Politični ogled. Avstrijske dežele. Pri Nj. veličanstvu, svitlem cesarji je bilo v ponedeljek splošnje zaslišanje ia je bilo torej več gospode pri svitlem cesarji; tako tudi dr. Rieger, vodja staročeske stranke ia pa dr. Šolc, župan v Pragi. Razume se, da je bila v tetn tudi beseda o česko-nemški sprayi in pa o mladočeski straaki, o zadnji pa ne s pohvalo. — V gosposki hiši drž. zbora je bila v ponedeljek prva seja v tej jeseni a ni bilo važnih reči na dnevnem redu, v hiši poslancev pa je bila v torek in je dnes, v četrtek, seja. Za dnešnjo se pričakuje neka imenitna izjava nemških liberalcev, to pa za tega voljo, ker je dnešnja seja zadnja pred božičem in jim je torej na tem, da prinesejo kako posebno božičnico svojim volilcem, češ: vrli možje so naši poslanci, skrbni za blagre nemštva vin liberalizma! — Tiste občine na Grorenjem Štajarji, ki so bile trpele letos vsled povodnji veliko škodo, dobodo pomoči v denarjih od države, isto pa tudi nekatere česke občine, posebno Karlovi vari. — Višji drž. pravdnik v Gradci, dr. Viktor Leitmaier je dobil cast c. kr. dvornega svetovalca. Mož je na glasu izvrstnega pravdoslovca. — Udje dež. odbora dobijo na Koroškem višjo plačo; se ve, da se izgodi to na stroške cele dežele, torej tudi slov. kmetov, toda v odboru nimajo le-ti nobenega zastopnika, čemu tudi ? Da le plačajo, pa je prav, misli si liberalna gospoda v dež. zboru. — Koroška dežela ima veliko živine in je torej prav, če skrbi vlada za živinozdravnike, a škoda, da nastavlja le nemške, tudi po slov. okrajih: kaj more tak koristiti, ko se ne more dogovoriti s posestnikom živine? — Nova železnica iz L j ubljane v Kamnik se odpre te dni in to se ve, da se izgodi slovesno; ne ve se pa, bode-li t"di dobička iz nje. — Tudi na Kranjskem še niso brez nemškutarjev in le-ti se štejo med Nemce, odtodi pa pride, da se šteje tam Nemcev še na 20.000. V resnici jih ni toliko. — Da umira slov. čitalnica v Grorici, to bojda ni resnica in preklicujevdotu-no vest predsednik čitalnice, prof. A. Šantel v zadnji nSoči". — Poprejšnji ces. namestnik za 1'rimorje, baron de Pretis je v ponedeljek na Dunaji umrl, slov. ljudstvo ga ne bode obdržalo v dobrem spominu. — VTrstuse boje novega vžitninskega davka in podpisuje se prošnja zoper njega, pa bode težko kaj iz prošnje. — Dalmacija dobi nov hrv. list: ,,Crvena Hrvatska" ter začne vzhajati v Dubrovniku po eeni 4 H. na leto. — Vhrv. zaboruv Zagrebu je posl. dr. Spevec grdo napadel škofa dr. Strossmayerja, a zavrnil ga je župan dr. Amruš ostro pa dostojno. — Ogerski drž. zbor je pritrdil načrtu postave glede na novačenje. Levičarjem ni po volji. — Pri kardinalu Simorji bil je te dni shod ogerskih škofov; najbolj jim je hodilo za to, da se prekliee naredba vlade glede na otroke iz tnešanili zakonov. Naredba je na škodo katol. cerkve in je še iz dobe kalvinca Tisza. Vunanje^ države. Kardinal Mermillod, doslej škof v Svici, pride k sv. očetu v Rim in dobi G-eneve-Lausanne novega škofa. — V Milauu, glavnem mestu poprej avstrijske, sedaj italijanske Lombardije, je čez 20.000 mož brez dela in torej brez zasluška. — Hinister Crispi ima v drž. zboru v Rimu sedaj veliko večino za-se, vendar pa terja sedaj posl. Pantano od njega, naj prej ko prej raztrga kupčijsko zvezo Italije in Avstrije. To so nam tedaj v resnici prijatelji v temzboru! — NaŠpanskem si je vlada pridobila pri novih volitvah sila veliko večino in so vsled j_tega tamošnji liberalci polni žolča na-njo. Se ve, da jim to ne pomaga veliko. — V mestnem zastopu v Parizu so na novo zarožljali zoper usmiljene sestre, češ, da delajo silo bolnikom, pregovarjajoč jih, naj vzprejmejo sv, zakramente. Oj to bi bila prav v resnici nesreča! — V mestu Lalouyiere, v Belgiji, je bil shod rudarskih delalcev in sklenili so, da se začne splošnji nstrike", ako se jim ne vzboljša, po poti po- stave, zaslužek. To bode pa težko, ker državi ni mogoče, da sklene tako postavo. — Župan v Londonu, glavnem mestu Anglije, je sklical velik shod ter so sklenili na njem, da Rusija ne sme izgnati judov iz dežele. Zupan J6 bogat jud, tedaj drzen, težko pa bode kaj dosegel pri Rusih. — Irski poslanci •'. j. njih večina so sila nevoljni nad Parnellom, da se jim še vedno sili za vodjo. Bili so vsled tega še tudi pretepi ponekaterih krajih, kajti Parnell še ima vrelej zvestih pristašev. — Veliki vojvoda v Luxemburg*ti je vzprejel posle vlade, njegov sin Viljem pa je prišel uni dan v Berolin, sedaj pa je na Dunaji, da naznani to svitlemu cesarju. — Po Nemčiji gredo pritožbe, da se prodaja veliko ponarejenib. živil, po gostem na škodo zdravja ljudi. Kazni na ponarejanje so v nemških državab sicer ostre, vendar pa še mu ni konca, bode torej še večjih kazni treba. — Glas gre po svetu, da se pomika ruska armada na zapad, proti meji Nemrije in Avstrije, izlasti konjikov je že veliko ob meji. Nam se ne zdi to nič kaj verjetno, kajti enacih glasov je bilo tudi lani. pa je ostalo vse eno celo leto tiho in mirno po Evropi. — Bolgarsko ,,sobranje" ali drž. zbor je pritrdil kupčijskim pogodbam, katere je vlada sklenila z večimi državaini, tako tudi z Avstrijo. — Kakor se je bilo sodilo, tako je tudi sedaj srbska skupščina pustila kraljico Natalijo glede na nje prošnjo na cedilu; ni postave za to, za pravice matere do otroka. — Turski sultan še sedaj ne zaupa Bolgarom in misli, da še ti merijo na -.Macedonijo, kjer živi nekaj bolgarskih Ijudi. To je že mogoče. — Menelik, kralj abesinjski, je prišel na to, da so ga Italijani vkanili v pogodbi ter bode vsled tega razdrl zvezo z ital. kraljem. — V Afriko, posebno na vzhodne obali morja pojde poljski pisatelj Sienkievič; to bode brž prvi avstrijec ali vsaj slovanski potnik v onih krajih. — IzAmerike prihaja čudna vest, da je v republiki Guatemala huda kolera ter je v glavnem mestu že čez 1200 ljudi umrlo vsled nje. — ,,Združene države" v sverni Ameriki čejo odjenjati v novi postavi pri colnini na tuje blago ter je podoba, 'da je njim samim prehuda.