba Marijana! Spotoma na postajo me je navdajalo prečudno čuvstvo olajšanja. Bilo mi je, kakor da bi bil prebil težko operacijo. Marijana! Ko sem jo videl, da je stopila iz vi a j ka, me je zalila nežnost, kakršne še nisem bil zlepa občutil. Kako zalo se ji je prilegala elegantna potna obleka! Povedal sem ji to. Stala sva na postajnem pločniku in se držala za roke. »Tudi ti sa zal na pogled, Eberhard — in vendar vendar mi ne ugajaš...« Premerila me je s svojimi svetlimi, jasnimi očmi. In mahoma je vse uganila. Vse! Skrijte se, jasnovidci in mojstri-detekti-vi! Kdo izmed vas ima tako bistre oči kakor ženska, ki ljubi? Toda — ali me je Marijana ljubila? Nikoli ni bila Marijana niti z besedico omenila Milice. In vendar je nedvomno morala videti, kako je bilo z menoj. Tudi zdaj je samo dejala: »Pojdi-va, Eberhard!« A njen pogled, ki me je objemal, je bil zgovornejši od vsake tolažilne besede. »Eberhard, tvoja roka!« Videla je, kako sem 2 desnico brez napora vzdignil kovček od tal. Oči so ji od radosti zažarele. »Da, moja roka bo kmalu spet zdrava!« Potem sva sedela v taksiju. Do-lgo ni nobeden izpregovoril besede. Marijana mi je božala roko. »Ali zelo bali?« je vprašala. »Bolelo je, a zdaj je minilo.« »Zdaj imaš spet svoj poklic, Eberhard...« Pogledal sem jo. In mahoma sem vedel, odkod tisto čuvstvo olajšanja. Izrazil sem ga z besedami: »In tebe imam — tebe, Marijana...!« »Mene... mene si imel od nekdaj, Eberhard!« je preprosto dejala. »Ljuba Marijana...!« sem za jecljal. KONEC. M nI tur ml pregled Preludiji L. M. škerjanca (L. 31. škerjanc, 24 diatoničnih preludijevza pet prstov v v^eh tonovskih načinih. Zveze'-; I. in II. Edicija Glasbene Matice v Ljubljani) dotoči na samostojncOt (posameznih jtr- Poleg prof. Pavčiča, ki je prvi začel orati obsežno klavirsko-pedagoško polje s tem, da je napisal celo vrsto zbirk za elementarni klavirski pouk, se je lani oglasil prof. Pavel šivic z ljubeznivim zvezkom »Mfeijev god«, sedaj pa je prispeval h tej klavirski panogi prof. L. M. škerjanc 24 diatoničnih preludijev za pet prstov v vseh tonovskih načinih. Dočim je J. Pavčič v svojih zbirkah zastopal stališče, da bodi temelj ne samo pevskega, temveč tudi začetnega klavirskega pouka v otroku zna-ni in tako rekoč prirojeni narodni pesmi, kar prav gotovo trdno velja 2ia prvi začetek, sta Pavel šivic in L. M. škerjanc šla koran dalje ter daLa instinktivna klavirsko pedagoška dela v svobo-cni, sedanjemu glasbenemu ča?u ozko pri-bližani vsebini in obliki. L. M. škerjanc pravi v uvodni besedi, ca ga je mi'-;&l tehnični problem kompo-riranja za pet prstov v popolnoma dia-toničnem stavu, iz katerega slede kot posledica vedno naravni molovi tonovski načini, omejitev na osrednji oktavi klaviature, (obe roki v violinskem ključu) in nepremični položaj roke, ki ga fiksira nad prvo noto stavlčeni prstni red. K temu pride še pedagoško razmišljanje, da je za učenca koristno, ako se že kmalu seznani z raznimi tonovskiml načini, naj3i imajo tudi mnogo predznakov in čeprav e« večina pedagoških del opira spočetka na kompozicije brez predznakov. Kot protiutež tej težkoči pa se ta zbirka poslužuje nepremične lege obeh rok, zaradi česar se izdajalčeva pozornost lahko osre- stov in njih medsebojno neodvisnost in pa na vsakokratni tehnični problem, ki ni pri dveh točkah enak. L. M. škerjanc izrecno poudarja, da ti preludiji niso namenjeni početniškemu klavirskemu pouku, pač pa lahko rabijo kot snov za predavanje in pa tudi kot tehnično dopolnilo v nižjih razredih glas enih šol, izvzemši I. razred. Tudi jaz sem mnenja, da bodo na oni prvi elementarni stopnji z največjim pridom še dolgo služile Pavčičeve zbir- Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aas lovov Najmanjši sneseb enkratno objavo oglasa Din 17*—« Ponudbam na šifre oe prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Ogla^egaoddelta.Ju^. Din J.' VZOamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jlitra", Ljubljana« 1 tJ«**l» 1 Din, lav-J b Did ta Šifro Vil tajanje iaslov» s Oio Najmanjši u>««w>< "t mo Kolarskega pomočnika iščem za delavnico avto-karoserij. Biti mora [>opol-nomu vešč in samostojen v poslu kakor pri izdelavi karoserij za avtobuse, kakor tudi pn karoserijah ra avto-taksi. ter more znati d-elati tudi s pločevino. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »broj 363«. ■37334-1 Gradbeni inženjer aLi tehnik z nekoliko prakse, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po-! značko »Dober risar«. 27255-1 Krojaški mojstri izdelovalo: konfekcijskih damskih plaščev, dobe takoj delo. Nflslov v vsefi poslovalnicah Jutra. 17236-1 Postrežnico roki d«, pošteno, snažno — sprejmem za delo od 6.— 10. tire. Naslov v vseh po-po:-;lovalnicaJ> Jutra. i 27251-1 ' Gospodinja - kuharica prstena, vajena dobri meščanske kuhe. voljna vod ti vsa druga h:šna dela v čistoči in redu. v starosti ;»>--?-5 let. dobi službo pri ,-amostojnern, boljšem gospodu. Predpogoj: pošte-j nosi in resnost. Ponudbe z navedbo d.vseilonjt g:i službovanja na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštenost-: od- , g^varjam« 27227-1 Mlajši brivski pomočnik dober delavec, išče stalno službo. Ne reflektira na ve-I o plačo in lahko nastopi takoj. Cenj. ponudbe na C-retič Ladislav, brivskj pomočnik. Maribor. Tržaška cesta 6. 27260-2 PovLk Beseda 1 Din. lavek 3 Din u Šifro ili lajanje naslova ?. Din Najmanjši znesek 17 Din Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja, poučuje prof. dr. Svoboda. Tavčarjeva 1. 27253-4 Prodam Be»«la 1 Din lavek 8 Din v šifro %1! lajanje 11*10*» * Din Najmanjš' /.nosek '7 Din Za Miklavža igračn; vozički, skiroji. tri-ciklji. holenderji. avtomobilčki. konjički se >lobe najcene e pri »TRBUNA«, F. Batjel, Karlovška c. 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova c. 26. — Ceniki franko! 2»i734-6 Zima je pred vrati! L sice, kune, vidre, dobite lahko in sigurno s preizkušenim strupom LETOLIN. Informacije daje Lykos. 7,agreb. Jurjev 8. 285-6 Sod 1000 1 prostornine se bo prodajal na sodni dražbi dne 33. t. m. ob 16. uri v Hajndlu št. 1 pri Ormožu. Intere senti vabljeni na Iražbo. 2723-1-6 Veliko berdo skoro novo prodam i>0 Postrežnico č i -1!'. z z i.ini: m meščanske . _ , . kuhe. ikI po! 7. do 3. ki ; '' i", "S^oi cent. 0S leda stanuje bitu Ceste v Rož- v Jfirmm s,ki" n-. dol no. iečem takoj. - P" S- Orlu v el'n Naslov v vseh p -slevaln: -' '»'-o m -i it 6 : 7 264-1 't^se-la ' D*ti iavefc Krojaškega pomočnika j /.3 Šifro »!' tajanj- analov* /a ... ujf,. j IV n N«;m»niš' siire-ro; ni kosi-. zmi>žu-ga tudi kon ftki:;e. t>iec Alojz. Uj> tajanje ■ n * Dil, ria-mnr'5' TO.«!, 3 i>,. Kislo zelje, repo novo prvovrstno n gUivice za sarmo v sodčkih Jo iiavlja po naročilu v »«afei množin' [>o brezkonkur»-oč . „ .. > n cen- Gustav Erklavec. DriVSK! pomoenjk j Ljubljana. Kodelievo Pov :tv >v r-1 "i! delavec in bubi- i<-tova |0 i"»defnn 25 91 4-..-. -. tel" -ni dt-n. po^t-en Ž81-8S i t<"'■">• n pu-lit. lelal v |--- p-, '.-.-izrednih salonih v /sx- j uTrhu n -:i ■v.-niji. bi žeh 1 ■iei-'t v Ljubljani Cenjene . on luh, na salon Trajner, j;,r-:,-,-\ :. Z:u;.b i \ni'."evič Be»>»da 1 Din lavefc S Dii' u Silrr *lf lajanje ita»lo»» P Din NajmaiiS in««k 17 Din Hranilne vloge vseh denarnih zavodov nakup in prodajo proti takojšnjemu plačilu izvrši najugodneje Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10 214-16 Vloge Ljubljanske | kreditne banke vsako jsoto Kup m ukoj. Plačam najboljše Ponudbe na podružnico Jutra Uari bor ood »Drava. 261 16 Kupimo 130.000 nominal^ Kmetske posojilnice ljubljanske, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod >Dam gotov;no<. 27212-16 Hranilne vloge kupite ali prodaste najboljše potom moje psarne Rudolf Zore Ljubl:ana GleUalška 12 Telefon 38-10. 2722-2-16 Hranilne knjižice vseh hran Inic v Ptuju kupim takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Mar;bor pod »p. A.« 271S6-16 Hranilne vloge Ljubljanske kred tne banke in Ljudske posojilnice ljub ljanske. kupim in plačam najvišjo ceno takoi v go tovini. Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. 27:550-16 IZVOLITE sami izpolniti spodnji kupon in mi Vam brezplačno in neobvezno postavimo na poskus najnovejši PHllipS RfldlO Naši plačilni obroki počenši Din 90.— mesečno omogočajo vsakemu, da si nabavi PHILIPS RADIO Ime in priimek Poklic Kraj in ulica _ Mesečno lahko plačam v ime odplačila Din ILIPS RADIO" SUTTNER - LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA 6 »•da Din laveA f Dn •j, Sifrc it' lajanj -jislovii VajmaDjš' cnesek 17 Din Din Mlad fant Šivalni stroji ■•■i pi»šte:ir- h-š- . s-ta' 6 .Knhler«. »S ngeri. novi, U: n lo išil 4 razr. m šč. ma|„ rabljeni, stari, najce-š..!r z iobrim uspehom, išče rlL,jše ^mo v NOVI TRG0-r.1 -sir. zobofehniškega va- v(XI na TjrrSevi 36. j,-ji!-1 n i.;r;ijs. z vso '-kr-| 27221-29 U. niši Franc Skrhina, '____________ Ma Imr. ^ttos^mavi ieva „ , . ,,: , , .7.72-2 "ozor krojači! Skoraj nov šivalni st-roj »-, _____.j.; ' »Pfaff«. 1A4-6B, ugodno na- i i'govski pomoemk ; |irodaj; Celov^a g. Moller. mannfaktur st. — vojaščine j 27256-29 -t /.. 1 kakršnokoli j _U_1 -t': k1 no-iobni n-imeščcn e. j ;ire tu! kot -ikl-id-šf-n'k. 1 0 j na j -d"'/n ri Jnt-j j ^ ^ f § t in- /na "k 'z-! ___ 27266-2! iM>elt* iavefe Uu, I šifr" >1: taianje ia&)ova Ttllad moški I l>n SMjmanjš1 '.n«sek *,-.m. c. š s* i.-a!;r5n kol za- | 'n fv" P"S.:t\ le '-ičen natakar,' a sprejme tud vsako 4--igi» lelo i'onu-1t)i- ;-od dobro ohranjeni, iz hrasto-»Pri.len in zan--sli:v» na \ ine, kup:m. Ponudbe pod osri nd i Jutra JPisfllna m'za« na ogl '>dd. .1237-3 Jutra. :7-43-7 2 pisalni mizi Šivilja Stroj za šivanje gre šivat na dom Ponudbe juht-natih vreč. rabljen, ku-:i • og!. odd. .Jut™ pol pim. Ponudbe pod naslov: »Dobra SiviHas. ' Va!jčn: mlin. Sevnica. 27261-2 27233-7 G Th R.orhman: Gospod KeiamiiFSiik ne letovanje Reseda 1 Din lavek 3 Dii za šifro ili lajanje ia?lovi n Din Noimanjš" «iesek 17 ' Din Velik zelenjadni vrt dobro pognoien. sredi Ljubljane oddam s 1. januariem 1937 Brezplačno v naiem. Prijavo ie poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Kultivi-ran vrt« 27049-1' Beseda 1 Din lavek 3 Din za šifro ali lajanje -lova j Din Najmanjši tnesek 17 Din Delavnico veliko, suho n svetlo za čisto iti mirno obrt. oddani takoj prot nizki najemnm. Po želji poleg tudi stinova nje Naslov v- vseh posl Jutra 17!H8-1H Dobroidočo gostilno oddam na račun v promet nem kraju. Resn; rcllek-tanti samo oni. kat r- so zmožn kavcije, naj pošljejo svoje ponudbe nd St. 777-. 271-6.3-19 Bese šifm «l' lajanje uaslova 1 Dir VsjmanjS' in f.nAsek Dvosob. stanovanje I s kopalnico išče za februar mirna stranka dveh odraslih oseb. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 282«. 27332-31a f V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je danes, dne 17. t. m. za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast; gospod OKOLJ IVAN ŽELEZNIŠKI URADNIK V POKOJU Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, one 19. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Mal-gajeva 15/1 na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 17. novembra 1936. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL KLIS E J E ENO VECBAfiVNC JUGOGKAtIKA M PETRA NAM MMf^BHMl zobniki. zahtevajo nego. Male površine zobnikov prenašajo vso silo motorja. Najmanjši kvar stane mnogo denarja, potrebni so dragi rezervni deli. Samo olje posebne mazilne sposobnosti ohrani pri takih pogonskih prilikah nepretrgano, varovalno plast. Izkoristite naše 70-letne izkušnje in izberite po Mobiloil-navodilih, izdanih s sodelovanjem tovarn avtomobilov, ono pravilno vrsto Mo-biloila, ki odgovarja zobnikom v Vašem gonilu in diferencijalu. MOBILOIL CW, STAN DARD - VACU U M Ol L COM PANY OF J U GOSL AVI A, IN C Zima, zima ... Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni. »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.— Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a ni a f I a n e 1, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še zaloga pri RAZPOŠILJALNICI ..KOSMOS" MARIBOR, Dvorakova cesta št. 1 ZAHVALA Vsem tistim, ki so nam ob bridki izgubi našega dobrega soproga in očeta, gospoda FRANA RAVNATELJA NARODNE TISKARNE D. D. izrekli svoje sožalje in nam z udeležbo pri pogrebu ter poklo-njenimi venci lajšali bol, iskrena hvala! Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, upravnemu odboru Narodne tiskarne, njenemu osobju, osobju uredništev in uprave »Jutra« in »Slovenskega Naroda« ter pokojnikovim stanovskim tovarišem. Enako zahvalo izrekamo združenim pevcem Šentjakobskega pevskega društva in Save. V LJUBLJANI, dne 18. novembra 1936. ŽALUJOČA RODBINA. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzo*-'-: -Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljar;