Vsi igralci, ki so stopili na parket, so na njem pustili dušo in srce in prav vsi so zaslužni za uspeh 9770351 814014 (stran 7) (strfi|i 7) HM ja, 24,10,2004, Njivo 2, Mozirje Sprejemamo.^arAČiiaizafžff^žiBSijeEpisuhega in svežegar^^i^MKk^a*M{ji]|i^^j^ližbrerete razne po’foQefip'd! igIKQjfflfì» Zadruga mozirje - KPC Ljubija - Železnina Gornji Grad - Železnina Luče, Luče -Železnina Ljubno, Ljubno -Trgovina Radmirje, Radmirje -Trgovina Šmartno, Šmartno -Trgovina Bočna, Bočna - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž -Trgovina Solčava, Solčava - Kmetijska preskrba Sp. Rečica, Rečica 838-80-03 837-07-71 in 837- 07-20 839-44-20 584-40-24 584-12-41 838- 80-43 584-51-32 584-50-05 584-75-09 839- 43-30 UGODNI POGOJI PESNIH REZANCEV 1 VREČA = 1.370 SIT nad 100 vreč = 1.370 SIT in 5% POPUST nad 300 vreč = 1.370 SIT in 7% POPUST Možnost plačila na 3 obroke z ZKZ kartico. — Za sotovinsko plačilo nudimo 3d 100 vreč po 1.370 SIT in 10% POPUST Cena za vrečo s popustom Je 1*233 SIT Vreče so pakirane po 35 kilogramov. I Vrtnarstvo in Hribemikova 10. Tel.: 03/839-46-60 Forti ERMENC s p.. Loke 6, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 03 5 841 018 GSM: 041 592 155 AKCIJSKE CENE Svinjsko pleče brez kosti..799 SIT Svinjski vrat s kostmi.........815 SIT Svinjski kare..................950 SIT Svinjska rebra.................830 SIT Junečja rebra..................700 SIT Meso je slovenskega porekla - Pivo Union 299 SIT - BUD 199 SIT ■ Smirnoff-lce 199 SIT ■ Konjičan 1dc 120 SIT OSREDNJA knjižnica Kot lahko preberete v tokratni izdaji Savinjskih novic, so prejšnji teden na Ljubnem ob Savinji odprti prenovljeno Fašunovo domačijo, kjer bo poslej delovalo podeželsko razvojno jedro. V njem bodo med drugim pripravljali nekatera tradicionalna domača živila, kot sta kruh in pecivo. Lokalna kulinarika dobiva v turizmu vse večji pomen, saj je vedno več turistov in popotnikov, ki ob obisku določenega kraja ali območja želijo poskusiti pristno domačo hrano in pijačo. V tem pogledu Ima zgornjesavinjski turizem v prihodnje lepe možnosti, le naučiti se moramo, kako domače specialitete na pravi način ponuditi gostom od drugod. Še posebej turizem na kmetijah lahko na tem področju ogromno pridobi, toda po ugotovitvah strokovnjakov, ki se ukvarjajo z razvojem podeželja, so naši kmetje pri odpiranju dopolnilnih dejavnosti dokaj zadržani. Menda imajo največ pomislekov zaradi birokracije in davkarije, ker jim nihče nežna pojasniti, koliko finančnih in drugih obveznosti si bodo nakopali na glavo s takšno dejavnostjo. Toda predpisi so neusmiljeni in za legalno poslovanje zahtevajo ustrezno registracijo. V praksi to pomeni, da nihče ne sme na tržnici prodajati domačih klobas, želodca, krompirja, solate, žganja, jabolčnika itd. ne da bi bil formalno registriran. Kar je lepo in prav, toda na avstrijskem Koroškem, kjer tovrstna prodaja naravnost cveti in pomembno prispeva k ohranjanju poseljenosti podeželja, vedo povedati, da so formalni postopki bistveno enostavnejši kot pri nas. O hrani se verjetno še nikoli v preteklosti ni toliko govorilo kot danes. Statistike govorijo o tem, da se ogromen del populacije v razvitem svetu ubada s prekomerno telesno težo, zato vlada izjemno povpraševanje po raznoraznih shujševalnih kurah. Ljudje se jih poslužujejo, ob tem doživljajo takšne in drugačne čustvene travme, velika večina njih pašev relativno kratkem času znova zredi. Kaj bi mi dali, če bi vam povedal za čudežno formulo, ki ni shujševalna dieta, ne zahteva štetja kalorij ne omejuje količine obrokov, ne vsebuje zdravil ali jedi v prahu in ni začasni ukrep?Zajema le nekaj prehranjevalnih načel glede kombiniranja hrane, ki se jih držite in s tem izgubite prekomerno težo, hkrati pa pridobite veliko življenjske energije. Pridružite se mnogim, ki uživamo v pravi hrani ob pravem času, in preberite knjigo Harveyja in Marilyn Diamond Živeti zdravo! SEUS Tfrz^ASTRAN IZ VSEBINE: 43 Posvet gasicev po požaru na Burgerjevem ranču... Rečica ob Savinji Ogrožena varnost otrok.. OŠ Rečica ob Savinji: Med najlepše urejenimi šolami Dobrodelni koncert: Robniki v nesreči niso ostali sami. Nazarje: Počastitev relikvij svete Klare Asiške.12 Galerija Mozirje: Slasten pozdrav prihajajoče jeseni Na naslovnici: Utrinek iz sadjarske razstave v Galeriji Mozirje Ljubno ob Savinji: Otvoritev obnovljene Fašunove domačije...... ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 43, 22. oktober 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. ^Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.________________________________________________________________________________________________________^ POSVET GASILCEV PO POŽARU NA BURGERJEVEM RANČU Požarna varnost temelji na primerni usposobljenosti Iz analize požara, v katerem je zgorelo gospodarsko poslopje in apartmaji na ranču Burger, je mogoče izluščiti dva poglavitna zaključka. Gasilske operativne desetine premorejo premalo zaščitne opreme, kar je seveda povezano z denarjem in odgovornostjo lokalnih skupnosti, ki so po zakonu dolžne skrbeti za požarno varnost, in drugo, vprašljiva taktika gašenja v požaru, kjer je vsaj v začetni fazi prevladoval močan veter. Na posvetu predstavnikov trinajstih društev iz Zgornje Savinjske doline, na katerem je sodeloval tudi gasilski inštruktor Rajko Jazbec z učnega centra na Igu, v nazorskem kulturnem domu, je bilo slišati kar nekaj kritičnih pripomb in dobronamernih opazk na operativno vodenje gasilcev. Po uvodnem delu, v katerem je gasilski poveljnik občine Nazarje Slavko Bric prisotne podrobno seznanil s potekom gašenja in predhodnega obveščanja, je stekla živahna razprava, v kateri so se razpravljavci strinjali z ugotovitvijo, da je bilo v izredno težkih pogojih gašenja opravljeno optimalno delo. Pri tem so se izkazali tako gasilci kot civilisti, ki so v začetni fazi sodelovali pri reševanju Burgerjeve imovine. Po oceni vodij intervencij je bila poslušnost sodelujočih na zelo visokem nivoju, vendar je poznejša analiza pokazala, da so se kljub izredni požrtvovalnosti pojavljale predvsem strokovne napake. Po mnenju Boštjana Cigaleta, poveljnika Zgornjesavinjske gasilske zveze, je primanjkovalo vode, dokler ni bila speljana veriga iz Drete. Po njegov- em bi moral vodja intervencije poskrbeti, da se civilisti ne izpostavljajo nevarnosti. Prav tako je bilo videti gasilca z starim dihalnim aparatom, ki za gašenje ni več primeren, če naštejemo samo bistvene poudarke iz njegove razprave, v kateri je med drugim iz samo njemu znanega vzroka novinarje brez izjeme označil za "lešinarje". Precej pomislekov o vodenju gašenja je imel tudi regijski poveljnik Franc Finkšt, ki je spregovoril predvsem o taktični zgrešenosti gašenja, saj seje gasilo v smeri vetra, karje v temelju nasprotno logiki gašenja. Finkštje tudi podvomil o smiselnosti gašenja z avtocisternami, saj bi po njegovem zagotavljali večje količine vode po verigi cevi iz Drete. Finkšto-va razprava je vzpodbudila Tomaža Blatnika, poveljnika PGD Gorica ob V nazarskem kulturnem domu je bilo slišati kar nekaj kritičnih pripomb in dobronamernih opazk na operativno vodenje gasilcev (foto: EMS) Dreti, ki je pojasnil, da se je veriga vzpostavila, očitno pa se pojavljajo različne razlage, kdaj je bila voda iz Drete na razpolago za gašenje. Menda je največ čistega vina vsem skupaj nalil gasilski inštruktor Rajko Jazbec z izjavo, da je bilo vode na požarišču več kot preveč, saj naj bi jo več kot 90 odstotkov porabili brez pravega učinka. Brezolepševanjaje tudi poudaril, da neopremljen ali površno opremljen gasilec na požarišču nima kaj iskati. Pri tem je Jazbec jasno povedal, da se župani kot »delodajalci« premalo zavedajo odgovornosti, kijim jo nalaga zakon, sajje premajhna opremljenost gasilskih desetin rak rana praktično vseh društev na območju Slovenije. Predhodniku je pritegnil tudi Janko Žunter,predsednikzgornjesavinjske gasilske organizacije, kije iz analize požara pri Burgerju izluščil tako pomanjkljivosti kot pozitivne zadeve. »Kot celota bi morali biti bolje opremljeni. Znano je, da primanjkuje predvsem osebnih zaščitnih sredstev. Še nekaj seje pokazalo ob nedavnem požaru - stalna in nenehna potreba po izobraževanju,« je razpravo sklenil Žunter. Savinjčan PO NOVEM BODO PROIZVAJALCI IN TRGOVCI ODGOVORNI ZA ZBIRANJE IN RAZGRADNJO ELEKTRIČNIH IN ELEKTRONSKIH NAPRAV Elektronika nič ve« na odlagališča za komunalne odpadke Za odlaganje starega hladilnika, pralnega stroja, računalnika, mobilnega telefona in drugih električnih in elektronskih naprav bo v prihodnje v Sloveniji veljala enaka ureditev kot za odlaganje starih avtomobilov. Slovenija je direktivo Evropske unije o odlaganju in razgradnji električnih in elektronskih naprav prenesla vsvojo zakonodajo vzačetku oktobra, še preden namerava EU začeti ukrepati proti kršiteljicam. Bistvo nove ureditve je, da za odpadne električne in elektronske naprave prevzemajo vso odgovornost proizvajalci bodisi sami ali preko zastopnika ali distributerja. To v praksi pomeni, da bo kupec novega hladilnika starega pripeljal trgovcu, ki ga bo moral brezplačno prevzeti sam ali pa ga bo napotil k izvajalcu javne službe, ki bo moral ta hladilnik prav tako prevzeti brezplačno. Prav lahko se zgodi, da bodo proizvajalci in trgovci te stroške takoj vgradili v cene novih aparatov. Proizvajalci bodo lahko pri prodaji elektronskih in električnih naprav do 13. februarja 2011, za velike gospodinjske aparate pa do 13. februarja 2013 navedli dejanske stroške za odstranjevanje in predelavo starih tovrstnih naprav. Za naprave, ki bodo prodane pred 13. avgustom 2005 bodo proizvajalci morali plačati takso. Njena višina bo odvisna od mase naprave in jo bo določala vlada. Takso bo treba začeti plačevati 1.avgusta 2005. Na podlagi opozorila predstavnikov EU bodo morala podjetja sama plačati odstranitev in razgradnjo tistega deia odpadne industrijske elektronske opreme, ki bo presegal količino nove. Iz takse se bodo pokrivali stroški samo za enako količino in enako vrsto stare opreme, kot bi podjetje kupilo novo. Proizvajalci, ki bodo samo v okviru lastne sheme zbirali in razgrajevali odpadne aparate, bodo stroške za naprave, ki jih bodo prodali po 13. avgustu 2005, pokrili sami, tisti, ki bodo to prepustili javni službi oziroma koncesionarju, pa se bodo z njim v pogodbi dogovorili za plačilo teh stroškov. Slovenija mora kot nova članica EU do avgusta 2007 zbrati štiri kil- Mrhovinarji Če se ne motim, so bili gasilci tisti, ki so na podlagi opravljene analize ugotovili, da pri gašenju požara na Burgerjevem ranču v Lačji vasi niso bili vsi komandni postopki opravljeni po pravilih gasilske službe. Narejene so bile napake, ki učinka požara niso zmanjšale, čepravje nemogoče zagotovo trditi, da bi ob optimalnem pristopu poveljujočih operativcev pred ognjem obvarovali bistveno več. Na tej točki bi se kazalo strinjati, da so fantje ob pomanjkanju izkušenj in nemara tudi znanja pač storili najboljše, kar so bili v precej nezavidljivem položaju sposobni in zato vredni vse pohvale. Verjetno ne moremo veliko zgrešiti, če rečemo, da vključno s tistimi, ki s(m)o pripomogli, da je Burgerjeva tragedija osvetljena z vseh razpoložljivih variant. Debata na to temo si, z izjemo poročila, posebne obravnave ne zasluži, vendar se velja profesionalno in brez vpletanja čustev ter zasebnosti vprašati, kaj je gnalo poveljnika zgornjesavinjskih gasilcev, ki je bil na jav- ni razpravi v vlogi nekakšnega moderatorja, da je vse novinarje zmetal v en koš in jih označil za lešinarje" (mrhovinarje op.p.). Menda ne zato, ker mu je nekdo od kolegov s komercialne televizije ob deseti uri zvečer, potem ko je ogenj svoje delo v glavnem že opravil, nekaj zatežil oziroma terjal informacijo vredno javnega značaja. Kaj človek govori, sicer ni pomembno in si zaradi povprečnosti tez ne zasluži posebne pozornosti, vendar javna žalitev celotne novinarske srenje terja vsaj kanček premisleka. Navsezadnje so lahko gasilci opravili analizo dogodkov prav na podlagi dokumentacije, ki smo jo pripravili novinarji. Ali pa morebiti v tem grmu tiči zajec, saj so bile poslikane in posnete tudi stvari, ki bi jih vodje inten/encije nikakor ne smeli dopustiti. Govora je o varnosti ljudi, ki so na trenutke delovali povsem neorganizirano. Nenazadnje sije prav lahko predstavljati reakcijo gasilcev, če bi jih nekdo brez argumentirane osnove in dokazljive podlage okarakterizira! za neodgovorne, slabo organizirane, premalo strokovno usposobljene in še kakšen mrhovinarski izraz bi se dalo potegniti na plan, ki bi nekoliko zasenčil bleščeč sij priznanj in plamenic. Zgodila bi se v nebo vpijoča krivica, čeprav je mogoče nafti tudi takšne in še slabše primere. V vseh vrstah, ne samo v gasilskih ali novinarskih, zato je potrebno sporočilnost poveljnikovih besed razumeti precej nedvoumno, izraženo s strahom, da prisotnost novinarjev preprosto preveč zavezuje. ______________________________________________________________Savinjčan Trgovci bodo obremenjeni s stroškom razgradnje naprav, posledično pa tudi kupci novega izdelka (foto: EMS) Presečnik začasni vodja poslanske skupine ograme tovrstnih gospodinjskih odpadkov na prebivalca na leto, kar znese 8000 ton. Stroški za zbiranje tovrstnih odpadkov bodo približno enaki kot pri komunalnih odpadkih. Savinjčan Električna in elektronska oprema, ki je ne bo več dovoljeno odlagati na odlagališče za komunalne odpadke: -veliki gospodinjski aparati (hladilniki, zamrzovalniki, pralni stroji, sušilniki, pomivalni stroji, štedilniki, električni kuhalniki in gorilne plošče, mikrovalovne pečice, električne ogrevalne naprave, ventilatorji, klimatske naprave...) - mali gospodinjski aparati (sesalniki, naprave za čiščenje, za šivanje, za pletenje, za tkanje, likalniki, opekači, naprave za cvrtje, mlinčki za kavo, električni noži, naprave za striženje in sušenje las, za ščetkan-je zob, za britje, ure, tehtnice...) - oprema za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (računalniki skupaj z zaslonom, miške, tipkovnice in tiskalniki, notesniki, električni in elektronski pisalni stroji, kalkulatorji, telefoni, odzivniki...) - oprema za zabavno elektroniko (radijski in televizijski sprejemniki, videokamere, videorekorderji, glasbeni stolpi, glasbeni inštrumenti, ojačevalniki...) - svetila (svetilke, žarnice...) - električna in elektronska orodja (izjema so velika nepremična industrijska orodja) - igrače, oprema za prosti čas in šport (električni vlakci oziroma garniture dirkalnih avtomobilčkov, videoigre, računalniki za kolesarjenje, potapljanje, tek, veslanje) - medicinske naprave - avtomati. Predsednik države dr. Janez Dr-novšekje za danes sklical prvo sejo poslancev novoizvoljenega državnega zbora. Stranke, ki so se uvrstile v parlament, so določile začasne vodje poslanskih skupin, ki bodo do imenovanja stalnih vodij poslanskih skupin vodili poslancev državnem zboru. V Slovenski ljudski stranki so se že pred dnevi dogovorili, da bo za- časni vodja njihove poslanske skupine bivši minister za promet Jakob Presečnik, ki naj bi imel po neuradnih informacijah precej možnosti, da postane, potem ko je iz poslanskih klopi izpadel predsednik stranke Janez Podobnik, stalni vodja sedmih poslancev iz vrst slovenske ljudske stranke. Savinjčan JP KOMUNALA MOZIRJE Višje (ene nižje od predlaganih Svetniki Občine Ljubno so se na zadnji seji seznanili s predlogom mozirskega komunalnega podjetja, po katerem naj bi se cena vodarine dvignila z 59,81 SIT na 64,68 SIT za kubični meter, na novo uvedeni kanalščina in čiščenje odpadnih voda pa naj bi veljali 71,89 tolarjev oziroma 238,33 tolarjev. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda sta postavki, ki sta bili uvedeni na pobudo ljubenske občine. Po zagotovilih direktorja mozirske komunale Andreja Ermenca bi s sprejetjem predlaganih cen pokrili vse stroške, vključno z amortizacijo, ta pa bi se vračala nazaj v obnovo komunalne infrastrukture. Kot je znano, so ljubenski občinski svetniki sprejeli cene po svojih kalkulativnih osnovah. Sprejete cene pa ne zagotavljajo niti pokritja lastne cene storitve, kaj šele amortizacije. Zato bo moral občinski proračun pokrivati še del stroškov lastne cene, posebej pa še stroške za razne obnove, investicije in investicijska vzdrževanja. Savinjčan JÌSMSMSSS^S^lSìiMUìSìSSML^MSii PUP VELENJE RHHHnnm Preizkušena strategija in trdo delo garancija za prihodnje uspehe V četrtek, 14. oktobra, je bila v podjetju PUP d.d. v Velenju slovesnost ob deseti obletnici uspešnega delovanja. Zbranim sodelavcem in gostom je spregovoril direktor Jože Mraz, ki je med drugim dejal, da so bili začetki delovanja precej težavni, ker država ni opredelila položaja tržne in javne gospodarske službe v komunalnih podjetjih, ki so lahko ali pa tudi ne predmet skupne komunalne rabe ali izključno samostojna dejavnost. V letu 1994je zakon omogočil preoblikovanje, Občina Velenje pa gajev sodelovanju s takratnim podjetjem Komunala tudi izvedla. Kolektivu je kljub izjemnim težavam uspelo z iznajdljivostjo, odrekanjem in trdim delom Direktor podjetja PUP d.d. Jože Mraz (foto: Jože Miklavc) podjetje ohraniti v družbi konkurence ter kasneje del dejavnosti izločiti v novem, samostojnem podjetju PUP ROGLA Adrenalinski spust po Zlodejevem Na Rogli so prejšnji torek odprli zimsko-letno sankališče, kakršnega doslej v Sloveniji še ni bilo. Gre za skoraj kilometer in pol dolgo vijugasto progo z višinsko razliko 140 metrov, ki je speljana po strminah Zlodejevega pod hotelom Planja. Vožnja s posebnimi sanmi doseže hitrost do 40 kilometrov na uro, z učinkovitimi zavorami pa jo uravnava vsak potnik sam. Naenkrat je lahko na progi do 78 sani, adrenalinska vožnja skozi ostre zavoje, preko skakalnic in mimo smrek pa traja približno 15 minut. Investicija v novo sankališčeje zreški Unior, kije lastnik rekreacijsko-tu-rističnega centra na Rogli, stala 180 milijonov tolarjev, izgradnja čistilnih naprav, ki preprečujeta morebitno onesnaženje okolja, pa še dodatnih 150 milijonov. Unior je kot večinski lastnik letos veliko investiral tudi v smučarski center na Krvavcu, kjer je vložil 150 milijonov v snežne topove in vodovod. Na obeh smučiščih so uskladili naprave za kontrolo smučarskih vozovnic, zagon pa načrtujejo 1. decembra. V prvim osmih mesecih letošnjega leta je Roglo in Terme Zreče obiskalo 31 tisoč ljudi, izmed katerih je bila tretjina tujcev. Zabeležili so 153 tisoč nočitev, vzreškihtermah se je kopalo 139 tisoč kopalcev, 20 tisoč pa jih je koristilo njihovo ponudbo savnanja. Optimistično razpoloženi zato v Zrečah že za prihodnje leto načrtujejo gradnjo hotelskega prizidka s 120 posteljami. S tem pa naložb Uniorja v turizem še ne bo konec. Po besedah direktorja Unior Turizma Maksa Brečka bodo v prihodnjih petih letih v smučišče na Krvavcu investirali kar pet milijonov evrov: obnovili bodo obstoječe in postavili nove vlečnice in sedežnice, kupili dodatne teptalne stroje, zgradili dva cestna dostopa do smučišč, razmišljajo pa tudi o gradnji parkirne hiše. Unior je preko podjetja MRC medtem postal tudi partner za oživitev zdravilišča Rimske Toplice, vendarto naj ne bi vplivalo na dinamiko realizacije ostalih investicij. Franci Kotnik Saubermacher, ki sedaj samostojno posluje. PUP Velenje izvaja različna komunalna dela, javno komunalno službo, zimsko službo, gradbena dela nizkih gradenj, vrtnarstvo in hortikulturo, montaže in vzdrževanje toplovodnih ter vodovodnih instalacij idr. V Šaleški in Zgornji Savinjski dolini je to podjetje prepoznavno po kakovosti storitev. Direktor Jože Mraz se je ob tej priložnosti zahvalil svojim sodelavcem, vodstvu Mestne občine Velenje na čelu z županom Srečkom Mehom ter predstavnikom občin in podjetij, s katerimi sodelujejo. Mraz je izrazil pričakovanje, da bo tudi v prihodnje med njimi in lokalnimi skupnostmi tesna povezava. Stojanu Grilu, odličnemu aranžerju, kijevSIoveniji in tujini s svojimi cvetličnimi in okoljskimi aranžmaji dosegel zavidljiva priznanja ter s tem obogatil znamko podjetja PUP, Velenja in Slovenije, se je Mraz ob tej slovesnosti v imenu kolektiva iskreno zahvalil in mu izrekel tudi svoje priznanje. Župan MO Velenje Srečko Meh je menil, da se bo v prihodnosti dejavnost PUP-a še spreminjala, na trgu pa bo mogoče preživeti samo s takšno strategijo in trdim delom, kot ga je PUP dokazoval že doslej. Po Mehovem mnenju je sodelovanje PUP-a z nekaterimi občinami Zgornje Savinjske doline uresničevanje skupne politike in konk-retiziranja načrtov v SAŠA regiji. Jože Miklavc Župan MO Velenje Srečko Meh meni, da se bo dejavnost PUP-a še spreminjala (foto: Jože Miklavc) Bralci o Savinjskih novicah Jože Remšak - Zotler, gledališki igralec na amaterskem odru, je širši javnosti poznan predvsem po komičnih likih, vendar je kot bralec Savinjskih novic nadvse resen in kritičen spremljevalec dogodkov v Zgornji Savinjski dolini. Z zanimanjem prebere vroče teme, ki bi jih po njegovem moralo biti več. »V vsakem primeru so Savinjske novice dober časopis, brez katerega bi pri hiši težko shajali, čeprav me pritegnejo predvsem članki Edija Mavriča - Savinjčana. Preprosto ima »jajca«, zato bi takšnih novinarjev Zgornja Savinjska dolina potrebovala še nekaj. Obvezno preberem Bodico tedna Cvetke in koprive in tudi Kotnikov uvodnik. Potem se zvrstijo drugi članki, odvisno od teme in avtorja,« razkrije svoje mnenje o zgornjesavinjskem časopisu Jože Remšak - Zotler Savinjčan ZAKONCA VERDEV ŽE POLDRUGO DESETLETJE ZAMAN IŠČETA PRAVICO Zakonca Pavla in Andrej Verdev s Prihove sta zaradi dolgotrajnih, pravzaprav nikoli končanih postopkov, docela izgubila zaupanje v slovensko dižavo in njene institucije, ki po njunem prepričanju ščiti samo bogate in vplivne ljudi. Stara Ribčeva domačija, ki jo je Pavla polovico podedovala po pokojni materi, drugo polovico pa ji je z darilno pogodbo odstopil oče, ima dve parcelni številki in kopico verodostojnih dokumentov, s katerimi Verdeva brezuspešno dokazujeta, da je zemlja že od nekdaj hišna last. Andrej pravi, da se bori z mlini na veter, že odkar je pri hiši, to je od leta 1990, koje geodetska stroka na njegovo zahtevo postavila mejnike med takratnim vodnim upravljavcem Nivojem in Ribčevim posestvom. Meja je bila vzpostavljena 27. junija, torej nekaj mesecev pred poplavami, o čemer priča tudi dokument, s katerim razpolagata Verdeva. Problemi so se pravzaprav začeli kopičiti zaradi različnega tolmačenja, kje je tekla nekdanja struga. Po mnenju geodetske stroke, Mojca Glinšek, vodja izpostave geodetske uprave v Mozirju: »Na terenu smo nekajkrat poskusili opraviti svoje delo, vendar smo morali zaradi različnih vzrokov dolgotrajni postopek ustaviti.« (foto: Ciril M. Sem) struga sploh ni razvidna tudi zato, ker v uradnih dokumentih ni vrisana kapela iz leta 1872, čeprav je od leta 1972 zavedena v uradne evidence. Tako trdita Verdeva in oporekata državi tudi na podlagi tako imenovane mapne kopije, iz katere je razvidno, da zemlja okoli kapele že od Tujca na lastni zemlji nekdaj pripada Ribčevi hiši. določa ničesar, je samo pokazatelj, Potem seje zgodila katastrofalna da bi resnično kazalo vzpostaviti red. povodenj, kije vse mejnike odnesla v S slednjo ugotovitvijo se strinja tudi smeri Črnega morja. »Geodetska Mojca Glinšek, vodja izpostave geo- Andrej Verdev: »Geodetska uprava bi morala po uradni dolžnosti vrniti mejnike, vendar se v štirinajstih letih ni zgodilo nič.« uprava bi morala po uradni dolžnosti vrniti mejnike, vendarse vštirinajstih letih ni zgodilo nič. Pravzaprav seje zgodilo to, da ne smemo kositi in koristiti lastne zemlje. Rada bi, da se tudi ob Savinji vzpostavi geodetsko stanje,« zagrenjeno pripoveduje Andrej, medtem ko žena Pavla lista po dokumentih, ki brez dvoma izpričujejo njuno ogorčenje nad postopki države. Več posestnih listov namreč dokazuje, da je sporna parcela last Ribčevih, vendar je tudi sodišče odločilo drugače, čeprav je celo iz zemljiškoknjižnega izpiska razvidno, daje lastnica zemlje Pavla Verdev. »Več kot enkrat sem opozoril inšpektorja v Mozirju, vendar se ni nihče odzval, s problemom sem seznanil tudi ministrstvo za okolje, prostor in energijo, brez odziva je ostalo tudi obvestilo, s katerim sem se obrnil na varuha človekovih pravic. Samo inšpektor iz Celja je prišel in odredil, da se stvari uredijo,« razlaga Verdev, ki se še kako zaveda, da je marsikomu trn v peti. Zakonca Verdev vztrajata in se sklicujeta na dokumente še iz časa Marije Terezije, čeprav po njunem sodišča razsojajo v prid bogatih in vplivnih. Andrej Verdev pripomni tudi to, daje njihova pravda tipičen primer nespoštovanja pravne države in reda, kjer naj bi bila pravica vsem enako in na podlagi argumentov ter dokazil odmerjena. En sam mejni kamen, ki mu je voda prizanesla, seveda ne detske uprave v Mozirju, ki na celotno zadevo gleda nekoliko drugače kot zakonca Verdev. »Na terenu smo nekajkrat poskusili opraviti svoje delo, vendar smo morali zaradi različnih vzrokov dolgotrajni postopek ustaviti,« pojasnjuje Glinškova in dodaja, daje pristojno geodetsko podjetje pripravilo elaborat s potrebnimi podatki za vpis sprememb v evidenco zemljiškega katastra.Tonaj bi pomenilo, da so geometri delo zaključili, dokument pa bi morala stranka, v temu primeru Verdeva, dvigniti in ga skupaj z vlogo za vpis dostaviti na naslov geodetske izpostave. Mojca Glinšek vztraja, da je celotna zadela lahko rešljiva, kar seveda zahteva vzajemno sodelovanje. »Trenutno so res vsi postopki ustavljeni, vendar lahko Verdev, seveda s pooblastilom žene, kije lastnica posestva, pogleda v naše arhive in se seznani z vsemi dosedanjimi postopki,« dodaja Glinškova. Savinjčan RECICA OB SAVINJI Vrtec je neposredno ob precej prometni lokalni cesti brez ograje, ki bi zagotavljala varnost otrok (foto: EMS) Otroci so naše največje bogastvo, zato jim je potrebno posvetiti vso dolžno pozornost in skrbeti za njihovo varnost. Še posebej, če gre za organizirano obliko varstva, tako kot v primeru vrtca na Rečici, kjer so s pomočjo mozirske občine poskrbeli za dobre delovne pogoje. Vključno z zunanjim igriščem, kjer so, po besedah strokovnega sodelavca Vinka Jeraja z Občine Mozirje, namestili igrala, ki ustrezajo predpisanim standardom. Problem je, daje celoten komple- ks neposredno ob precej prometni lokalni cesti, zato bo potrebno zagotoviti varnost otrok s primerno ograjo, kar naj bi se po Jerajevih zagotovilih zgodilo že prihodnji mesec. Fizična ovira, ki bo onemogočila otrokom dostop do ceste, bo v primerjavi z možnimi posledicami zanemarljiv finančni zalogaj, rešitev pa bo v uteho tako vzgojiteljicam kot staršem otrok, ki pristojne že nekaj časa opozarjajo na vse razsežnosti posledic, ki bi nastale ob morebitni nesreči. Savinjčan OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Med najlepše urejenimi šolami v Sloveniji Priznanje za tretje mesto je predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič (drugi z desne) izročil ravnateljici OŠ Rečica ob Savinji Vlasti Poličnik (prva z desne) Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna že vrsto let poteka pod okriljem Turistične zveze Slovenije. Poleg najlepše urejenih krajev v Sloveniji vsako leto proglasijo tudi šole, ki s svojo urejenostjo okolice, stavbe in prostorov v njej, prispevajo k lepšemu izgledu kraja, mednje pa vse od leta 2000, ko je pričela delovati, spada tudi OŠ Rečica ob Savinji. Rečiška šola je leta 2001 prejela celo laskavi naziv najlepše urejene šole vSIoveniji, vsako leto pa je uvrščena v najožji izbor med vsemi slovenskimi šolami. Letošnja uvrstitev na tretje mesto v kategoriji šol, zgrajenih po letu 1980, predstavlja ponovno veliko priznanje za šolo na Rečici. Prireditev s podelitvijo priznanj je bila na novi osnovni šoli vTržiču, kije tokrat prejela priznanje za najlepše urejeno šolo v Sloveniji. Na okrogli mizi, ki je potekala pred prireditvijo, so se predstavniki nagrajenih šol pogovarjali o dejavnostih, ki šole pripeljejo do takšnega priznanja, to pa so: stalna skrb za urejeno okolje, sodelovanje pri razvoju turizma na šoli in v lokalnem okolju, prostovoljno delo, projekti in dejavnosti v okviru turistične vzgoje. Kot je povedala ravnateljica OŠ Rečica ob Savinji Vlasta Poličnik, so se udeleženci okrogle mize strinja- GLASBENA ŠOLA NAZARJE Vedno večje zanimanje za Glasbena šola Nazarje je uspešno začela novo šolsko leto 2004/2005. Letos jo obiskuje 224 učencev, kar jedesetveč kotlani. Podatek priča otem, da zanimanje za glasbeno izobraževanje v Zgornji Savinjski dolini narašča, hkrati pa dokazuje, da nazorska glasbena šola dela dobro, kar nenazadnje potrjujejo tudi rezultati njenih učencev na različnih tekmovanjih. Po besedah ravnateljice Olge Klemše je bilo preteklo šolsko leto prelomnega značaja, saj so začeli postopoma uvajati prenovljene in dopolnjene izobraževalne programe glasba in ples. Na podlagi novega zakona se izobraževanje v glasbenih šolah sedaj deli na pred- šolsko (1 leto), pripravljalno (1 leto), nižjo stopnjo (prvo obdobje 2 leti, drugo obdobje 4 leta) in višjo stopnjo (2 leti). V šolskem letu 2004/ 2005 so v novem izobraževalnem programu vpisani učenci prvih in drugih razredov, ostali pa nadaljujejo šolanje po starem programu. Tudi v novem šolskem letu je največ zanimanja za pouk klavirja, drugi najbolj priljubljen instrument je kitara, sledijo pa električne klaviature, flavta, harmonika in violina. Poleg navedenih instrumentov se je mogoče učiti še igranja na tolkala, klarinet, kljunasto flavto, saksofon, pozavno, rog, trobento in druga trobila, citre ter violončelo, sedem učencev pa obiskuje pouk petja. Šolnina je v primerjavi z lanskim šolskim letom ostala nespremenjena. li, da so za takšne uspehe zaslužni vsi delavci in učenci šole. Predpogoj za splošno dobro počutje na šolije pozitivna delovna klima, saj je le tako mogoče dosegati vidnejše rezultate na vseh področjih. Delavci in učenci šole, ki preživijo dobršen del dneva vtakšnem okolju, so lahko uspešnejši in bolj zadovoljni, to pa posledično vpliva tudi na vse ostale aktivnosti in predvsem na počutje vseh udeležencev vzgojno-izobra-ževalnega procesa. »Ustvarjati pozitivno delovno okolje in z zgledom vplivati na učence je torej ključ do urejenosti, ki zasluži pečat gostoljubnosti Turistične zveze Slovenije. Na osnovni šoli Rečica ob Savinji smo na to ponosni in pripravljeni tudi vnaprej delati tako, da bomo doslej osvojenim priznanjem dodali še kakšnega,« je še dejala Poličnikova. KF Razveseljuje dejstvo, da se krepi sodelovanje z osnovno šolo. Tako je Katja Gruber, ki na glasbeni šoli poučuje predšolsko glasbeno vzgojo, pripravnico, petje in nauk o glasbi, prevzela vodenje vseh treh pevskih zborov na osnovni šoli. Tudi v letošnjem šolskem letu bo glasbena šola pripravila vrsto samostojnih javnih nastopov in koncertov, kot v preteklem obdobju pa bo sodelovala tudi na raznih otvoritvah in proslavah po vsej Zgornji Savinjski dolini. Franci Kotnik GORNJI GRAD Promocija zdravja v lokalni skupnosti - živimo zdravo V občini Gornji Grad so pristopili k projektu Promocije zdravja v lokalni skupnosti s sloganom Živimo zdravo. Vodja projekta je Irena Blažič - Upnik, dr. med., spec. spl. med., koordinator projekta pa Olga Stancar, dipl. med. sestra. Projekt je namenjen prebivalcem, ki živijo na območju podeželskih lokalnih skupnosti in se izvaja z namenom zmanjšanja umrljivosti, obolevnosti in invalidnosti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni. Sem sodijo bolezni srca in ožilja, rakava obolenja in bolezni gibal. Na njihov razvoj vplivajo nezdrava prehrana, debelost, povišan krvni pritisk, telesna nedejavnost, povišan holesterol in sladkor v krvi, kajenje in tvegano pitje alkoholnih pijač. Toso dejavniki tveganja, ki sejim lahko izognemo, če poznamo in upoštevamo načela in priporočila zdravega načina življenja. V sklopu tega projekta bodo v občini Gornji Grad organizirali 14 delavnic, kjer bodo tudi praktično prikazali nekatere veščine in aktivnosti, ki ohranjajo in krepijo zdravje. Pred in po delavnicah bodo vsem udeležencem srečanja, ki bodo to želeli, izmerili krvni pritisK telesno težo in določili indeks telesne mase. Nedvomno bodo obiskovalci teh srečanj deležni številnih zanimivih in poučnih tem in praktičnih ter zdravih nasvetov. Pomemben element delavnic bo tudi zdravo druženje, ki je v zadnjem času čedalje bolj v ozadju. Avtor projekta je Zavod za zdravslveno varstvo Murska Sobota, koordinator v regiji Celje je Zavod za zdravstveno varslvo Celje, izvajanje projekta pa je omogočilo Ministrstvo za zdravje RS. Pravijo, da zdravje v življenju človeka ni vse, pa vendar je v življenju brez zdravja skoraj vse ostalo nič - zato ohranjajmo in krepimo svoje zdravje! Olga Stancar OBJEM JE VREDEN VEČ KOT TISOČ BESED Robniki v nesreči niso ostali sami Ognjeni zublji so šestega septembra družini Robnik pod Rogatcem uničili gospodarsko poslopje, stroje in krmo za živino ter tako v pepel spremenili žulje in dolgoletna odrekanja Spodnjih Ložekarjev. V nesreči pa niso ostali sami. Na pomoč so jim priskočili številni dobri ljudje iz Luč in okolice ter seveda Občina Luče in številni donatorji, ki so darovali denar. Z darovanim lesom in udarniškim urami so v teh dneh uspeli gospodarsko poslopje že pokriti. Na humanitarnem koncertu sta nastopili tudi grofica Eleonora Sobjeska z vitezi... S humanitarnim koncertom Objem je več vreden kot tisoč besed, ki sta ga v nazorski športni dvorani pripravila Občina Luče in mozirsko območno združenje Rdečega križa, so se pomoči družini Robnik pridružili številni znani pevci in pevke. Prijetne melodije zmagovalk letošnje Slovenske popevke skupine Dežur in Yleni-je, zmagovalke letošnje Eme Dua Platin, grofa Volka Turjaškega in grofice Eleonore Sobjeske z vitezi, zvezde zabavne glasbe Nuše Derende ter seveda domačinov Habrovih fantov iz Luč, tria Črna mačka in citrarja Klemena Matka so ob moderatorju programa Lojzetu Bojancu polepšali nedeljsko popoldne obiskovalcem ter seveda družini Robnik. O nesrečnem dogodku je spregovoril Ciril Rose, župan občine Luče, kije prepričan, da na svetu še obstajajo dobri ljudje, ki znajo prisluhniti soljudem in jim pomagati v stiski. »Na koncu tunela bo luč. Bila je bolečina in bo veselje...» je prepričan Rose. Tudi Boža Robnik, hčerka prizadete družine, kije vsem namenila besede zahvale, je mnenja, da človek lahko izbere vas, v kateri bo živel, ne more pa izbrati vaščanov. A nedeljski koncert in 5 milijonov tolarjev, ki se jih je že nabralo na računu za prizadeto družino, je dokazal, da okrog Rob-nikovih živijo dobri ljudje, ki jim ni vseeno za stiske sovaščanov. Marija Sukalo ... in zvezda zabavne glasbe Nuša Derenda (fotografije: Ciril M. Sem) Naša anketa Dobrodelnost Življenje je jasno nebo, ki pa ga vsake toliko lahko zakrijejo oblaki. Lahko se v neizhodni stiski znajdemo mi, kdo od naših bližnjih ali pa nekdo tretji. A kako reagiramo v takšnih primerih? Ali pomagamo z denarno pomočjo, sami zavihamo rokave, si vzamemo čas in priskočimo na pomoč, ali pa se naredimo slepe in gluhe ... Andrej Novak, Mozirje Dobrodelnost je lahko povezana tako z zbiranjem denarnih prispevkov, raznimi dobrodelnimi koncerti, kot tudi z aktivno pomočjo ljudem na domu, raznovrstno prostovoljno pomočjo. Je pa res, da zbiranje denarne pomoči ponavadi najhitreje pokaže učinke. Cilka Zidarn, Gornji Grad Denar je kar dobra pomoč, po moje najhitreje pomaga, vendar bi zadevo konkretno bolj težko komentirala. Marjana Britovšek, Mozirje Saj to zbiranje denarnih sredstev že pomaga, a je zmerom prisoten strah in dvom, kje ta denar potem res konča. Prostovoljno delo prinese bolj konkretne in vidne učinke, pa tudi tistemu, ki pomaga, prinese večje osebno zadovoljstvo, kot če bi zgolj nakazal določeno vsoto denarja. Je pa res, da smo vedno bolj komfortni in raje kar nakažemo denar, saj smo vedno na kratkem s časom... Anton Jezernik, Rečica ob Savinji Sam ne bi preveč podpiral ne denarnih pomoči ne drugačnih pomoči v pretirani meri, saj je dosti pametnejše, če razmišljamo preventivno. Predlagal bi naši občini in županu, naj raje pripravijo dober koncept razvoja Zgornje Savinjske doline in naj se še posebej osredotočijo na koncept zaposlovanja, ureditev infrastukture, gospodarstvo in posebej turizem. Tudi celotno Slovenijo v določeni meri pesti podoben problem, saj nekako ni programa, ki bi povezoval. Treba je pripraviti program, ki bi zadržal mlade in omogočil lepšo prihodnost. Tamara Pirnat, Letuš Meni osebno se najboljša poteza dobrodelnosti zdijo dobrodelni koncerti, saj s sabo prinašajo ogromno pozitivnega in bi jih bilo bujati. Ijivo, če aktivno pomagaš kar sam osebno, saj se tako lahko tudi prepričaš v koristnost in sadove svojega dela, pri denarju pa je to bolj nedorečeno, So pa dobrodelni koncerti vsekakor izredno lepa poteza. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem ___________________________________________________y Anka Presečnik (foto: Benjamin Kanjir) Sele so zaselek, ki leži vpet v hrib ob poti v Žekovec. Njegova značilnost so trdne kmetije, ki že dolga desetletja kljubujejo tegobam časa in vremena, ki kar prehitro mineva. Zadnja domačija na strmi poti v hrib je Podgošnekova, na kateri domuje tudi Anka Presečnik. Trdna in vedra gospodinja, ki se je pred dnevi pogumno podala v deveto desetletje življenja. V starejši hiški spoznam ženico, drobno, zamišljeno in polnih oči, ki me pogledajo z nasmehom. Njen obraz, poln vedrine in toplote, zaznamuje dolgoletno garanje sredi hribov, večno skrb za blagor vseh njenih. Zmotim jo ravno med prebiranjem fižola in pohvalim njen oster vid. Pogovor steče sam od sebe. ANKA PRESEČNIK IZ MOZIRJA Vedro v deveto desetletje Njeni spomini segajo daleč v preteklost. Kako tudi ne, saj s svojo vedrino in bistroumnostjo napolnjuje vse okoli sebe. Prva stvar, ki se ji je globoko zarezala v misli, je očetova smrt. Rojena je bila pri Hudobrezniku na Brezjah leta 1924. Trdna slovenska kmetija je bila zaznamovana z veliko družino. Sedem otrok, Anka je bila šesta med njimi, pa ni pomenilo zgolj sedem lačnih ust, ampak najprej sedem parov delovnih rok. Slednje so bile še kako potrebne, saj je bilo potrebno obdelovati dve kmetiji. Po očetovi smrti je bilo sprva zelo težko, kot se Anka spominja, nato pa so se stvari obrnile na bolje. Vsakdo je poprijel za svoje delo in življenje je šlo naprej. Žalostnih dogodkov se Anka spominja tudi iz druge svetovne vojne. Slednja je vtisnila globoke rane v njene spomine. Zopetji v ospredje prihajajo strah in žalost. Po vojni seje zaposlila vZadrugi, kmalu pa je spoznala tudi svojega moža Jožeta. »Ko sva se poročila, sva bila nekaj časa še pri nas doma, saj hiša še ni bila dokončana,« se spominja. »Vedno sem govorila, da na "pavre" že ne bom šla, potem sem se pa glih na "pavre" oženila,« doda in se ob tem malce nasmeji. Verjetno gre ob tem za malce zarečenega kruha. V prijetnem pogovoru pravi, da je ni stvari, ki bi jo želela za nazaj spremeniti. Če bi seveda imela to moč. Živela je po poštenih načelih, delala in spoštovala ljudi okoli sebe. Pred dnevi so ji sorodniki in prijatelji pripravili veliko slovesnost. Zbrali so se v mozirskem lovskem domu, kjer so s pesmijo in druženjem obeležili njen visoki življenjski jubilej. »Imeli smo se "orngi fajn',« pravi Anka in mi pripoveduje o tem, kdo vse je prišel in o darilih, kijih je starejšemu človeku težko kupiti, ker »imam vse, kar potrebujem.« Rada pa hodi na izlete, saj pravi: »Počutim se še zelo mlada, čeprav sem že stara. S sosedi se zelo dobro razumem, zato skupaj hodimo okoli.« Izvem še, da je njeno največje veselje delo na zemlji in v hlevu. »Zdi se mi, da znam sama pač najbolje poskrbeti za živino,« zato še vedno skrbi za dve kravi, teleta in prašiče. In delo jo drži pokonci, kakortudi dobra volja, ki ji je nikoli ne zmanjka. Do pred časom je tudi kuhala še sama za celo družino, a kaj, »ko pa mladi danes nič ne jedo,« pravi. Dotakneva se tudi politike. »Poslušala sem že po televiziji, o volitvah pa ne vem ničesar,« pravi in dodaja, daje to ni nikoli zanimalo. Seveda, pomembno je bilo delo in skrb za družino. In pa zdravje, kiji še dobro služi. »Pred enajstimi leti sem bila že na operacijski mizi zaradi žolčnih kamnov. Prišel pa je zdravnik in mi povedal, da si me zaradi srca ne upajo operirati. Tako živim že vsa leta z njimi in nimam posebnih težav. Najbrž zato, ker se ves čas gibljem,« doda Anka. Zadovoljna z življenjem, ki ga živi, in brez večjih želja za prihodnost. Kaj bi si človek v njenih letih še želel? »O, nekaj let bi še že rada bila!« odgovarja. Ob slovesu se že na vratih dogovoriva, da se čez deset let zopet pogovoriva in zapiševa kakšen stavek. Z njeno dobro voljo, življenjskim optimizmom in delavnostjo se ne bojim, da to ne bi uresničila. Benjamin Kanjir ŠMARTNO OB DRETI w Dan odprtin vrat v PGD Šmartno ob Dreti Gasilci so prikazali delovanje obnovljene avtocisterne in demonstrirali gašenje z njo (foto: Marija Šukalo) Oktobra pred šestimi desetletji je okupator požgal Zgornjo Savinjsko dolino. Tudi Šmartnemu ni prizanašal. V spomin na te tragične dogodke druge svetovne vojne pa Šmarčani praznujejo praznik krajevne skupnosti. Letošnje praznovanje so pričeli preteklo nedeljo z Dnevom odprtih vrat Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Dreti in predstavitvijo internetnih strani domače občine. Po besedah predsednika krajevne skupnosti Bojana Štruklja elektronski mediji dobivajo vse bolj na veljavi in tako skrajšajo marsikatero pot ter približajo storitve uporabnikom. Tudi Občina Nazarje je pred kratkim obnovila svojo internetno stran, kjer lahko obiskovalci najdejo predstavitev občine in različne koristne informacije, tako o organ- iziranosti občine kot o gospodarstvu, turizmu, kulturi in še marsičem, po krajevnih skupnostih: Nazarje, Kokarje in Šmartno ob Dreti. Po predstavitvi so gasilci prikazali delovanje obnovljene avtocisterne in demonstrirali gašenje z njo. Ker v društvu ni bilo denarja za nakup nove, so bili po besedah Jureta Zakrajška prisiljeni obnoviti staro avtocisterno. Stroški obnove so znašali dobrih milijon 700 tisoč tolarjev. S praznovanjem praznika KS so Šmarčani nadaljevali v četrtek s spominsko proslavo in pogostitvijo starejših ter zaključili danes z otvoritvijo razstave Šmartno na platnu. Gre za razstavo del likovnih ustvarjalcev, ki se združujejo v društvu Gal. O srečanju in razstavi več v naslednji številki časopisa. Marija Šukalo PODEŽELSKO RAZVOJNO JEDRO NA LJUBNEM Družbeni in zasebni kapital z roko v roki Minuli petek so na Ljubnem ob Savinji predali namenu prenovljeno Fašunovo domačijo, v kateri bo odslej delovalo Podeželsko razvojno jedro, katerega je Občina Ljubno ustanovilaskupaj s Savin- življenje na ta način, da smo opremili prostore v delavnico in moderno učno kuhinjo s ciljem, da se v njih odvija preko celega leta izobraževanje za odrasle v smislu usposabljanja za dopolnilne de- javnosti s končno željo, da se v tem objektu rojevajo znanja za nova delovna mesta, kijih v občini Ljubno in celotni Zgornji Savinjski dolini še kako potrebujemo.« V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje bodo prvo delavnico pripravili v okviru projekta Živimo zdravo. Prva tri leta bo dejavnosti v Fašunovi hiši financiral Pospeševalni center za malo gospodarstvo, objekt pa bo oprav- jsko-šaleško območno razvojno agencijo. Z odprtjem vrat edinega spomenika stavbne dediščine, ki izpričuje socialni status srednjega kmeta, so se povečale možnosti uspešnih društev Komen in Toplica, ki se že vrsto let ukvarjata s peko kruha in peciv ter z izdelki, ki predstavljajo domačo lokalno skupnost. Ljubenci so se torej odločili kulturnemu spomeniku v trškem jedru dati novo vsebino in priložnost za življenje ali kot je dejala županja Anka Rakun: »... spojiti arhitekturno oziroma stavbno in premično dediščino z novimi turističnimi trendi in to kot avtohtono posebnost: pokazati turistom in javnosti. V nekdanje gospodarsko. poslopje želimo vdihniti Otvoritev Fašunove hiše je bila prilika za snidenje vidnih predstavnikov gospodarskega in političnega življenja KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE PACIENTIV ČAKALNICI Gledališče smeha KOPER KOMEDIJA za abonma in izven (foto: EMS) Ijal zavod Savinja, ki ga je Občina Ljubno ustanovila skupaj s Savin-jsko-šaleško območno razvojno agencijo, ki je v imenu zgornjesav-injskih in šaleških občin uspešno kandidirala na razpisu za ustanovitev podeželskih razvojnih jeder. Za obnovo Fašunove hiše so porabili 30 milijonov tolarjev, h čemur sta Občina Ljubno in ljubljanski BTC prispevala po 10 milijonovtolarjev, 7 milijonov je dodal Pospeševalni center za malo gospodarstvo, država pa je preko kulturnega ministrstva zagotovila 4,5 milijone tolarjev. Savinjčan ZLATA POROKA JOŽEFE IN FRANCA FUZIRJA IZ LEPE NJIVE 50 let skupne poti Jožefa in Franc Fužir iz Lepe Njive pri Mozirju sta v soboto, 9. oktobra, praznovala prav poseben jubilej. S sveto mašo in družinskim praznovanjem sta počastila svojo zlato poroko, edinstvenih 50 let skupnega življenja. Režija: Adrijan RUSTJA, SSG Trst gospa ROZI: Marija PARAVAN - JELAČIN gospod Franci: Andrej JELAČIN in ostali pacienti V soboto, 30» oktobra 2004, Dom kulture Nazarje, ob 20» uri Predprodaja vstopnic: Občina Nazarje in Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje Zlatoporočenca Fužir (na sredini) s pričama (foto: Barbara Fužir) V otroštvu jima življenje ni priza-! našalo. Franc je že v rani mladosti izgubil mamo, Jožefa pa je izkusila krutosti druge svetovne vojne, kjer je izgubila oba starša in bila izgnana j v otroško taborišče v Nemčiji. Življenje, ki ju je zbližalo pred dobre-! ga pol stoletja, jima je naklonilo veliko svetlih trenutkov, a bili so tudi časi, ko je bilo treba hoditi tudi po poti pod oblaki. A na človeku je, da izpolni namen in smisel svojega bivanja. Franc in Jožefa sta se na svoji skupni poti trudila v rasti. Bila sta predana starša ter delovna in požrlvovalna kmetovalca. Vzgojila sta tri sinove, ki so jima danes na jesen življenja s svojimi družinami v oporo in veselje. Mozirski Župnik Sandi Koren, ki je vodil sveto mašo, je poudaril, da sta mož in žena eno, saj skupaj tvorita popolnost in skupaj rasteta. Zakonca Fužir, svetel zgled neomajne zvestobe in ljubezni, besedam dajeta pomen. Te besede namreč živita. Barbara Fužir J^ViìiL ili ....n.. Občestvo žive cerkve V nedeljo je mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger, ob somaševanju gornjegrajskega dekana Martina Pušenjaka in domačega župnika Lojzeta Ternarja, blagoslovil prenovljeno podružnično cerkev sv. Miklavža v istoimenskem zaselku pri Novi Štifti. Somaševanje v cerkvi sv. Miklavža je vodil mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger (foto: EMS) Pred 580 leti je na tem mestu že stala cerkev, sedanja, neogotska, pa je iz leta 1872. Številni farani in gostje so napolnili cerkev in pros tor pred njo in prisluhnili pesmi zvonov ter vzpodbudnim škofovim besedam. »Cerkev ni samo zgradba iz kamna ali opeke, ni samo zidovje, ki je s tega malega griča vidno daleč naokoli. Cerkev je živo občestvo ljudi, ki ste se zbrali okoli domačega župnika in skupaj z njim vsak po svojih močeh poskrbeli, da bodo tudi zanamci lahko obču dovali sakralni In kulturni spomenik sredi novaštiflne vasi,« je zbrane nagovoril škof Kramberger. Ob koncu slovesnosti je zbrane nagovoril tudi župnik Ternar in na kratko opisal potek obnovitvenih del. Obnova je trajala več mesecev, stala pa je okroglih 10 milijonov tolarjev. V župniji so zbrali nekaj manj kot 2,4 milijona tolarjev, toliko denarja je prispevalo tudi ministrstvo za kulturo, občina Gornji Grad pa je doslej nakazala 1 milijon tolarjev. Nekaj denarja naj bi država in občina še nakazali, po pogodbi skupaj 2,8 milijona tolar jev. »Vsem in vsakomur se zahvaljujem, tudi donatorjem iz Avstrije in drugim »skritim« dobrotnikom,« je sklenil župnik Ternar z iskrenim upanjem, da bo dolg kolikor ga je še ostalo kmalu poplačan. Savinjčan NAZARJE Relikvije svete Klare Asiške V okviru praznovanja Klarinega leta so v Slovenijo pripeljali relikvije svete Klare Asiške, soustanoviteljice reda sester klaris. Sprejem in čaščenje so preteklo soboto pripravili v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja, slovesno mašo je vodil upravitelj ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan. Maši je sledila molitvena ura, nato pa so relikvije odpeljali v mariborsko škofijo v samostan sester klaris v Nazarjah. Tudi na samostanskem hribu so pripravili slavnosten sprejem in počastitev ter sveto mašo, ki jo je vodil domači župnik in gvardijan Franc Kovše somaševala pa sta patra Mirko Silvester iz Nazarij in Nikolaj Žvokelj, župnik iz Strunjana. Maši so prisostvovali romarji iz Strunjana, molitveno uro pa so pripravili člani frančiškanske družine. Sveta Klara, ki je umrla pred 750 leti je bila učenka svetega Frančiška Asiškega in soustanoviteljica reda sester klaris v Assisu. Posebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva, za katerega se je sveta Klara pri cerkvenih oblasteh tedanjega časa morala dolgo in odločno boriti. Že dve leti po smrti je bila razglašena za svetnico. Prve samostane sester klaris je Slovenija dobila leta 1300, a so bili z odlokom Franca Jožefa II ti razpuščeni. V našo dolino so prve sestre klarise prišle pred četrt stoletja iz Zagreba, danes pa jih je na samostanske- mu hribu v Nazarjah že petnajst. Kot so še sporočili s Slovenske škofovske konference, so relikvije svete Klare svojo pot začele v za-četkujubilejnega Klarinega leta, lani aprila. Najprej so potovale po nekaterih italijanskih provincah, nato po Švici, Avstriji, Mehiki, Albaniji... Beseda relikvija izvira iz latinščine in pomeni del telesa, obleke ali predmet, ki je bil povezan z nekim svetnikom. Relikvijam izkazujejo posebno čast in spoštovanje, kar se odraža v čaščenju. Hranijo jih v posodi, ki se imenuje relikvarij. Marija Sukalo Relikvije svete Klare so pripeljali v samostan sester klaris v Nazarje (foto: Ciril M. Sem) Ne3 na zimo m poskrbite za svo vozilo Ud ... Piše: Aleksander Videčnik VID STRGAR IZ SOLČAVE Če listamo po obsežnem zapisu tega zanimivega človeka, naletimo na številna njegova osebna razmišljanja, kijih Strgar kar modro podkrepi. Tako tudi tole na strani 4: "Mi kmetiski ludi ko bi nam še tako odkrito pred oči postavil le take navadne bolezni se komaj spoznajo, kojih vsak dan vidimo, ne pa opazimo kakšne kirih je brez števila na sveti, ložej se jih je varvati koker nih rešit...". Torej; Strgar je že opozarjal na potrebno preprečevanje (preventiva) raznih bolezni. Tu navaja nekega nemškega zdravnika (orzata), kije zapisal: "Willst du von Krankheit bleiben frei, meid' sorgen, zorn, naid und Melanholei." Besedilo je točno prepisano, z vsemi napakami vred! Vendar pa je vtem velika modrost, ki bi jo lahko prevedli: "Če se želiš izogniti boleznim, izogibaj se skrbem, jezi, nevoščljivosti in melanholiji." Potem naprej Strgar: "Da te besede so resnične kakor lahko spoznamo z vsakdanje skušne, da nam pr'nese bolezen jeza, žalost, strah, nenasitnost, razusdanost, dušni nemir in telesno slabo stanje in mehanično poškodovanje, terpljenje in vročino..." To razmišljanje je še danes aktualno, seveda prilagojeno sedanjem prilikam in okoliščinam, v katerih sedaj živimo. Lahko bi sodobno tolmačili to opozorilo Strgarja kot nevarnost pred stresom in še kaj več. Sedaj pa nadaljujemo z zapisi o zdravilnih rastlinah. Vrednik (vrednjak) Pri grintah (izpuščaji, op. A.V.)je dobro izmivati s čajem te rastline. Ko gre za stare rane in take, ki gnijejo, namaži te z zmesjo rastline in medu. Težave pri menstruaciji ublaži na vinu kuhan vrednik. Če so težave z vidom, skuhaj skupaj med in vrednik in rahlo namaži boleče oko. Jetičnik (jet'čnik) Strgar pri opisovanju te rastline posebej poudarja, da seje ne časti, niti ne ceni dovolj. Uporablja se uspešno tako pri ljudeh in živini, saj celi stare rane. Svežo rastlino nadrobno zreži in jo štiri dni namakaj v vinu. To zmes potem žgi (žgana voda), taka tekočina se ohrani več let. Za bistro glavo je dobro pitje zjutraj, hkrati pa drgnjenje senc na glavi. Obtežkih porodih so dali porodnici to zmes vdihavati. Če gre za vročino, stolci jetičnik Domači zdravilci v prah in ga na vodi pred spanjem popij. To tekočino so uporabljali za celjenje globokih ran in vbodov in sicer z obkladki. Za razne notranje bolezni je dobro zjutraj in zvečer popiti nekaj te tekočine. Da bodo rane kmalu zacelile, jih je dobro s to tekočino izpirati. Če imamo na obrazu pege ali lišaj si pomagamo z zmesjo belega petroleja injetičnika, oboje zmešamo na vodi za mazilo. Ta zmes odstranjuje vse, kar povzroča nečista kri. Po ugrizu kače izpiraj to mesto z omenjeno tekočino in popij zjutraj in zvečer vodo z namočenim jetičnikom. Pri zlatenici si pomagaj s stolčenim jetičnikom namočenim v vodi. Ta pripravek pomaga tudi tedaj, ko želi nekdo shujšati, če ga pijemo vsak večer pred spanjem in to skozi 6 tednov. To pitje pomaga tudi pri rodnosti žensk, saj pozdravi v telesu razna vnetja. Pri vrtoglavici polagamo na glavo obkladke dvakrat dnevno, to tudi prežene hude misli in bistri spomin. Lahek govor omogoči pitje te tekočine in to zjutraj in zvečer. z zmesjo bezgovega listja in kozjega loja - listje se mora v loju cvreti in še gorko moraš položiti na boleča mesta. Lepo modro barvo dobimo iz mešanice soka bezgovih jagod, kuhanih v vodi z malo galuna in kisa. Kordabenedikta Proti trganju čeljusti je dobro s prahom te rastline drgniti boleča mesta. Zenopleter, kordoben-edikto in fige kuhaj in uživaj, če imaš prebavne motnje. Voda, v kateri je namočena rastlina, pomaga očistiti prsa sluzi. Žvečenje zelenega listja je dobro za srce, čiščenje krvi in pomaga pri mrzlici. Pri prehladu glave je dobro užiti na vinu kuhano rastlino, saj povzroči hudo potenje. Čaj iz te rastline je dober za pljuča pa tudi kot obkladek za rane. Brez bolečin in hitro poceliš rane z "volno" od cvetja. Za hude primere (prisad) skuhaj na laškem olju rastlino in dodaj šentjanževko, pa še bezgovo listje dodaj. To potem ožmi in shrani v steklenici za mazilo. Sv. Frn ueUko Kaaverjan! Svoje dni Jurijanom čudodelni učenik, Bodi lud Slovencem vselj mogočni pomočnik. tlfll a fanifh v Gckr r aI3»e»t< jtr -n Etitsioiehi Habat Pri vodenici pomaga čaj iz korenin. Obliž stolčenega listja ozdravi črva na prstu. Če imamo izpuščaje na glavi,jih namažemo s sokom tega zelišča. Kuhano listje prežene fluse (vnetja, op. A .V.) in vodenico. Zeleno skorjo kuhaj na vodi in to pij, kadar imaš težek želodec. Za boleče noge je dobra kopel iz listja, kuhanega v soljeni vodi. Pri kašlju pomagajo skuhane korenine. Božjastnemu je treba položiti na okončine zeleno listje te rastline. 3scemo stare fotografije Bezeg Strgar hvali bezeg kot izredno in vsestransko zdravilo, ljudje pa ga zelo cenijo. Na vodi namočen skorja je dobro odvajalno sredstvo. Tudi pekoče oči pomiri ta voda. Pritisk v prsih, boleča jetra, vranico in ledvice pozdravi uživanje vode, v kateri je namočeno listje, pij zjutraj in zvečer. Če imaš težave z mrzlico in notranjimi organi, pij skozi tri dni to tekočino in sicer zjutraj in zvečer. Dobro zdravilo za oči je bezgova goba namočena v vodi. V primeru kačjega ugriza polagaj na poškodovano mesto obkladek iz te tekočine. Ta voda je dobra za izmivanje oči, kadar dobiš očesno mreno. Ko se tresejo roke, jih kopaj v tej tekočini. Obliž ali obkladek dobro celi rane. Revmatične ude zdravimo Lepa in zanimiva votivna podobica iz Radmirja. Tiskana je bila na začetku druge polovice 19. stoletja. Poslali so nam jo iz Muzejske zbirke v Gornjem Gradu. POLONA ŠPORIN, socialna delavka Nikoli ni prezgodaj, da začnete otroku brati. Že v zgodnjem obdobju nanj ugodno vplivajo petje uspavank, pogovor in branje. Ob vstopu otroka v šolo ne prenehajte z bralnimi dejavnostmi ob branju in po njem. Tudi ko že samostojno bere, mu še vedno berite »za lahko noč«, dokler vas prosi za to. Otrok ne uživa le v branju, srečen je, ker ste z njim. OTROKA AKTIVNO VKUUČUJTE V BRANJE Ko je otrok star pol leta in mu dajemo različne igrače, mu ponudimo tudi različne igralne knjige (iz pralnega blaga, lesa, kartonke). Kažemo mu slike v knjigi, povemo mu, kaj predstavljajo; imenujemo predmete, osebe, pojave, dogodke. Od približno devetega meseca dalje otroku pripovedujemo in beremo krajše pesmi, pravljice, zgodbe, ALOJZ VRTAČNIK revirni gozdar, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Drevo se v naravi čisti vej tudi samo, vendarje ta proces počasen, nepopoln in zato nezanesljiv. Delež lesa brez vej oziroma grč je tako majhen in tržno manj pomemben. Za vzgojo drevja brez vej je potrebno zelo načrtno in strokovno gojitveno obravnavanje določenega sestoja, kar pa ni vedno uspešno. Zato so gozdarji naravni proces odmiranja vej pospešili in razvili ra- Berite otroku vsak dan nekaj minut uganke. Najprimernejša knjiga za to starost je slikanica. Otroka imamo v naročju ali tesno ob sebi in mu beremo ali pripoved ujemo tako, da hkrati opazujemo ilustracijo. Pogovarjamo se z njim: če nas med branjem sprašuje in pripominja, pomeni, da sledi, razume in sodeluje - majhen otrok redko samo posluša. Postopoma otroka aktivno vključujte v branje z vprašanji, napotki, naj kaj poišče na ilustraciji, spodbujajte ga, da ponovi besedo, razlagajte mu besede, branje povezujte z otrokovimi doživetji, prosite ga, naj sam obrne list v knjigi. Majhen otrok posluša in sodeluje s »celim telesom«, posnema, kar sliši, od ugodja nas objame, ker mu beremo. SKUPAJ IŠČITE INFORMACIJE Od tretjega leta dalje poleg slikanic otroku beremo tudi revije, propagandno gradivo, zgibanke. Daljše zgodbe in debelejše knjige mu beremo v nadaljevanjih. Uporabljamo poučne knjige, priročnike, atlase, enciklopedije S pomočjo knjig se pripravljajte na izlet, dopolnjujte znanje s sprehoda v naravo, v knjigah poiščite ideje za likovne dejavnosti, vrtnarjenje, praznovanja, družabne igre. Skupaj z otrokom poglejte v kuharsko knjigo, kadar potrebujete recept, vzdravstveni priročnikza nasvet. Priročnik uporabljajte vi, otrok naj vas opazuje in vam »pomaga« pri iskanju. Skupaj z otrokom iščite informacije v telefonskem imeniku, slovarju tujk, atlasu sveta. Skupaj berite navodila za uporabo z ovitka zdravil, čistil, hrane, preberite otroku, kako dvigniti denar iz bankomata, pokažite kako prebrati, kdaj pripelje avtobus, kje presedamo na potovanju z vlakom, koliko stane bencin. Berite napise na trgovinah in povejte otroku, kaj pomenijo. Včlanite otroka v splošno knjižnico, da boste imeli vedno na voljo dovolj bralnega gradiva. Obiskujte knjižnico skupaj z otrokom, da knjige in drugo gradivo lahko izbira sam. Koje otrok starejši, ga spodbujajte, da knjižnico obiskuje še naprej in raziskuje tudi dodatne možnosti, ki mu jih ponuja. Sodelujte z vzgojitelji, učitelji in knjižničarji, da boste skupaj razvijali otrokovo bralno kulturo. S knjižničarji se posvetujte, katere knjige priporočajo vašemu otroku glede na njegov razvoj in starost. V vrtcu/šoli se pozanimajte, kaj priporočajo v branje in katere dejavnosti izvajajo za spodbujanje. Vključite se v bralne dejavnosti oziroma spodbujajte otroka, naj se vključi vanje. Ponekod imajo dobro založene bralne kotičke za otroke. Obiskujte posebne prireditve za otroke v knjižnici: ure pravljic, igralne ure s knjigo, razstave. Z otrokom obiščite knjigarno. Kupite mu knjigo, ki si jo želi; darujte mu knjige ob praznikih; naročite ga na njegovo najljubšo revijo. Otroknaj ima nekaj čisto svojih knjigvdružinski knjižnici. Pogovarjajte se o problemih, ki jih obravnavajo knjige. To lahko pomaga pri razumevanju različnih stisk intežav in pri njihovem reševanju. Omejite čas za gledanje televizije in za igro na računalniku. Glasno branje, pogovorzotrokom, čas, ki ga tako preživite skupaj, je nenadomestljiv. Vzemite si čas in berite otroku vsak dan nekaj minut. Nobena knjiga ni prezahtevna, če smo ob otroku odrasli! Bodite otroku zgled -berite tudi sami. Sodelujte z vzgojitelji, učitelji in knjižničarji, da boste skupaj razvijali otrokovo bralno kulturo. S knjižničarji se posvetujte, katere knjige priporočajo vašemu otroku glede na njegov razvoj in starost. Obvejevanje gozdnega drevja Obvejevanje oziroma obžagovanje gozdnega drevja je gozdnogojitveni ukrep, s katerim izboljšamo kakovost lesa obvejenega drevesa. Z ob-vejevanjem dobimo les brez grč, ki je zelo uporaben in ima na tržišču visoko ceno. Ker pa je obvejevanje gozdnega drevja zelo zamuden in drag postopek, ob nepravilni izvedbi pa tudi škodljiv za drevo, je dobro, da ga spoznamo. zlične načine obvejevanja gozdnega drevja z namenom, da vzgojijo kakovostno drevje. Tehnike so različne. V osnovi ločimo obvejevanje listavcev in obvejevanje iglavcev, suho in zeleno obvejevanje. V današnjem prispevku bom opisal obžagovanje smreke, ki je pri nas najpogostejša in za obvejevanje najbolj zanimiva drevesna vrsta. Opisal bom le suho obvejevanje, ki se od zelenega loči po tem, da pri suhem odrežemo le suhe veje, pri zelenem pa tudi še žive veje. POSVETUJTE SE S SVOJIM REVIRNIM GOZDARJEM Preden se odločimo za obvejevanje, moramo ugotoviti, kateri so tisti sestoji, ki bi bili za to primerni. Kakšen naj bo premer izbranih dreves oziroma v kateri razvojni fazi obžagujemo? Katera in koliko dreves je potrebno obžagati? Do katere višine naj obžagujemo? Kakšno orodje potrebujemo in ne nazadnje, kdaj je najprimernejši čas za to delo? O vsem tem se je treba posvetovati s svojim revirnim gozdarjem, ki vam bo o tem vedel svetovati in bo predvidene aktivnosti tudi vnesel v gozdnogojitveni načrt. Najprimernejši za ta ukrep so sestoji dobrih rastiščih, kjer pričakujemo, da se bo vloženo delo izplačalo. Tudi drevje, ki je primerno za obvejevaje, boste izbrali skupaj z gozdarjem. Zaradi enostavnejšega dela je to najbolje storiti takrat, ko izbirata (odkazu-jeta) drevje za redčenje. Takrat lahko sproti označita tisto drevje, ki ga boste po opravljenem poseku tudi obžagali. Zaradi lažjega iskanja naj bo drevje trajno označeno. Drevje označimo s trakovi ali z barvo, seveda ne rdečo, ki je rezervirana za odkazilo. Za obžagovanje je najprimernejši čas, koje prsni premer izbranih dreves od 10 do največ 15 cm, BBHHBHHHBHBanBnHHHHBBB torej so to tanjši drogovnjaki. Število dreves, kijih bomo obžagali v konkretnem sestoju, določimo glede na trenutno stanje in cilje, ki smo sijih postavili za ta gozd. Na to vplivajo rastišče, starost sestoja, zmes drevesnih vrst in razporeditev dreves. Obžagamo ie tista drevesa, ki naj bi ostala v sestoju do njegove zrelosti, to je od 300 do največ 500 najkakovostnejših dreves na hektar. Razpored dreves naj bo enakomeren po površini. Izbrano drevje si vsekakor ne sme konkurirati. Pri iglavcih obvezujemo vedno izven vegetacijske dobe, najbolj primeren čas pa je pred začetkom vegetacije. To je v drugi polovici februarja in v prvi polovici marca. Zelo ugodno je, če je vreme hladno, (vendar ne sme zmrzovati), saj se tako izognemo poškodbam lubja. Vsekakor pa v nobenem primeru ne obvejujemo v prvi polovici vegetacijske dobe, koje nevarnost za poškodbe lub- ja in drugih živih delov drevja največja. TEHNIKA OBVEJEVANJA Višina, do katere obvejujemo drevo, naj bi bila mnogokratnik najbolj iskanih dolžin hlodov. To pa je največkrat 4,8 ali 12 metrov. Stroški obvejevanja so zelo visoki in z višino vrtoglavo naraščajo, zato do 12 m obvejujemo le izjemoma. Seveda moramo pri obvejevanju upoštevati tudi višino panja in nadmero. Nič nam ne pomaga, če drevo ob-vejimo točno do višine 8 metrov nad zemljo, potem pa je višina panja višja od 20 cm, kupec zahteva nadmero, zaščito čela... Zato obžagu-jmo vedno okoli pol metra višje od želene dolžine hloda brez grč, da ne bo šlo naše delo v nič. V praksi je to en venec suhih vej. Če želimo, da bo delo dobro opravljeno, s tal ne obvejujemo višje kot do višine 4,5 m. Za večje višine potrebujemo lestev. Tako delo pa je zelo zamudno in zato drago. Za ročno obve- jevanje potrebujemo za to namenjene žage, ki delujejo na principu potega in so oblikovane tako, da odrežejo vejo tik ob deblu in da hkrati ne poškodujejo debla. Žage namestimo na različno dolge ročaje (drog), s katerimi določamo višino obvejevanja. Nekatere žage so tudi na teleskopskih ročajih. Takšne žage se lahko kupijo v specializiranih trgovinah, ki prodajajo gozdarsko orodje. Za obvejevanje vej nad 4,5 metri višine lahko uporabimo tudi posebej prilagojene motorne žage ter specialne stroje, kijih pritrdimo na drevo in se potem sami vzpenjajo po deblu in žagajo veje. Seveda so ti aparati zelo dragi in povrnejo stroške le v primeru polne zaposlenosti. Večja gozdarska podjetja v tujini obvejuje-jotudi s posebej izurjenimi delavci, ki splezajo na drevo na način, ki ne poškoduje drevesa. Varujejo se s posebno tehniko in so dodatno zavarovani za delo na višini. Osnovno vodilo suhega obve- jevanja je, da naj bo višina obvejevanja prilagojena višini, do katere so se veje že posušile. Suhe veje odžagamo tik ob deblu, čim bolj gladko. Odstraniti moramo tudi drobne vejice med venci. Paziti moramo, da ne poškodujemo živega dela lubja in da ne zarežemo poševno v deblo. Vsaka taka poškodba je lahko vir okužbe, ki v celoti razvrednoti vloženo delo. Kot sem že v uvodu zapisal, je obvejevanje namenjeno proizvodnji vrednega lesa, hkrati pa je zelo naporno, zamudno, vloženo delo pa se obrestuje šele čez desetletja. Zato mora biti opravljeno premišljeno, pravilno in racionalno. Ne-spametnoje obvejevati drevesa, ki jih bomo zaradi redčenj posekali že čez deset ali dvajset let. Obve-jujmo samo izbrance, raje manjše število, pa zato pravilno, tik ob deblu, brez poškodb in do primerne višine. Samo skrbno in pravilno izvedeno obvejevanje ima svoj smisel in vrednost! Pogum, humor, upanje in veselje - skrite mo« v premagovanju bolezni ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Osrednja tema letošnjega dneva duševnega zdravja, ki ga vsako leto 10. oktobra obeležijo po vsem svetu, je bila usmerjena v odnos med telesnim In duševnim zdravjem. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so ob tej priložnosti opozorili, da morajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci človeka obravnavati kot celoto tudi tedaj, ko je v ospredju telesna bolezen. Dober odnos med bolnikom in zdravstvenim osebjem temelji na medsebojnem zaupanju in pomeni, da si bolnik upa vprašati, zdravstveni delavec pa je pripravljen odgovoriti. »Zdravstveni delavec, ki bo pred seboj videl in obravnaval človeka kot celoto, bo tudi v primeru telesne bolezni poskusil in znal prisluhniti bolnikovim občutkom, čustvom in skrbem, še zlasti na začetku nekega obolenja ali ob poslabšanju zdravstvenega stanja,« je povedala specialistka socialne medicine Nuša Konec Juričič, dr. med., predstojnica oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in vodja regijske skupine za preprečevanje samomora na Celjskem. Kaj pa lahko prispeva in izboljša bolnik? Brez zadrege in strahu naj o svoji bolezni povpraša zdravnika ali medicinsko sestro. Bolj ko bo poznal bolezen, njen potek in zdrav- ljenje, lažejo bo obvladoval. Pomembno je, da se o svoji bolezni in skrbeh pogovori z ljudmi, ki so mu blizu. Trpljenje v tišini ni koristno in ne prinese rešitve. Bolniku je lahko v veliko pomoč tudi skupina za samopomoč, kjer se družijo ljudi z isto boleznijo. Pri vsaki bolezni ima velik pomen skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano ter gibanje, kolikor ga dopušča bolezen, reden počitek in spanje. Vse to krepi tako telesno odpornost kot tudi duševno zdravje. Premagovanje številnih težav je mnogo uspešnejše pri ljudeh, ki so pozitivno naravnani in najdejovsebi pogum, humor, upanje in veselje. Pozitivno razmišljanje namreč ni le parola sodobnega časa, za njegov pozitivni vpliv na zdravje obstajajo znanstveni dokazi. Slednja spoznanja poudarja tudi Svetovna zveza za duševno zdravje. V procesu zdravljenja, ki zajame tako telesno kot duševno okrevanje, so lahko bolniku v veliko oporo svojci. Če so slednji seznanjeni z boleznijo in njenimi vplivi, laže pravilno in pravočasno ukrepajo. Pomembno je, da so ob bolniku tedaj, ko se njegovo telesno ali duševno stanje poslabša, in tudi tedaj, ko se stanje izboljša in je najbolj primeren čas, da bolnika spodbud- ijo k aktivnosti. Vse telesne bolezni, zlasti nenadne in hude, dolgotrajne in kronične ter bolezni s slabo prognozo, vplivajo na naše mišljenje, čustvovanje in vedenje. Povzročajo zaskrbljenost, negotovost, strah, lahko tudi jezo, vplivajo na naše odnose z ljudmi in delovno sposobnost. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje v zvezi z duševnim zdravjem posebej opozarjajo na rakava obolenja. Rakje bolezen, ki globoko poseže v življenje vsakega posameznika in njegove družine. Zaradi strahu pred rakom in prepričanja, da je bolezen še vedno v večini primerov neozdravljiva, se tovrstni bolniki večinoma znajdejo v izjemno težki situaciji in zato potrebujejo tudi psihoterapevtsko pomoč. Zato bi morali vsi, ki se pri svojem delu srečujejo z bolniki z rakom, obvladati osnove komunikacije in se zavedati, daje poleg strokovne oskrbe bolnika enako pomemben primeren človeški odnos. Franci Kotnik Vse telesne bolezni vplivajo na naše mišljenje, čustvovanje in vedenje. Povzročajo zaskrbljenost, negotovost, strah, lahko tudi jezo, vplivajo na naše odnose z ljudmi in delovno sposobnost. ^^tezsžagaBaaSgumačBs^----- Ne čakajte na sneg in gnečo pri vulkanizerjih! Piše: Igor Pečnik Prejšnji teden sem skočil do vulkanizerja in nataknil na jeklenega konjička zimske pnevmatike. He, saj vem, sprašujete se, zakaj že zdaj, če pa je po zakonu še slab mesecčasa(15.november-kdor je pozabil). Razlogi so bili vsaj trije. Prvi je bil ta, da ni bilo nobene gneče. Drugi: temperature so se približale sedmim stopinjam Celzija. In tretji: letne pnevmatike so že malce izrabljene in bom tako privarčeval na profilu. Ne želim stati v vrsti, ko se cela dolina ob prvem snegu spomni, da je potrebno namestiti na avto zimske pnevmatike. Definicija, kaj je zimska pnevmatika, je pravzaprav zelo široka. Osebno priporočam in zagovarjam pnevmatiko z M+S oznako. Druga verzija, ki govori o SVETUJEMO VAM letnih pnevmatikah z dovolj profila in verigah v prtljažniku, je rezultat površnega dela pri pripravi zakona! V snežnim razmerah nam pomagajo le pnevmatike M+S, ki imajo več lamel in so izdelane iz mehkejše mešanice gume, ki poskrbi za hitro odvajanje snega in vode izpod kotalne površine. Ko temperature padejo pod 7 stopinj Celzija, letne pnevmatike bistveno izgubijo na prožnosti in ne zagotavljajo več varnega oprijema s cestiščem. Da ne govorimo o sposobnosti zaviranja in vlečni sili vsnegu. Resje, tudi v Nemčiji ni zakona, ki bi predpisoval zimske pnevmatike, toda osveščenost ljudi je večja in na tem področju ne varčujejo. Večina jih natakne zimske pnevmatike in konec. Po zadnjih ugotovitvah je tudi v Sloveniji čedalje več voznikov, ki so ugotovili, daje vožnja v zimskih razmerah varnejša in bolj sproščena, če je vozilo obuto v zimske pnevmatike. Kakšne pnevmatike boste names- tili vi, je popolnoma vaša izbira. Dimenzije naj ustrezajo homologaci-ji, blagovna znamka pa je stvar odločitve. Vsak vulkanizer vam bo z veseljem svetoval in v končni fazi prodal pnevmatike, pri katerih ima več zaslužka. Kdo pa ne bi naredil tako? No, rešitev je, da pred nakupom preberete kakšen test pnev- matik v specializirani reviji in se odločite. Tovrstne teste lahko sedaj najdete tudi na internetu. Pri tem bodite pozorni na dimenzije testiranih pnevmatik, saj so odstopanja lahko velika. Iz osebnih izkušenj lahko priporočam dunlop M2 in M3, goodyear ultra grip 6 in 6 ter michelin alpin. Vsaka ima svoje boljše in slabše lastnosti. Ena je boljša v snegu, druga na suhi, tretja spet na mokri podlagi. Če se posvetite rezultatom testov, z lahkoto ugotovite, kaj potrebujete. Če imate vikend v hribih, potem naj imajo pnevmatike dobro vlečno silo za sneg, če ste veliko na avtocestah, naj prevladuje dobro odvajanje vode in zaviranje, če se vozite le v lepem zimskem vremenu, potem naj imajo pnevmatike dobre lastnosti na suhi podlagi. Skratka, vsak lahko najde nekaj zase, so pa razlike pri kvalitetnih pnevmatikah relativno majhne. Pa še to: pogajajte se za cene, kajti Avstrija ni daleč, in čeprav ne dobimo več povrnjenega davka, so cene ugodne. Eden najbolj markantnih slovenskih pevcev, Vili Resnik, bo konec meseca objavil album Reka želja. Prva uspešnica z novega albuma je udarna skladba Delaj mi to. O albumu pa Resnik pravi: "Celoten projekt je zastavljen zelo hitovsko. Pesmi na plošči so zelo raznovrstne. Tokrat pa je še večji poudarek na besedilih, ki so mi pisana na kožo. Mislim, da mi je s takšnimi besedili uspelo pričarati odlično interpretacijo, ki še posebej zaživi v zame nepogrešljivih, zelo čustvenih baladah. Ena izmed njih je tudi naslovna pesem, ki bo moj naslednji single." Celine Dion, ena od najbolje prodajanih pevk vseh časov, je že šestkrat osvojila nagrado World Music Awards, pred kratkim pa je dobila še posebno, Diamantno nagrado, namenjeno glasbeniku, kije po vsem svetu prodal 100 milijonov izvodov svojih albumov. Pred kratkim se je povezala z avstralsko fotografinjo Anne Geddes, najbolj znano po svojih izvirnih fotografijah dojenčkov v vseh možnih kostumih cvetlic, živali in še česa. Združili sta se v glasbeno fotografskem projektu Miracle - A Celebration of New Life. Izdaja, ki ovekoveča posebno vez med materjo in otrokom, je izšla kot običajni audio CD ter kot knjiga/CD/DVD. Plošča Plošča je že peti album primorske skupine Zmelkoow. Pravzaprav šesta, če štejemo še Izštekane z Juretom Longyko. Zmelkoow slovijo predvsem po svojih besedilih. Brez le-teh ne bi bila njihova glasba nič posebnega. Z duhovitimi, domiselnimi teksti pa so si že več kot deset let nazaj izborili mesto med rock legendami. Si pridobili ogromen krog poslušalcev, oboževalcev, ki sojih navdušeno spremljali po koncertih, znali vsa besedila, nosili njihove majice z duhovitimi napisi... Rimar se že vrti po različnih radijskih postajah inje kar simpatična skladbica. V spominu nam ostane tudi Ne morem več, Stresite glave in baladi Belo sonce in Nočem. Romantični, nesrečni, zasanjani. Znano je, da ‘Princ teme’ ne zna sestaviti stavka, ki ne bi vseboval samostalnika ali glagola povezanega s seksom. Zato seje Ozzy Osbourne, nekdanji pevec Black Sabbatha odločil, da bo za vsak 'biiiip' odštel določeno vsoto denarja, ki ga bo kasneje podaril dobrodelni ustanovi za pomoč otrokom. Britanska dobrodelna organizacija Children in need, v sodelovanju z BBC-jem, vsakojesen priredi veliko akcijo, v kateri poziva ljudi k donacijam denarja. Alenka SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJ Slasten pozdrav prihajajoče jeseni Pred letom dni so zgornjesavinjski sadjarji strnili svoje vrste. V želji, da skupno storijo korak naprej, s tem da se trudijo ohranjati stare in avtohtone slovenske jabolčne sorte, so ustanovili društvo. Na njegovo čelo so postavili Alojza Plaznika, ki je zaupane naloge sprejel z dolžnim spoštovanjem. Člani društva so želeli začetniško anonimnost prerasti z organizacijo strokovne razstave. To jim je uspelo 15. oktobra v prostorih mozirske galerije. Alojz Plaznik je na otvoritvi predstavil velik pomen te prireditve. Med drugim želijo z njo osvestiti javnost. Stari sadovnjaki, v katerih zori na pogled manj lepo, pa toliko bolj zdravo sadje, ne smejo biti zapostavljeni. Na razstavi, ki naj bi bila koristen Cesta na Lepo Njivo 1 9, 33 30 Mozirje Avtopralnica Vulkanizer/tvo OtEISflfl VOZIIO TOVORflfl VOZIIO NA LOKACIJI PREVOZNIŠTVA PFEIFER ZIMSKI AVTOPLAŠČI IN PLATIŠČA ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA PO KONKURENČNIH CENAH PRANJE IN PODMAZOVANJE TOVORNIH VOZIL CEMENTNINARSTVO 50 let TRADICIJE POLAK ŠTEFKA s.p. Gmmie E 6 3. 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 m 50 65 Strešna kritina POLAK izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji. Dimenzije strešnika so 33x42 cm. Možnost izbire v 7 barvah. Izredno ugodna cena betonske kritine POLAK. I m2 barvne kritine samo 1.674 SIT, cementne barve pa samo 1.404 SIT. V ceni ie že vračunan davek na dodano vrednost. Ugodna cena tudi betonskih in opažnih zidakov ter dimnikov. Hvala za zaupanje! Predsednik sadjarskega društva Alojz Plaznik (na sredini) je predstavil pomen prireditve (foto: Ciril M. Sem) poduk in estetski užitek, je interese združilo več razstavljavcev. Sadjarjem, ki so zbrali okoli 70 vrst jabolk, so se pridružili še mnogi drugi. V prvi vrsti so na ogled postavili svoja likovna dela amaterski likovniki, ki so ustvarjali v osrčju Robanovega kota. Pridružili so se jim mozirski osnovnošolci z mentorico Tanjo Novak. Med svoja dela so vtkali tudi predstavitev življenja in dela Franca Praprotnika. Sadjarji stopajo z roko v roki s čebelarji, zato tudi njihova prisotnost. Drevo brez ptic ne bi bilo to, karje. Zavoljo tega so prišli v galerijo člani društva Kalin Mozirje. Za slast ob uporabljenih plodovih so na razstavi poskrbele članice . društva kmečkih žena. Predstavljene eksponate je na svojstven način povezal v celoto Jože Skornšek. Na otvoritvi razstave, ki sojo obiskovalci ocenili kot najboljšo in najobsežnejšo galerijsko prireditev doslej, so se predstavile tudi ljudske pevke skupine Pušelc. Benjamin Kanjir limatske nanna] finega ogrevam Iplotnih črpaj olektctrji son^ Tel.; 03-83 80 310 Fax; 03-33 80 331 PRAPROTNIKOVA 35, MOZIRJE E mail: ascSOOO@siol.net www.asc-SOOO.com Delovni čas: od 7.00 do 17.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis - instalacij za ogrevanje - vodovodnih instalacij - plinskih instalacij -.oljnih instalacij sanitarne keramike — — --."T *®ii9 SREČANJE MEŽLNOVE "ŽLAHTE Utrjevanje sorodstvenih vezi Zakaj se sorodniki enkrat za spremembo ne bi srečali ob veselem dogodku, sta se vprašala Danica in Jože ter pripravila srečanje vseh Mežlnovih s Home, ki po moški strani nosijo priimek Kolenc-seve-da pa se tako glasi tudi dekliški priimek vseh ženskih potomk. Na prvo srečanje bratrancev, ki seje začelo v kampu Menina v Var-poljah in zaključilo v lovskem domu v Mozirju, je prišla večina vabljenih s svojimi življenjskimi sopotniki in potomci. Dober odzivje pokazal, da ljudje cenijo sorodstvene vezi, živahno dogajanje pa je potrjevalo reklo, da kri ni voda. Številno sorodstvo izhaja iz Mežlnove domačije s Home, kjer se je v dveh Jožefovih zakonih z Ano in kasneje Nežo rodilo kar 14 otrok. Otroci so bili že v otroških letih močno povezani, vezi pa so ostajale tudi v kasnejšem življenju. Večino otrok, ki so preživeli vojne vihre in druge nevšečnosti, usoda življenja ni odnesla prav daleč, saj živijo v Mežlnovi pred lovskim domom v Mozirju, kjer so preživeli prijeten dan (foto: KU) različnih krajih Zgornje Savinjske doline. Naslednji rod, torej sedanji bratranci in bratranke, pa so že nekoliko bolj razkropljeni po Sloveniji. Tudi zatoje bilo srečanje imenitna priložnost, da so se sorodniki bolje spoznali, utrdili svoje vezi in si obljubili, da se ob letu spet srečajo. KU VULKANIZERSTVO IN AVTO OPTIKA NOVAK Jože Novak s.p., Okonlna 9,3333 Ljubno ob Savinji Tel., Fax.: 03/6841-169,03/838-10-70, GSM: 041/78^661 Poleg ugodnih cen prejme najhitrejših 150 kupcev vseh štirih pnevmatik G OOD/YEA U \t£UHLm ■KgJLgA o ill ividir’ ^OBBICA še praktično darilo. m Pokažite zimi zobe preden jih ona pokaže vam. Na zalogi tudi jeklena in alu platišča. VRTEC REČICA OB SAVINJI Otroci praznovali prihod jeseni Jesen je v svojo zlato rumeno barvo odela vso naravo. Kot se kmetje veselijo svojih pridelkov, tako so se tudi otroci v vrtcu na Rečici razveselili vseh dobrot, ki jih prinaša jesen. Zato so skupaj s starši in vzgojiteljicami v petek, 8. oktobra, na igrišču pred vrtcem pripravili praznovanje jeseni in nanj povabili tudi druge predšolske otroke. Rečiški otroci so skupaj s starši in vzgojiteljicami pripravili praznovanje jeseni (foto: Marija Šukalo) Z igrico Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima so se vzgojiteljice Jerica, Milka, Danica, obe Jožici in Ksenija znašle v vlogi junakov in s prepričljivo igro uspele navdušiti kratkohlačnike. Mali obiskovalci so se lahko zabavali tudi v različnih delavnicah, kjer so preizkušali svojo kreativnost in domišljijo ter iz različnih naravnih materialov izdelovali lutke in drevesa, gnetli slano testo, iz usnja izdelovali sovice. Seveda niso manjkali sadeži in sladke jesenske dobrote ter domači mošt, s katerim so se lahko obiskovalci posladkali. Dišalojetudi po pečenem kostanju. Po besedah Jerice Atelšek, vodje rečiške enote vrtca, je program privabil tudi otroke, ki ne obiskujejo vrtca, toplo oktobrsko vreme pa je poskrbelo, da je bilo popoldansko druženje pred rečiškim vrtcem še bolj prijetno. Marija Šukalo PGD RADMIRJE Uspešna organizacija gasilskih tekmovanj Na Ljubnem ob Savinji so bila v zadnjem obdobju tri gasilska tekmovanja, ki jih je pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje. V soboto, 11. septembra, je potekalo občinsko gasilsko tekmovanje med desetinami občine Ljubno, teden dni kasneje so se pomerile najmlajše desetine na nivoju Zgornje Savinjske doline, prvo nedeljo v oktobru pa je bilo na Ljubnem še medobčinsko člansko in veteransko prvenstvo. Rezultati občinskega tekmovanja: pionirji: 1. Radmirje 1, 2. Radmirje 2, 2. Ljubno/S; pionirke: 1. Radmirje, 2. Ljubno/S., 3. Okonina; mladinci: 1. Ljubno/S.; mladinke: 1. Radmirje; člani A: 1. Okonina, 2. Radmirje 2,3. Ljubno/S.; članice A: 1. Radmirje; člani B: 1. Radmirje; članice B: 1. Radmirje, 2. Ljubno/S.; veterani: 1. Radmirje. O rezultatih medobčinskega tekmovanja za mladino smo v Savinjskih novicah že poročali, zato tokrat le ponovimo, da so bile najboljše pionirke z Rečice ob Savinji, najboljši pionirji so bili Bočani, najboljše mladinke so bile Radmirke, najboljši mladinci pa Rečičani. Rezultati medobčinskega član- skega in veteranskega tekmovanja: člani A: 1 Rečica/S. 1,2. Reči-ca/S. 2, 3. Radmirje; članice A: 1. Radmirje, 2. Gornji grad, 3. Luče; člani B: 1. Nazarje 1,2. Radmirje, 3. Gornji Grad; članice B: 1. Radmirje, 2. Bočna, 3. Ljubno/S.; veterani: 1. Rečica/S., 2. Pobrežje, 3. Grušov-Ije; veteranke: 1. Bočna. Gasilsko poveljstvo občine Ljubno in Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje se za pomoč pri izvedbi omenjenih tekmovanj zahvaljujeta podjetjem, ki so zagotovila prostor za nemoten potek tekmovanj, in vsem ostalim, ki so omogočili, da so bila tekmovanja uspešno izvedena. Božo Križnik N A Z A R J E OBČINA NAZARJE V skladu z določili Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS, št. 14/04 in 34/04) objavlja občina Nazarje Prednostno listo upravičencev do najema neprofitnega stanovanja Občina Nazarjeje vSavinjskih novicah št. 31, dne 30.7.2004 objavila razpis za oddajo dveh neprofitnih stanovanj. Skladno z razpisnimi pogoji so se na prednostno listo uvrstili upravičenci: 1. Jelaš Jožica, Prihova 41, Nazarje, kije s točkovanjem dosegla 440 točk, 2. Martinovič Rade, Zadrečka cesta 13, Nazarje, kije s točkovanjem dosegel 430 točk in 3. Martinovič Snježana, Prihova 42, Nazarje, kijestočkovanjem dosegla 390 točk. Občinska uprava /kkezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE trgovina računalniške opreme izdelovanje internet strani NOVO! Mobitel zastopništvo @ Plac 3 Ljubno ob Savinji fon 03 838 11 80 info@kezcom.com www.kezcom.com / ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 7. KROG Derbi Rečičanom, Solčavi prva točka Zadnja tretjina jesenskega dela prvenstva na Rečici ob Savinji je prinesla izreden uspeh domači ekipi, ki je presenetila neporažene Rančer-je in se tako z njimi poravnala na vrhu razpredelnice. Tekma, kjer ni manjkalo lepih potez, pa tudi nervoze in grobosti, je navdušila številne navijače, obenem pa povzročila razburjenje tudi ob igrišču. Čeprav vse to sodi zraven, pa so bile nekatere izjave posameznikov le prenizke in ti se morajo nad svojim obnašanjem kar malo zamisliti. Od ostalih srečanj je Solčava končno le zabeležila svojo prvo točko, Razborčani nadaljujejo zmagovalni niz, Žekovec in ASC sta se razšla brez golov, najbolj pa so tokrat razočarali igralci ekipe Černivšek s.p.-Penzion Planinka, ki jih sploh ni bilo na tekmo. Rezultati 7. kroga: Černivšek s.p.-Penzion Planinka : Davidov Hram 0:3 (bb), MC Lipa : Solčava 4:4, Žekovec : ASC 2000 0:0, ŠD Mozirje : Razborje 1:3, ŠD Rečica : Ranč Burger 3:2. Lestvica po 7. krogih: 1. Ranč Burger 16,2. ŠD Rečica 16,3. ASC 2000 13,4. Razborje 13, 5. Davidov Hram 12, 6. ŠD Mozirje 9, 7. Černivšek s.p.-Penzion Planinka 7, 8. MC Lipa 7, 9. Žekovec 5, 10. Solčava 1. Franjo Pukart ^STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zaključek strelske sezone Enaindvajsetstrelcevseje udeležilo dosegli dobre rezultate. Najboljši re-zaključnestrelsketekmevnedeljo, 17. zultat si je pristreljal Janez Železnik, oktobra, na strelišču Zagradiše. Strel- Srečko Trogar je bil drugi, za njim pa ci so z malokalibrsko puško leže na se je uvrstil Henrik Strnad. 100 metrov kljub slabi vidljivosti Tomaž Trogar Liga malega nogometa Mozirje V Mozirju se je jesenski del krajevne lige malega nogometa prevesil v drugo polovico. Po petih odigranih krogih je v vodstvu Trg s samo enim porazom, na drugem mestu so sicer še brez poraza, vendar z dvema remijema športniki društva Modras, takoj za njimi pa se nahaja Poldas. Sledijo Žabe, lanski zmagovalci Elektro Dolman so začeli nekoliko slabše, najslabše pa trenutno kaže Lepi Njivi. Rezultati 1. kroga: Hmeljar : Elektro Dolman 1:4, Žabe : Drzni 6:0, Poldas : ŠD Loke 3:1, Trg : Lepa Njiva 5:3, Ljubija : ŠD Modras 0:5. Rezultati 2. kroga: Lepa Njiva : Ljubija 0:3-bb, Elektro Dolman : ŠD Modras 4:4, ŠD Loke : Trg 1:3, Drzni : Poldas 3:2, Žabe : Hmeljar 1:1. Rezultati 3. kroga: Žabe : Elektro Dolman 3:3, Trg : Drzni 11:5, Hmeljar : Poldas 2:8, ŠD Loke : Ljubija 5:1, ŠD Modras : Lepa Njiva 7:0. Rezultati 4. kroga: Poldas : Žabe 1:1, Trg : Hmeljar 4:1, Ljubija : Drzni 3:1, ŠD Loke : ŠD Modras 0:1, Elektro Dolman : Lepa Njiva 5:5. Rezultati 5. kroga: Drzni : ŠD Modras 3:3, Poldas : Elektro Dolman 4:0, Ljubija: Hmeljar 3:12, Žabe: Trg 5:2, Lepa Njiva : ŠD Loke 4:1. Lestvica po 5. krogih: 1. Trg 12, 2.ŠD Modras 11, 3. Poldas 10, 4. Žabe 9,5. Elektro Dolman 6,6. Ljubija 6,7. Hmeljar 4,8. Drzni 4,9. ŠD Loke 3,10. Lepa Njiva 2. Franjo Pukart «■■■BWMMMHMBBMBBBmWlPIPBWWmiIlffllWliììWBHaWMaMBHMW KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Vzpodbuden začetek sezone S tekmami v pokalu Spar se je začela nova sezona tudi za nazorske košarkarje. Z generalnim pokroviteljem BSH Hišni aparati Nazarje bodo člani letos nastopili v ligi višjega ranga, kar bo tako za košarkarje kot njihovo upravo nova izkušnja, novi izzivi, vsekakor pa velika obveza. V prvih dveh tekmah slovenskega pokala so prikazali dopadljivo igro, vendar kaj več kot dostojno slovo proti 1. B ligašem Radensko Creativ ni bilo mogoče pričakovati. Prvi krog pokala je bil odločen že v Murski Soboti, kjer so domačini zmagali z rezultatom 100:77. Dokaj visok poraz pa ni bil realna slika dogodkov na igrišču, saj so Muraši strli odpor Savinjčanov šele v zadnji četrtini. Podobno seje zgodilo tudi na povratni tekmi v Nazarjah, kjer so imeli varovanci trenerja Pečovnika celo priložnost za zmago, žal pa sojo zapravili v sami končnici. Lahko rečemo, vzpodbudna forma nazorskih košarkarjev pred nastopi v 2. slovenski košarkarski ligi - vzhod, kjer bodo poskušali s kombinacijo mladosti in izkušenosti, iztržiti kar najboljši rezultat. Ekipi sta se pridružila še izposojeni igralec šoštanjske Elektre Franci Ru-pret in Velenjčan Valenčak. Franjo Pukart KK Nazarje : KK Radenska Creativ 84:88 (19:24, 18:20, 24:19, 23:25) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 100. Sodnika: Katanič (Slovenska Bistrica) in Bobek (Celje). Tehnični komisar: Hudournik (Velenje). KK Nazarje: Plaskan, Žerjav 2, Iztok Zakrajšek 34 (10-12), Rupreht 14 (6-7), Zadravec 4 (2-2), Vodončnik, Gelb, Goltnik 13 (0-1), Šemenc, Grebenšek, Valenčak 13 (5-5), Matija Zakrajšek 4. KK Radenska Creativ: Bilič, Juteršnik, Voroš 9 (3-4), Karlo 32 (7-7), Šuran 12 (3-3), Bratkovič 13 (3-4), Gomboc, Dominko, Maje 2, Pungartnik 13 (3-4), Novak 4 (2-2), Pok 3. Prosti meti: Nazarje - 23:27, Radenska Creativ - 21:24. Met za tri točke: Nazarje - 3 (Goltnik - 3), Radenska Creativ - 9 (Voroš - 2, Karlo - 5, Šuran -1, Pok -1 ). Igralec srečanja: Iztok Zakrajšek (KK Nazarje). PIKADO Tkavčev memorial Ekipa Moto Bara Vovk je pripravila prvi memorialni turnir v spomin na tragično preminulega prijatelja, sotekmovalca in dobrega poznavalca čudežnih puščic, Romana Tkavca. Turnirja seje udeležilo preko dvajset pikaderjev iz Zgornje Savinjske doline, prvi naslov pa je pripadel Rajku Krajncu in ekipi organizatorja. Veliki prehodni pokal ima sedaj častno mesto v vitrinah ekipe, kjer je Roman žal prekmalu končal svojo kariero. Najboljši posameznik prvega spominskega turnirja je bil Rajko Krajnc, kije v napetem finalu premagal Tomaža Šalamona, medtem koje Herman Pokleka osvojil tretje mesto. Franjo Pukart ZAPOSLIMO SKLADIŠČNIKA Z IZKUŠNJAMI Informacije na tel.: 839 00 91 ali 041 496 041 Naročnik oglasa: Prevozništvo Pfeifer Franc s.p., Nizka 26,3332 Rečica ob Sovinji. TENIS KLUB MELAVC Mozirjem! zopet prvaki Člani ekipe Melavc Stihi so letos že drugo leto zapored osvojili pokal za najboljše moštvo V okviru šaleške regije že dolga leta poteka teniška liga. Organizatorje Turistično rekreacijski center Jezero Velenje, na tekmovanju pa sodeluje 12 ekip. Ena izmed njih je iz Zgornje Savinjske doline. Člani ekipe Melavc Stihi, ki jo sestavljajo Mitja Božič, Andrej Stefanovič, Ivo Beliš, Miloš Sko-rnšek, Jure Globočnik in Anton Melavc, pa v tej ligi niso zgolj statisti. Letos so namreč že drugo leto za- pored osvojili pokal za najboljše moštvo. Prehodni pokal je zato tudi letos ostal kar v njihovi vitrini. Vodja zmagovalne ekipe Anton Melavc poudarja, da igralce druži velika mera prijateljstva, zaradi katerega je vredno premagati tudi kakšne ovire. Ljubezen do športa jih zato druži ne le ob igrišču, ampak tudi izven njega. Benjamin Kanjir 3-D LOKOSTRELSKI KLUB INDIANA LOGARSKA DOLINA Več kot uspešen zaključek sezone V soboto, 9. oktobra, je bila na vojaškem strelišču PečovnikvCelju zadnja tekma državnega CAMO pokala v 3-D lokostrelstvu. Med člani LK Indiana iz Logarske doline so se daleč najbolje odrezali samostrela, saj so prva tri mesta za člane osvojili Janko Pinter, Tomaž Praprotnik in Gorazd Grosek, pri veteranih pa je drugo in tretje mesto pripadlo Maksu Janežiču ter Stanetu Saksidi. V kategoriji ukrivljeni lok je Bofis Šafner dosegel drugo mesto, ostali tekmovalci so odšli sicer brez medalj, a so z lepimi rezultati pripomogli h klubskemu uspehu. Tekma, ki jo je organizator, LK Brand Celje, odlično pripravil, je bila tudi zadnja v tej sezoni. Tako je v sezoni 2004 najuspešnejši tekmovalec kluba Janko Pinter (samostrel) iz Šentjurja pri Celju, kije vskupnih seštevkih prepričljivo zasedel prva mes- ta državnega, evropskega in jadranskega pokala ter osvojil kar 13 zlatih in eno srebrno kolajno. Tudi Karli Gradišnik (compound) iz Logarske doline je na vrhu s skupno zmago državnega in evropskega pokala ter tretjim mestom jadranskega pokala. Osvojilje šest zlatih in tri srebrne kolajne. Skupno so lokostrelci kluba Indiana v letošnjem letu osvojili kar 62 medalj, od tega 31 zlatih, 19srebrnih in 12 bronastih. Klub LK Indiana je v skupnem seštevku med 32 klubi na 3. mestu, vendar je potrebno upoštevati dejstvo, da vodilnima kluboma veliko točk prinesejo tekmovalci pod 18 let. To pomeni, da z vidika članske konkurence tretje mesto kluba ni realno, in da LK Indiana med evropskimi klubi vsekakor sodi prav na sam vrh. Grega Preprotnik L SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 3. KROG Sanjski drugi polčas »graščakov« Mešani občutki pred pomembno tekmo tretjega kroga državnega prvenstva med koprskimi »škofjoti« in domačimi »graščaki« so se izkazali za upravičene. Tako smo videli dva povsem različna polčasa, kjer so v prvem gostje iz Škofij dokazali, da njihovi igralci ne slovijo zaman po najboljši tehniki, v drugem delu pa so Nazarčani z disciplinirano in agresivno igro demantirali vse njihove poskuse in z delnim izidom 7:1 zasluženo osvojili svoje prve prvenstvene točke. Metropolov uspeh v zvezdniškem Zagorju ter Sevničani z zmago nad »visokoletečimi« Kobaridčani pa samo dokazujejo izenačenost in kvaliteto letošnjega prvenstva. Adrenalina polna tekma je spravila pokonci še tako nezainteresiranega gledalca. Do odmora je še večina njih le nemo spremljala poigravanje in višanje vodstva gostov, v drugem polčasu pa so, ob odlični predstavi svojih varovancev, tekmo spremljali v Igralec tekme Primož Hren je trikrat zatresel mrežo nasprotnega gola (foto: Franjo Atelšek) NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK Poraz «lanov, kadeti spet navdušili Gostovanje LjubencevvŽalcu pri vodilni ekipi Malega šampiona na razmočenem igrišču ni prineslo željenega uspeha. Kljub dobri igri so Ljubenci v zadnjih minutah tekme prejeli gol in tako izgubili tekmo. Za borbeno igro na nemogočem terenu si pohvale zaslužijo prav vsi igralci. Mali šampion še naprej vodi, Ljubenci pa ostajajo tretji. Ponovno pa je navdušila kadets- ka ekipa Ljubencev. Na domačem igrišču je zanesljivo odpravila Šentjur z 3:1. Strelca sta bila Miha Mekiš (2) in Filip Fale. V sedmih jeseni odigranih prvenstvenih tekmah je to že šesta zmaga ljubenskih kadetov. V prihodnjem krogu (sobota ob 15.00) čaka člansko ekipo tekma doma z drugouvrščenim Laškim, kadeti pa nadaljujejo prvenstvo z gostovanjem v Žalcu. Jože Grčar Mali šampion : Ljubno Podkrižnik 1:0 (0:0) Žalec, gledalcev: 50, sodnik: Tomi Pospeh (Petrovče). Strelec: 1:0 Dejan Vukosavljevič (88). Ljubno Podkrižnik: Podkrižnik, Preskar, Pisanec, Atelšek, Janžovnik (Solar), Naraiočnik, Kugler (Urtelj), Kos, Retko (Fedran), Prašnikar, Suhover-šnik. Medobčinska članska liga Rezultati tekem 8. kroga, 16. oktobra 2004: Mali šampion : Ljubno Podkrižnik 1:0, KNK Kozje : Vojnik (tekme ni bilo), Laško : Vransko 2:1. Lestvica po 8. krogu: 1. Mali šampion 20,2. Laško 17,3. Ljubno Podkrižnik 10,4. KNK Kozje 6,5. Vojnik 3,6. Vransko (-7) -1. glavnem stoje. Zamenjava vratarja ter pomembne taktične spremembe trenerja Delamee in pomočnika Peziča med odmorom, so že na začetku drugega dela rodile sadove in v 22. minuti so imeli gostitelji le še gol zaostanka. Nadaljevanje z agresivnim presingom po celem igrišču je gostom povzročalo vse več težav in izenačenje je bilo samo še vprašanje časa. Evrogoli Hrena, Metulja in Jureta Šemenca so še samo dokončno »dotolkli« Primorce, ki pa so se v Nazarjah izkazali z izredno tehnično podkovano, »fair« in športno igro. Graščake že danes čaka izredno težko gostovanje v Rogaški Slatini pri ekipi Živex iz Dobovca. Izjavi po tekmi: Dušan Tešič -trener KM N Tomi Press Bronx: "Odlično smo odigrali prvi polčas, v nadaljevanju pa nerazumljivo popustili. Prevečkrat se nam dogaja, da prejmemo gol že na samem začetku drugega polčasa in to je tudi v Nazarjah preobrnilo rezultat in odločilo srečanje. Čestitke doma-činom za zasluženo zmago." Denis Delamea - kapetan in trener KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: "Vsi igralci, ki so stopili na parket, so na njem pustili dušo in srce in prav vsi so zaslužni za ta uspeh. V klub se vrača odlična atmosfera in upamo, da z njo boljši časi, za kar je pripomogla tudi uprava kluba s predsednikom na čelu. Hvala navijačem za vzpodbudo, ki jo bomo ob tako izena-čenem prvenstvu še večkrat potrebovali." Franjo Pukart KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Tomi Press Bronx 7:4 (0:3) Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 200. Sodnika: Srečko Resner in Ladislav Audič. Delegat: Franc Slatič. Strelci: 0:1 Radiškovič (5), 0:2 Janjič (10), 0:3 Radiškovič (19), 1:3 Delamea (22), 2:3 Metulj (22), 3:3 Hren (26), 4:3 J. Šemenc (34), 5:3 Hren (34), 6:3 Metulj (40), 7:3 Hren (40), 7:4 Boštjančič (40). KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Jelen, Delamea, Vreš, Presečnik, Kugler D„ Kolar, Kugler V., Ipavec, Metulj, Hren, Šemenc J., Podpečan. KMN Tomi Press Bronx: Rupnik, Janjič, Todič, Stanič, Mirkovič, Povh, Radiškovič, Boštjančič, Lakoseljac, Šarkanj. Rumeni karton: Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Joviča Todič, Dragan Mirkovič ( KMN Tomi Press Bronx). Igralec tekme: Primož Hren (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rezultati 3. kroga: Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Tomi Press. Bronx 7:4 (0:3) Svea Lesna Litija : Puntar 6:2 (1:1) Sevnica : Oplast Kobarid 5:4 (4:2) Gip Beton MTO : Metropol 4:5 (1:2) Kix Ajdovščina : Živex Dobovec 2:4 (1:2) Lestvica po 3. krogih: l.Svea Lesna Litija 3 3 0 0 17:6 (11) 9 2. Živex Dobovec 3 2 0 1 22:16 (6) 6 3. Oplast Kobarid 3 2 0 1 20:14 (6) 6 4. Tomi Press Bronx 3 2 0 1 14:11 (3) 6 5. Puntar 3 1 1 1 8:11 (-3) 4 6. Metropol 3 1 1 1 12:17 (-5) 4 7. Gip Beton MTO 3 1 0 2 18:17 (1) 3 8. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 3 1 0 2 12:15 (-3) 3 9. Sevnica 3 1 0 2 11:21 (-10) 3 10. Kix Ajdovščina 3 0 0 3 6:12 (-6) 0 © V centru starejših Narava je začela spreminjati svoje barve in začenja se nov krog. Tudi mi v Centru starejših v Gornjem Gradu začenjamo novo obdobje naših druženj, naših kulturnih dejavnosti. Tokrat smo pripravili otvoritev likovne razstave domačinke, akademske slikarke, gospe Terezije Bastelj. V veliko veselje nam je, da tokrat svoja dela razstavlja v našem Centru. Gospa Terezija nam daje priložnost, da si lahko ogledamo izbor njenih del, ki jih je pripravila prav za razstavo v Centru starejših. Daje nam priložnost, da prepoznamo ne le izvrstno slikarko, pač pa tudi domiselno in vedno svežo ustvarjalko, ki smelo ubira nove poti in na njih odkriva neizčrpne talente. Otvoritev razstave so nam popestrili otroci Folklorne skupine iz Nove Štifte. Kljub temu, da skupina začenjamo nov krog deluje šele slabo leto in je razpoloženje v skupini še čisto otroško, so otroci očarali naše stanovalce s svojo prikupno igrivostjo in orosili marsikatero oko. Predstavili sta se nam tudi gospa Kristina in gospa Pepca, ljudski pevki iz Nove Štifte. Z veseljem sta se odzvali na naše povabilo in nam zapeli izbor ljudskih pesmi. Zahvaliti se moramo tudi našemu pevskemu zboru Škrjančki, pod vodstvom gospoda Jožeta Veniš-nika, ki se nam z veseljem predstavi in nam zapoje, kotje bilo tudi tokrat. Vsi skupaj so nam pomagali razumeti, zakaj je potrebno tudi jesenski čas zaživeti polno in z radostjo v srcu. Jure Krivec Center starejših Gornji Grad Tlaka 28, 3342 Gornji Grad POLICIJSKA UPRAVA CELJE Prihodnji tedni in meseci bodo za varnost pešcev v cestnem prometu zelo problematični. Slaba vidljivost, spremenljive vremenske razmere in tema so v poznojesenskem, zimskem in zgodnjem pomladanskem obdobju stalni spremljevalec uporabnikov prometnih površin. V takšnih razmerah je možnost nastanka prometnih nesreč precej večja, še posebej pa so izpostavljeni pešci. STATISTIČNI PODATKI V letu 1999 so v prvih treh mesecih v prometnih nesrečah umrli trije pešci,vzadnjihtreh mesecih pa je umrlo kar 6 pešcev. Skupaj je tega leta v prometnih nesrečah umrlo deset pešcev. Leto kasnejejevzadnjihtreh mesecih v prometnih nesrečah umrlo šest pešcev, skupaj v celem letu pa devet. Leta 2001 seje prometna varnost pešcev izboljšala, saj sta v prometnih nesrečah umrla dva pešca, toda že leto za tem se je situacija znova poslabšala, kajti smrtno seje ponesrečilo devet pešcev (v prvih treh mesecih pet, v zadnjih treh mesecih eden, sredi leta pa trije pešci). Lani je v prvih treh mesecih umrl en pešec, v zadnjih treh mesecih še eden, skupaj pa je v prometnih nesrečah umrlo pet pešcev. Letos v prvih treh mesecih v prometnih nesrečah pešci niso bili udeleženi v prometnih nesrečah s smrtnim izidom, po eden pešec pa je umrl maja in avgusta. VZROKI PROMETNIH NESREČ Z UDELEŽBO PEŠCEV Pri pešcih, udeleženih v prometnih nesrečah, je alkohol eden od najbolj izstopajočih problemov. To je razvidno iz deleža alkoholiziranih pešcev - povzročiteljev prometnih nesreč, ki je bil v letu 2003 10,5 odstotka, leto poprej pa kar 24,2 odstoka. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je lani znašala 1,69 g/ kg, predlani pa 1,98 g/kg. Najpog- ostejši vzrok prometnih nesreč z udeležbo pešcev je še vedno neprilagojena hitrost, sledijo pa nepravilnosti pešcev. Podatki tudi govorijo, da seje lani 80 odstotkov prometnih nesreč z udeležbo pešcev zgodilo v naselju. Po dnevih seje največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev in z najhujšimi posledicami zgodilo v delovnih dneh, v času med 16. in 24. uro ter 4. in 8. uro, kar je brez dvoma posledica daljših noči oziroma slabše vidljivosti. Pri vsem tem je ključnega pomena ali pešci uporabljajo odsevnike. NASVETI ZA VEČJO VARNOST PEŠCEV V CESTNEM PROMETU -Voznik opazi ponoči ali v mraku temno oblečenega pešca na 26 metrov, svetlo oblečenega pešca na 38 metrov, pešca s kresničko ali odsevnim trakom pa na 136 metrov. Zaraditegaje predvsem na neosvetljenih delih vozišča v in izven naselja izredno pomembna uporaba kresničk in drugih odsevnih teles. - Pešci imajo možnosti preživetja pri trkih s hitrostjo do 30 km/h, že pri 40 km/h pa je ta možnost bistveno manjša oziroma je ni več. Trk s hitrostjo 50 km/h je za pešca enak padcu z višine desetih metrov. Vsaktrk,tudi pri manjših hitrostih,za pešca pomeni telesne poškodbe, posledično pa lahko invalidnost ali smrt. -Vozniki naj bi hitrostvožnje prilagodili prometnim razmeram. Hitrost naj bi bila le tolikšna, da je glede na vidno polje oziroma dolžino osvetljenosti vozišča ob zaznavi pešca še možno ustaviti. Seveda je pot ustavljanja daljša na mokri, zasneženi ali poledeneli cesti. Obvezna je uporaba dolgih luči (razen v primerih, koje predpisana uporaba zasenčenih luči), med vožnjo je potrebno biti popolnoma koncentriran na vožnjo in prometno dogajanje. Voziti je treba na primerni razdalji od desnega roba vozišča, pri vožnji mimo pešcev je potrebno biti pozoren na dovolj veliko bočno razdaljo. - Vožnja pod vplivom alkohola in drugih z vožnjo nezdružljivih snovi, utrujenost in slabo počutje bistveno podaljšajo reakcijski čas, kar zelo Kako izboljšati varnost pešcev Zaradi slabe prometne varnosti pešcev, o čemer pričajo statistični podatki iz minulih let, so policisti Policijske uprave Celje v mesecu oktobru 2004 začeli izvajati nekatere aktivnosti in ukrepe, ki naj bi varnost najbolj ogroženih udeležencev prometa izboljšala. GASILSKA ZVEZA ZGORNJESAVINJSKE DOLINE Savinjska cesta 29 3330 Mozirje RAZPIS Gasilska zveza Zgornjesavinjske doline išče za honorarno opravljanje tajniških del ustrezno usposobljeno osebo. Delo se opravlja dvakrat tedensko po 5 ur na sedežu Gasilske zveze v prostorih gasilskega doma Mozirje. Ostale aktivnosti se opravljajo po dogovoru. Oseba mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. najmanj V, stopnja splošne šolske izobrazbe; 2. poznavanje dela z računalnikom (Windows, MS Office, ipd.); 3. zaželeno je, daje oseba član gasilske organizacije, ni pa pogoj; 4. imeti mora vozniški izpit B kategorije in razpolagati z lastnim prevozom; 5. vlogi mora biti priloženo potrdilo o nekaznovanosti zoper življenje, telo in premoženje. Vloge pošljite s priporočeno pošto na naslov: Gasilska zveza Zgornjesavinjske doline, Savinjska cesta 29, 3330 Mozirje. Rok za oddajo vloge je 14 dni po objavi v tedniku Savinjske novice. Gasilska zveza Zgornjesavinjske doline Predsedstvo poveča možnost za nastanek prometnih nesreč. - Pešci lahko veliko storijo za lastno varnost z uporabo kresničk in odsevnikov ter hojo po površinah, namenjenih pešcem, oziroma po levi strani vozišča, gledano v smeri hoje. - Kjer ni pešpoti, pločnika ali kolesarske steze, so pravila hoje za organizirano skupino pešcev oziroma pešca, ki potiska ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo, drugačna. Hoditi je treba ob desnem robu vozišča v smeri hoje, pešec, ki ob sebi potiska enosledno vozilo, pa mora le-tega voditi na svoji levi strani. - Pešci smejo prečkati vozišče na prehodih za pešce, če teh ni, pa na preglednih delih ceste, v vsakem primeru pa izredno previdno. Veliko prometnih nesreč se zgodi, ker voznik in pešec napačno predvidevata ravnanje drugega. ■ ČRNA KRONIKA • MOBILEC ZAMENJAL LASTNIKA Nazarje: Občan je bil n. oktobra na pikniku v Kokarjah. Njegov mo-bilec znamke nokia je dobil noge in odšel s piknika z drugim lastnikom. • VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Rečica ob Savinji: V noči na 11. oktober je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Nizki. Iz notranjosti je ukradel denar, nakit in plinsko pištolo, lastnika pa s tem oškodoval za okoli 200.000 tolarjev škode. • PROMETNA NESREČA NA LJUBNEM Ljubno: 13. oktobra v večernih urah je prišlo na regionalni cesti izven naselja Ljubno do prometne nesreče, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, 72-letna kolesarka je vozila po lokalni cesti. Koje prišla do križišča z regionalno cesto, je zavila levo. V tem trenutku je z njene leve strani pripeljal 61-letni voznik osebnega avtomobila, ki je kljub umikanju s sprednjim delom vozila trčil v kolesarko. Slednja je padla po vozišču, ob tem pa utrpela hude telesne poškodbe. • KRAJA LESA Podveža: 13. oktobra so bili mozirski policisti obveščeni o tatvini 2000 m3 lesa v kraju Podveža. Lastnikje z dejanjem oškodovan za približno 20.000.000 tolarjev. Policisti glede storjenega kaznivega dejanja še zbirajo obvestila. • ŽAGAL BO Ljubno ob Savinji: 14. oktobra zvečer je domačinka iz Planine ostala brez motorne žage znamke Husvarna. Materialna škoda znaša okoli 100.000 tolarjev. • PREGNAL NEZNANCA Rečica ob Savinji: V zgodnjih jutranjih urah 15. oktobra je občan iz Varpolj iz svoje garaže pregnal neznanca. Slednji je očitno nekaj iskal, k sreči pa bil pravočasno opažen. • DRAGA KAVA Mozirje: 16. oktobra popoldan je lastnica enega izmed gostinskih lokalov v Mozirju obvestila policiste, dajo pretepa domačin. Do spora je prišlo zaradi neplačila kave. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 V duši kipi melodija trpljenja, bolečina je silna, ne najdem ji konca, zagledam svetlobo, moč tvojega življenja, v treh belih planikah objetih od sonca. Bojan Minili sta že dve leti, odkar smo ostali brez Tebe tukaj. Še vedno zelo boli. Hvala vsem, za vsako prižgano svečko, hvala za lepe spomine Nanj, ki jih nosite v sebi, hvala za še tako drobno iskreno besedo, ki nas tolaži. BOJAN, BOLEČE TE POGREŠAMO, VEDNO TE BOMO IMELI RADI. Vsi njegovi Nije večje bolečine, kov dneh žalosti nositi v srcu sladkih dni spomine. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in deda Jožeta ERMENCA iz Čepelj (1923 - 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali premagovati bolečino ob težki bolezni in vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Žalujoči domači STOR/?| Ä e ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... 0Q©cii®mQ mcäj0 fe© ooo "Oče, potrebujem dodaten denar za študij, da bom lahko izpolnil tvoja pričakovanja..." Oče nejevoljno: "Le zakaj sem te poslal ravno na študij ekonomije, kjer profesorji za narejen izpit zahtevajo največ?!" "Oče, pa še to. Kljub tvojim moralnim predsodkom bom moral pod streho vzeti sostanovalko. "Cimra" namreč nisem našel." "Že prav. Sem pa začuden, da si mi to letos sporočil šele po dveh dnevih, odkar si na faksu." Mojstri asfalta hitijo po cesti 5 kilometrov na uro in ga vročega tlačijo v cestišče. Delovni naglici navkljub ogovarjajo vse mimoidoče. "Zakaj si požvižgal tisti grdi ženski, ki je šla maloprej mimo?" vpraša delavec mojstra za lopato. "Pa ti mendajanivšeč?" "Všeč ravno ne več, bo pa mogoče ženino kosilo danes za to malo boljše." Ljubezen je lahko usodna za poroke. Marsikdo je tako zaljubljen, da pozabi, daje poročen. Vse sem videla: on vas je prvi udaril! ©[p0£? Mihec opisuje srečo v šolskem spisu: "Res je, kar pravijo, da krompir prinaša srečo. Odkar nam je voda zalila klet in uničila krompir, verjetno ne bomo imeli sreče, da bi nam mama letos še kdaj naredila musako." (pQ®o^kS)Qo Da® Srečata se Bepova in Šimnova žena. "Zdravo! Kako ti gre?" "Stanovanje iščem." "Nisem vedela, da se seliš." "Saj se ne jaz. Dedca se bom znebila." "Že razumem. Zato se razgleduješ tu na Žalah." CP(7@V0ci]®CD (pQÖ£ÄkD(p Kokarčan se prislini h Ljubenki, takoj ko ga ta povabi k sebi domov. "Si poročena?" jo brž vpraša. "Ne, bi teto motilo?" "Samo zanimam se, ali se lahko sezujem ali pa bi bila lahko to zame kasneje usodna napaka." Trenutek kasneje. "Ljubček, ali ni malo mrzlo? Te nič ne zebe?" "Malo že, ampak vem, kako naju bom ogrel." "Vseeno bi raje videla, da paziva na zdravje. Daj, bodi dober in si ga obleci." TTcskSDs® m® ®®z?Q0 Po netreznem premisleku Kori poda izjavo za ušesa prijatelja Vanča: "Pomanjkanje alkohola krha medsebojne odnose." Vanč takoj pohiti s prikimavanjem: "To povsem drži! Saj si ju slišal, policaja, kako tečna sta bila do naju. Verjetno zato, ker danes za razliko od naju še nista nič pila." Cvetke in koprive SIMPATIJA Lilijana Robnik, turistična delavka iz Solčave: »Cel dan hodi za mano, nekaj godrnja in cmoka, vendar nobene ne reče. Si lahko mislim, da me hoče zasnubiti ali pa mogoče želi službo turističnega vodiča po stranpoteh Zgornje Savinjske doline?« (POZNAVALEC TERENA PRESS) TRIJE MUŠKETIRJI Dušan Kramberger (v sredini), namestnik ministrice za kulturo: »Že zaradi šnopčka moram biti ministrici hvaležen, da meje poslala na Ljubno.« Jakob Presečnik, poslanec (levo): »Prosi Boga in Janšo, da Jelinčiča postavita za tvojega šefa.« Jože Mermal, predsednik uprave BTC (desno): »Nikar, prosim, če zmaga Zmago, nam bo privoščil samo žegnano vodo.« (VSI ZA ENEGA EDEN ZA VSE) SESTAVIL PEPINO PRIVRŽENEC NATURIZMA, NUDIZMA AMERIŠKA VESOLJS. LADJA ZA POLETE NA LUNO PREBIVA- LEC POLJSKE ŠVEDSKO SMUČARSKO SREDIŠČE ZADNJI DEL ŽIVALSKEGA TELESA SLIKA ZLOČINCA, NAREJENA PO OPISU PROSTOR ZA DOZORE- VANJE SADJA BREZOBLIČ- NA MASA VNETUIVA ZMES ZA POLNJENJE ZAŽIGALNIH BOMB RABA EKSCES, NEDOVOLJ. VEDENJE V JAVNOSTI UGOTOVI- TEV, SPOZNANJE (KNJIŽ.) RIMSKI VOJSKOVODJA-AETIUS SVETILO Z PAPIRNATIM OBODOM REKA NA POLJSKEM AMERIŠKA PEVKA- DIANA HERCEGO- VEC SLOVENSKI IGRALEC- PRIMOŽ ORGAN VIDA PRISTANEK LETALA, DOSEGA CILJA OBLIKA IMENA TILEN NAJDALJŠA REKA V ITALIJI DANSKA IGRALKA (NIELSEN) SMUČI (NORDIJ.) ORGANSKE KEMIČNE SPOJINE OPOMBA (KRAJŠE) KDOR ZDRAVI Z ALOPATIJO PADANJE TEKOČE VODE TOVARNA USNJENE GALANTER. V DOMŽALAH NAUK O PSIH IN IVO NJIHOVI JAN VZREJI PANIČAR (KNJIŽ.) STARO IME ZA PLIN RADON PRITISK VEZNIK ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA DRUGA NEZNANKA V MATEMATIKI JAPONSKI PISATEU-HAKUSEKI ETOS, NRAVNOST ITALIJANSKA IGRALKA- MIRANDA ŠVICARSKI POLITIK- ADOLF KAČJI GLAS NEMŠKI GLAS. PEDAG.-LUDWIG KISLA TEKOČINA, OCET TELICA ALI MLADA KRAVA NAJET OSEBNI AVTO Z VOZNIKOM PARADIŽ KRAJEVNA SKUPNOST NAPRAVA, KI SE POSTAVI OKROG ZEMLJIŠČA SLADEK RASTLINSKI SOK, KI GA NABIRAJO ČEBELE PRIPOVED. PESNIK GEORGE EASTMAN Portal Savinjsko dolioa MINI SLOVARČEK: NITON- staro ime za plin radon ESTRI- organske kemične spojine AETIJ- rimski vojskovodja- Aetius APOLLO- ameriška vesoljska ladja OGI- švicarski politik- Adolf KINO NAZARJE Sobota, 23.10., ob 20.00 in nedelja, 24.10., PREDSTAVA ODPADE!!! MICHEL VAILLANT-akcijski Režija: Louis-Pascal Couvelaire Igrajo: Sagamore Stévenin, Peter Youngblood Hills, Diane Kruger, Lisa Barbuscia I C MEl Wl ILL AH'* V neizprosni avtomobilski dirki 24 ur Le Mansa se soočita dve moštvi, družina Vaillant in ekipa Leader. Prvi nastopajo v športnem duhu, drugi se zanašajo predvsem na svojo pretkanost. Toda šele na stezi se bo pokazalo, kdo je zares boljši voznik in katera ekipa je ubrala boljšo strategijo. Michel Vaillant (Sagamore Stévenin) je vrhunski dirkač. Je član složne Vaillantove družine: oče Henri (Jean-Pierre Cassel) in brat Jean-Pierre sta avtomobilska strokovnjaka, mama pa kot vse mame ekstremnih športnikov trepeta za sina. Napovednik • Sobota (23. oktober), ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Velenje (kadeti) • Sobota (23. oktober), ob 15.00. Ljubno, Foršt Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : Laško (člani) • Sobota (23. oktober), ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Koncert ansambla Zvončki • Sobota (23. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Prebold (člani) • Nedelja (24. oktober), ob 12.30. Športna dvorana Litija Košarkarska tekma - Litija : Nazarje (starejši pionirji) • Nedelja (24. oktober), ob 11.00. Solčava Spominski dan ob 60-letnici požiga Solčave • Nedelja (24. oktober), ob 14.00. Bočna (pri Žehlju) Spominski dan ob 60-letnici požiga Bočne • Četrtek (28. oktober), ob 19.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje Koncert španske in kubanske glasbe: Nina Šalamon -vokal, Jure Lesjak - kitara Prodam dve kozi, pasme sanjske. Tel. 5844-017. Prodam telico sivko za nadaljnjo rejo in jabolka za ozimnico. Gsm 031/676-972. Prodam brejo telico simentalko. Tel. 5841-189. DRUGO - PRODAM Prodam 4 zimske pneumatike 175/13 z jeklenimi platišči. Tel. 891-5-356 ali gsm 041/ 311-992. Prodam zimske gume dunlop 175/80/14 in sava 175/70/13. Gsm 041/324-409. Prodam dve zimski gumi sava escimo s2, 175/70/13 3,5 - 4 mm profila. Gsm 041/ 324-409. ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko, teža 100 kg. Gsm 070/401-811 ali 03/838-17-20. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, težka 630 kg. Gsm 031/780490. Teličko friziko, 10 dni staro, prodam. Tel. 5841-785. Prodam licenciranega ovna JS pasme. Gsm 041/913-199. Prodam plemensko friziko, težko 140 kg. Tel. 03/5841-516. Prodam zimske gume z jeklenimi platišči za mere. vito. Gsm 041/680-832. Prodam športni voziček peg perego, kengeru, jogi 120x60 cm. Tel. 5831-739. Prodam otroški stolček za hranjenje -10.000 sit in otroški sedež za kolo - 4.000 sit. Gsm 051/340-827. Prodam CD-eje za učenje angleščine 1-4 stop. Gsm 051/340-827. ŽIVALI - KUPIM Kupim dva bikca mesnate pasme, stara 14 dni. Gsm 041/900-196. Kupim bikca simentalca ali druge mesne pasme, starega do 10 dni, za 700 sit/kg. Gsm 031/894-510. Kupim kravo in bika za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031/533-745. Kupim prašiča težkega nad 200 kg. Tel. 03/ 838-17-20 ali gsm 070/401-811. Prodam stroj za brizganje plastike znamke ankerwerk, dobro ohranjen. Gsm 041/862-214. Kozolec za shranjevanje koruze v storžih (koruznjak), samostoječ, prodam ali menjam. Gsm 031/695-208. Prodam zetor 2511 in IMT-533, zelo ohranjena. Gsm 031/555-962. Prodam mizarsko tračno žago - namizno. Premer kolutov 300 mm. Motor 380V1 kW. Gsm 041/411-229. Prodam plinsko peč za ogrevanje, še nera- KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 44. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. 27.12.04, airbag, ABS, klima, servo, radio CD, zelo ugodno. Gsm 041/326-862. Prodam fiat tipo 1,6 ie, i. 94,116.000 km, bel, cena po dogovoru. Gsm 051/350-258. Ugodno prodam avto opel kodet, 1.1989, z zimsko opremo. Gsm 040/398-252. NEPREMIČNINE - PRODAM Prodam gradbeno parcelo za malo hidroelektrarno na lokaciji Spodnja Rečica. Gsm 041/862-214. Prodam golf III, 1.1992, turbo diesel. Gsm 041/631-395. Podarim lepega psa mešanca, starega 5 mesecev. Gsm 051/353-563. MORDA STE ISKALI PRAV TO LESNI SEKANCI za dekoracijo ali za kurjavo prodamo. Gsm 041/354-657. Bider Jože, Dol Suha 3, Rečica ob Savinji. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA MANCA POLZELA Vabimo vas na izjemno ugodno akcijsko prodajo bund. Na zalogi priljubljena otroška oblačila Maček Muri - bunda Maček Muri samo 7.690 sit. Velika izbira moških in ženskih pletenih jopic ter ženskih prišitih jaken Mont. Vabljeni! Trgovina Manca, tel 5720-064. Ana Artnik s.p., Breg pri Polzeli. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, vodovode, urejanje dvorišč ter storitve z mini bagrom. Gsm 041/631-395. TGM Aleš Janžovnik s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. HELI - TRGOVINA IN SERVIS Ugodne posezonske cene koles in kolesarske garderobe. Izredno lepa in kvalitetna otroška kolesa od 9.700 do 32.000 sit. Pon., tor., čet., pet. od 11. do 18. ure, sre., sob., od 8. do 12. ure. Tel. 03/584-10-55. Heli - trgovina in servis, Plac 20, Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, GSM 041/651-196. TEREZIJA BURJA s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. ODDAM Dobrim ljudem oddam psa nemškega ovčarja, starega eno leto. Tel. 03/58-34-176. bljeno. Gsm 051/206-045. Prodam staro orodje, postelje - za zbiratelje. Gsm 031/519-744, Špela. Avtoradio CD in zvočniki 35.000, gsm eric-sson R 600 in TtO 12.000. Gsm 031/772-486. Jabolka za ozimnico, več sort, in jabolka za sok, prodam Tel. 03/5709-039, gsm 041/ 762-775. Prodam neškropljena jabolka, jabolčni sok in kis. Gsm 041/796-781. Usnjene jahalne škornje paris-auteuil, št. 42, prodam. Gsm 041/684-403. Prodam macesnova vrata z oknom z roloji, oboje 2 X zastekljeno, v 240, š 210. Gsm 041 / 365-953. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam Chrysler voyager, I. 95, reg. do Za vas, da bi se dobro počutili med nami in da bi radi prihajali k nam, Mr drasi kuncu smo prenovili Zahvaljujemo se vam za vaso zvestobo, kljub moteni prodaji. Tudi ta podvig, narh ite bi uspel, brez vas, naši zvesti kupci. Obljubljamo vam, da se bomo še (fc ‘ jgjt_ naprej trudili, da boste dobili pri ms izdelke kakršne poznate in da ©ržavmjllopoM TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke! L- č-c. - :‘i ■ Y ^ Fadi/Hadžič iTumi Uspešnica, ki jo je avtor Fadil Hadžič za današnjo rabo posodobil, skoraj napisal na novo, da bo kot pred leti tudi danes bičala korupcijo in barabijo današnjih časov. Tako je nastala skoraj nova komedija, ki nosi staro ime večnih junakov, ki s svojimi človeškimi slabostmi vzbujajo salve smeha. Predprodaja vstopnic: - Bar Grabenček Mozirje, - Savinjske novice (grad Vrbovec) Nazarje, - Trafika Gornji Grad, - Trafika Ljubno ob Savinji Dom kulture Nazarje Nedelja, 2d. oktobra2004, BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 29. oktobra, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. AM.MIK LAVC Celje - skladišče D-Per 7/2004 PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE ________ Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovč 5000014034,43 PESI ka iavika: materiala za centralno ogrevanje, materiala za vodovod, kopalniške opreme, keramičnih ploščic (po naročilu) COBISS Obiščite nas tudi Kovinoopreme prostorih 80 *5« v: Gradbeni okovje, barve, laki, bela tehnika...