JL> 4; W . /V 0 I , 44§t|itf lip J' \ jSTVKftiUU VESTNI K OSVOBODILNE FRONTE Cena 2 Liri Leto 7.,St.5 8. Februarje 1944. Ko danes Rdeča armade že polr.ih sedem mesecev ne odneha,-temveč stalno - krepi in razširja svoje neustavljivo prediranje na zapad, ko se nahaja na Na rut. ho kakor mlinski kamen melje nemške divizije v Dj ep ro vem loku, ko se hI i ga meji,na kateri se je leta 1941 začel divji Hitlerjev napad na ZSSR, ko so nahajajo vojske sap a dni h zaveznikov pred Rimom in nemška mesta uničuje nji- hovo" letalstvo, ko razbija naša NOV na svoji sedanji visoki stopnji organiza cije in borbene sile sovražno ofenzivo, ko imamo tolikšnci^osvobojeno ozemlje svoj ljudski parlament in svojo narodno vlado: v t ake^, današnjem položaju je celo udeležencem naših prvih bojev teško se vživeti Smislih v oni te šli in t&mnr položaj, kakršen je bil, ko smo zgrabili za orožje. Hitler je HI gospc= ' da rEv rep e ynj s g o vc horde so predirale vedno globlje v Sf.vjet.sko zvezo - zda= lo se je kod da ni silcjki hi se mogla upreti fašističnemu vojnemu stroju. Vendar so prav v takem položaju začeli narodi Jugoslavije svojo teSko,- vendar slavno osvobodilne borbo. Začeli so jo, ker ^00 hi] i prežeti z foreco- 1 ju bežni jo do s vej a svobode in z neutolažljivo mršil j o proti fašističnim za= t i ral c em, do dna duše ogorčeni zaradi sramotne 'zdajesvojih bankrotiranih u® pravi tel j ev, navdani z gorečo želje,da žive: svobodno in stresejo jarem suženj stva,prevzeti z neizmerno ljubeznijo do ruskega naroda in neizmernim zaupen njem do Sovjetske zvez., Rdečo armade in Stalina.Ta ljubezen in zaupanje v - Rusijo prav v onih dneh in mesecih, dolgih kod večnost,ko je šla Rdeča a mo- da skozi najtežje preizkušnje, ko so bili nemški psi pred zidovi Moskve,ko - so z obroč m opasali Leningrad,predrli do Volge in na Kavkaz, ta ljubezen do Sovjetske zveze,dera v njeno borbo, zaupanje v njeno moč,prepričanost v nje* no končno zmago in gotovost, da ho ta zim ga tudi naša zmga, zmaga vsega svo= bodoljubnega 'svata, to je bila tista velika notranja sila,navdahnila nase na rode, da so se dvtonili" z orožjem.'pod sicer teškimi pogoji in da so v tej - težki borbi vzdržali. In tedaj, ko je bila fronta naših ruskih bratov take - daleč,da nismo mogli od tam pričakovati nobene neposredne omoči ,niso nasi- narc li niti za trenutek izgubili, občutka in prepričanja,do. jim SZ pomaga, da je ta pomoč stalna in nenehne, bratska in nesebična. Tako globoko sc bili na ši naredi cvesii,da je borbe Sovjetske zveze istovetna z njihovo in da bo - n i i ho vc maaa hkrati uresničila vsa njihova demokratska stremljenja. Pileg te vi.re in zaupanja imajo danes naši narodi tudi popolno gotovost da se v tem ohč.tku nisoprvrarcli, gotovost, ki je to vero in zaupanje se po~ več i In in poglobile. Zato naši narodi tudi spremljajo s krko velikim, zanima njem r: kar se do (;::.'} a v Sovjetski zve..i,in vse kar ona dela. 'jkl eni tov !a cko::l o v a šk-c~ s o v j c t s k 3 pogodbe o medsebojni pomoči in povoj» nen sodelovanji, vedno tesne jše 'sodelcvc.nle Sovjetske zveze v svetovni polU* tiki stališč* zveza do rco.kcionc.rne klike pobeglepol jshe vlade, vloga, hi j0- igr a v mednar-odnihednosih Sovjetska zveza - vaj to so do go t ki, ki jih-- naši m rodi poleg veličastnih zmag pozdravljajo kot j si gume j si znak tudi svoje skorajšno končne Mozge. 2 _SLCmSKI POPGCEVALRC, Kakor našim tako jc tudi vsem svobodoljubnih narodom vsega sveta- vedno- jasnzje, kolih je doprinos Sovjetske zvone za rešitev človeštva od fašisti - eno kuge. vse jasneje je, da se fašizem moro streti in da bo strt v prah in pepel samo zatb ker sa največjo bojno silo,ki ga uničuje na bojnem polju, - stoji veli ha demo h racija, d ono krači j a 7o v j o tov. Učeč se od sovjetskih narodov, meri jo naši narodi svojega dela po delih- svejih sovjetskih bratov. Napolnjuje jih salo tolik ponos,ker se jim klub - merjenju z njimi no bo freba sramovati svojih uspehav. Po pravici in s peno som lahko gledajo na svojo vojaško dele in na tiste ljudske demokratične te melje, ki so jih "V Jajcu položili svoji federativni državi rhipno st i. Bratska skupno a t sovjetskih naronov jim. je lila svetel primer,ki ga morejo narodi - doseči,ako pri korenini iztrebijo vsako in kakršno koli težnjo po gospodar- stvuned drugimi naredi. Zato se pa v daljnem uresničevanju nalog pri izgra- dnji svoje nore bratske skupnosti ne bodo nehali učiti na primerih, ki jih - jim nudi Sovjetska zveza. Joto sklep Vrhovnega sov je ta, ki je bil sprejet v- teh dneh in ki posameznim republikam članicam zvezo,nudi nove možnosti raz= voja in napretla z razširjenjem njihovih^prcvio v vodstvu zunanje politike- in vodstvu vojske,ni našim narodom scimo;nov dokaz moči SZ, temveč tudi: potr dilc naše jugoslovanske narodnostne politike, ki no ji sklepi II.zasedanja - AVNOJ-a položili jesne temelje. 1:0 š a Pij a de podp res e dn i k A V?! O J-a Na letošnjem zasedanju Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze je stavil ljud ski komisar za zunanje zadeve tov. Molotov dvoje predlogov; katerih daljne- sežnost se bo v pravim smislu pokazala šele v prihodnosti. USTANOVITEV ZVEZDO REPUBLIKANSKIH KOMISAPJATOV ZA OBRAMBO. Po prvem predlogu se jc ljudski komisarjet SZ za 'obrambo' spremenil v - ljudske komisariate zveznih republik. Doslej enotna zvezna vojska se pc '-j njempreoklikuje v vojsko zveznih republik.S tem naj hi se dopolnil proces,- ki je bil v teku že ves čas sedanje domovinske vojne,ko so nastale v Rdcci armadi narodne vojaške cdinioe,n.pr. litvanske, le tonske,estonske, gruzinske, armenske itd. Z ustanovitvijo zvezno republikanskih komisario tov za narodno obrambo se bo postavilo formiranje teh edinic na trdno podlago. Moč Rdeče - amade in zanesljivost njene opere SZ bo postala še večja,prijateljstvo ned narodiSZ pr-:d narodi vzhodna in zapade še večji. USTANOVITEV ZVEZNO REPUBLIKANSKIH KOI i IS/. FJA TOV ZA ZUNšiJJE ZADEVE Pc drugem predlogu se jc spremenil zvezni komiseriat za zunanje zadeve- v zvezno republikanska ■ da bi se s tem nad demokratičnimi naredi sveta okrc= pilo sodelovanje, katerega temelji so bili položeni v tej vojni, cilj pa so - jim mednarodni odnosi pc vojni za ohranitev uiru pred novimi,napadi agreziv nih dr~2Gv. Mednarodni odnosi SZ niso mogli v zadostni m.eri obaeči poleg - vsezvestnih tudi raznovrstnifjt in naraščajočih potreb zvAžnih republik v zu- nanjih zadevah.Zvezne republike imajo precej posebnih gospodarskih in kul '= turnih potreb,Ki jih je mogoče laže zadovoljiti z neposrednimi odnosi repu= blik s prizadetimi državami. Nesporno je, da jza zvezne republike vstop nz. zunanjepolitične areno živi jonskega pomena,ni pa sa,.io v interesu posameznih zveznih republik temveč tudi v interesu razširitve mednarodnih odnosov in - utrditve mednarodnega sodelovanja SZ z drugimi državami sploh. Tc je važno- žc med vojno, še bolj pc bo dalo sadove pc vojni. SLOVENSKI POROČEVALKO RDEČA ARNAM SE BLIŽA KARPATOM Na vshodni fronti so se razvili v zadnjem tednu močnejši boji na vseh - odsekih,kjer so ss vobče že doslej pojavljali predori in sunki Rdece armada. Le še malo ga tistih bojnih črt,kjer so ohranili Nemci dobro zgrajen obrani* ben pas. Vedno hitreje se bliža čas,ko se jim bo podrla tudi ta opora. PREDORI NA LENINGRAJSKI FRONTI Na leningraj si en odseku, predirajo sovjetske čete'kar v več smereh. Ob - Finskem zalivu predirajo proti zapadu in so že prekoračili estonsko mejo,- Od Siverskega predirajo proti jugu,od Ljuhana proti jugu in jugtzapadu in - od Novgoroda proti zapadu in jugozapadu.Nemci so v nevarnosti, da ujame Rde= ča Armada v velike klešče nekaj divizij. Vedno bolj se umikajo proti Pejpu shem jezeru, kjer imajo zgrajene utrdbe. Železnica Leningrada/oskva je po - vec ko dveh letih zopet prosta za j&r&met med obema mestoma. NEMSKEl DIVIZIJE ■OBKOLJENE V UKRAJINI Največje uspehe je dosegla v zadnjih dneh Rdeča armada na jugu v ukraji ni. Sovjetskim četam,ki so predirale od Bele Cerkve proti jugovzhodu in od- Kirovograda proti zapadu, se je posrečilo, združiti se v območju. Zveni goro d= ke in Spole. V s&oje klešče so zajela 1 tankovsko in 9 pehotnih nemških d vizij, Ob ro č okoli njih se vedno bolj osi. Nemci -se zaman trudijo,da hi ga - razbili o Na naj ožjem delu jo širok Je 50 km. Obkoljenim četam okusajo dova žaii hrano z letali,ki lih pa sovjetske čete v veliki meri uniči jo. Nemške - čete doživi lajo nov Stalin grad. V Moskvi so 3 Feb.-. v čast zmagovalcem iztre lili 20 topovskih salv iz 224'topov. Nemško vojno poročilo j.: položaj pri - Spoli označilo z nasledjimi besedami; "Na prostoru med Ki rove gradom in Belo Cerkvijo so se sovražni napadi in naši pretisunki medsebojno izenačili, ta* ko da natej fronti ni sprememb, "Vzhodno od Kirovograda grozi popoma oelro* li.te v Nemcem v Djeprevem loku,H ho Se j t za vaško ceno držati manganove rud - nike v Krivem rogu in železne pri Nikopolu. RDEČA AEiADA V VOLIH J I V Voliniji se je po daljšem mirovanju obnovile prediranje sovjetskih čet proti aanadu in jugozapadu. Rdeča armada je zavzela Favno In Luck,odko=* der nima niti lOObn do Buoa. Sovjetske čete predirajo .proti Lvcvu m gor njem Bugu. Za Nemce je to prediranje posebno nevarno,ker grozi zajeti vso - južno nemško a^ado v Ukrajini od Lvova do IJjepropetrovsha. Nemški vojski 'grozi strahotna katastrofa. BEG NEMŠKIH NASELJENCEV Posledice velikih sovjetskih uspehov se poznajo pri nemcih in njihovih- zaveznikih. Rumeni beže v zadnjem času v velikem številu iz .Romunije v Tur čijo in odnašajo s seboj ogromna bogastva. Na drugi strani pa jc sprožilo - sovjetskih čet množičen beg nemških naseljencev in uradnikov in baltiških - dežel in poljskega guvernementa. V vzhodji Nemčiji računajo s poxdrugim mi lijonom beguncev,H bodo povzročili velike težave v prehrani nemškega prebi valstva, Med naseljenci vlada geslo: NAZAJ PROTI ZAPADU! SLOVENSKI -PCROCEVALEC h črnska , Jugosle:""" Zrel: js^T^VM^« — ; i J, .i 2rtS ,, - uerni acbt ,mktmi brati po mej JugosMl', - TticrcZtoH.pM^rdtM In dan„ domobrano, mrev- stranrka stvar. Pravica in postonost,oast in ponos .o u/ dl. Umika "AgosJ«»'J« ?„i«lli> ooimntjo- („ .Ari.«« . . TuJkU in uv.lllvUa pravM Li ncMUn sunzsi' večja zasluga, da je nemški načrt izginil fe,r%last t ,0 noJe J Jugoslovanski narodi nočejo nemške Jug osla Vije Zla«,« jo _ ,*i narod,ki bi moral plačati račune f^jiih faeUUm. v , ju ^ viji" bi ne bilo vse tiste slovenske ^je.kiifr le slovenski na Ml kdaj - SLOVENSKI PORČCEVALEC ' 1 Ne! Slovenski narod ve .šakal le cel v borbo. Sleherni koscek slovenske- temi i s in sleherna-vas se mora in se bo združil v svobodni insedinjeni Slo® veni ii ■ Slovenski človek bo saSilsl1.živij enJe Človeka, slovenski narod, bo - postal sam po sv o dar svoje usoct^sogc ioghmu ne H mogla dati ' J - 'ocslavi iu* Vse to pa bc dosegel v novi, svobodni, demokratični in enakopravni ko:edin. Ta da Jugoslavija je prevzela vse slovenske težnje ^svoje- lfh;$ hf&niJLa [kot svoje in tudi dosegla Za to nam jamči bratstvo nase vej ske 'od Soče do Vardarja. Brcgar Naša vojska razvija , .i (TeMsKI PApLU RSJ) Poten hc so edinice NOV odbile nemško 6. ofenzivo proti osvobojenim hre len ter očist ilo v tel ofenzivi izgubljeno ozemlje, so v zadnjih 10 dneh u- \r1ewU osvobojeno ozemlje, zboljševale svoje položaj, ter nadaljevale u - spošne operacije proti sovražnikovemu prometom in prometnim črtam. 1VASI ZOPET OSVOJILI OSREDNJO BOZIIC : ZahodniBo*ni so nase edinice ponovno osvojile mesta Gornji Vakuf Ku = nrei in Sulico. Na ta naei je bil sovražnik izgnan iz večjega dela zahodn,- & Mini uspeh,kt so ga imeli zadnje dni Nemci v teh krajih,je predor - neke nemške kolone iz Travnika v Jajce. BIHASKA PROGA POŠKODOVAN/. ' Velika pozornost, ki jo pripisuje sovražnik prometni zvezi£greb.-Bihač- vzrok da so Nemci in ustaši poslali močne posadke v vse Krajo na oregu- Uc Z okroa proge Bihač-Jostajnica. Po drugi strani neprestano napadajo na t edinke Vzapidni Bozni U 'progo in še druge,kakor Bosansk^Nov^ J« = dolnja Lukaf Borba za, to žJlezniško progo je zelo huda Naei ^ciUjub sovražni ko vtem silam uspešno preučujejo promet ^JProgiM jc pod stal nimt našimi udarci. Scmoi so pred nekaj dnevi poslali o taMU~oUgnl mi vozili zavarovati popravljanje zelczmske altih - Naša brigada je sovražnika odgnala in porušila progo se ™ J*3*1*^™' Na ta način je ta proga, H je bila tudi prej iesko poškodovana, postala za- dolgo časa neuporabna. ZELENICf V OSREDNJI BGZNI 1IE DELUJEJO Prav taks nase edinice uspešno motijo promet na železniški spe ^^^^^^ C® n>!%7i°Z7e bosanskih prog je privedlo ^ sadk.ki so še vedno daleč od svojih glavnih oporišč. Akrati pespesuje poči ranje teh prog čiščenje ozemlja od sovražnih cet. VZHODNA BOZNA SLCmsn POECCEVALEC v Bo sni. DALMACIJA III HRVATSKO PRTMCFJE Velike i,gube Jo pretrpel okupator , »gJJ{ J^ f^ilifJ^ Hrvatskem Primer in. Pri oteocnJuFromin 3 v biMJ Kninom in_ več ko 300 mrtvih in & ™ ^Z^VpKBho ledintcami I. nemške - fc^oucm so im.i. .diaito I I. i<> * J J ^ V. a{„ijrtJs bojf , toct planinske divizije. Hkrati ni Ju jo oioooo - .Zuta lotoa - ZVaimtfr ArnM« In (to^to^. ffs^a ^rufito - otcocc f m3SUCa,je zdaj -Brinje,ki so jo je Nemcem posrečilo "I ™ protinaPcde. Med Zu iVfflSH flCMZT 7 G^SKl gada,ki pripada XVU.aivlziJi,Ji> <- , t 34 ulotih. Uničeni so lili 4 Iho Luko. Ubitih je bilo 20 ^^vojc.hn>i n ^ . gahodu v meH pro topovi ter zaplenjena neha količina vojnega garfi^* o6 ifllM» ti Zagrebu bijejo naše edUni,ca usp* platno šoto - ho obesana budilka,a venaar jo njehjla. pr.flir ^^ ^ v pclkrcou zaeedli ItilsJ*. Vrh bukve sc j. Ic.hnc tresel, ko - V kratkih desetih ninutah Jenko clov.k prjniU ^ } . k l da avU ne pride ,kaj tedaj? - A v 00en*°ma g, ,Jg h j _ ligajo Piz njih PlrncIn J H ^ ^^ enkrot neslišno — - sa.fant.rvto pride! Roka tosnaj. , pripravljeni! pirač in gledaš, ca Je vse v r du. ™ £ J skoro"c-u'dn0< kr ke se mor, pro^ F m o pripelje avto. Velik rd.c } lukov,poei. :^J:or - miketi vo tako ostrih ovinhIh.Jo., je pojavila na vojni pozorni oi Evrope poleti Jr>ti.- nosc narodno osvobodilne vojska, armada zasuznjanin, toda napokorjcnia naro ~ dov Jugoslavi je. Dc. bi pravilneje precenili vlogo nase vojske na balkanski- frenti,hočemo" na kratko podati važnost in pomen Balkana za obe vojujcci se- stranki v sedanjem vojnem položaju. . « . 7 a) 'da Ncmce; Z czirom na vzhodno fronto mora del kan zaščititi juzm sni bok in zaledje nemšHh armad, ki imajo dan rs teške obrambne bojevzahe- dni Ukrajini. Preko Balkana vodi najkrajše pot v zelo občutljivi aal Hitler 7 a v •■ o'c volnena stroja,v rrostor Dunaj - Budimpešta - trpeti,ki predstavlja zivllmskc središče za desno krilo nemške vojska na ukrajinski fronti.Z oži romna italijansko fronto verujejo H enot z o hladan jem Balkana svoj levi bel- in zaledje sil, ki so angažirane v Italiji, kaor tudi vse komunikacije, ki vo=> dijo iz Avstrije v severni) Italijo. v Z izgube Balkana bi se rerali Scnci hitro umakniti na črto Donava-ocva- ali Donava-Drava, kjer hi poskušali nuditi zadnje obrmho zc zaščito svojega občutijiveaa zaledja. b) Zaveznike, ki vodijo efenzivnevojno in imajo iniciativno v svojih ro~ kah ja balkanski manevrski pravec ' izrazito manevrski pravac, tako z ozircm- na vzhodno fronto, tako a ozirem na italijansko, ki ogroža boke in - nemških armad kakor z ozirom na armado na zapadni Ukrajtnt in onih v ±ta** liji. Razumljivo je,da jc ta prcivec mnoge nevarnejši za nemška armade na - Uk™Salkc!i {c°Torlj zalo važen, in občutljiv člen v verigi Hitlerjev* dofah- mr strategije v jugovzhodni Evropi med Trstom in d&navskin ustjem, to je ivnim vzhodnim bojiščem,kjer se bije usodna in odločujoča, in italijansko- zivn gla fronto. SLOVAKI PCZOC^VAIEp ....... ...........................■.__________________________________________- v obrambi Sclkcnc kot str:, loškim suh j altom prvo vrsta posvečajo Nemci - posebno p a "m j o jadranski in črnomorcko-egaj ski obali, to # abalnimodsekom- '1'rst-Skad. r "in 'donavsko ustjc~3olun kot stranici,ki naj ščitita uairsan z - obeh strani. w . , . , . _ Maša narodna osvobodilna vojska, ki sa je se pred dvcmc letom in pol po ■javila kot nova vojska na balkanski vojni pozornici, ja poleg Rdeča armade- edine vojska v Evropi,ki se je drzno in junaško spoprijela s številčno in - tehnično mnogo močnejšim sovražnikom in zrušila danes v moderno aborcžene- vo Inc silo in postala eden od prvovrstnih vojnih ciniteljev v Evropi, la - vojska je postala danes telo nevaten in enakopraven nasprotnik nemškemu ,fa šističnemu osvajalcu na Balkanu. novo O 011 no, p runu./i. v w —"" wr -------j ' , za Balkan, kjer p veha j g inieijativa popolnoma v roke nase vojske. Lovilec ta- velebitke je naša vojska, s katere sodelujejo mnogoštevilni odredi romunskih boloarskih, qrških in albanskih partizane v. . ysi napori Nemcev do kapitulaciji Italije, si z dovajanjem novih m - svežih divizij v borbo preti naši vojski popravijo položaj na Balkonu, so o* stali brezuspešni.Ne rali sejreiti v defenzivo in popolnoma)!spustili i ni - ciativo iz svojih rok. Poslednji poslrusi Nemcev, da z dovajanjem novtt} sil - vsaj nekoliko popravijo položaj,niso in ne morajo meti zazeljmega uspeha, niti niso mogli vplivati na spremembo novega položaja na balkanskem bojišču ki še narrel ostane ugodno za nas,a neugodno za Nemce t:i njihove pomaga.ee. * J ^ Polkovnik Terzie. »o vohodu nemških tolp, ki so se ga domači belo gardi stici in plavogvr = distični banditi udeležili z ,besnim sovraštvom in okrutno uničevalnim name- nem v praznem upu,da jim bo nemško orožje vrnilo izgubljeno mor m oblast- je slovenski narod usupnil nad strahovitimi dejstvi tega zverinskega divjan ja Hitlerjevih band in njegovih domačih policijskih ps6v. Za roparji in moru ci je ostalo na stotine nedolžnih žrtev in pogori sc, krik one c se enih d- = klet in bolečina mater, osramočenih pred lastno decc,trpljenje osirotelih o* trok in bridka bolečina v srcu slovenskega delovnega kmeta,ki je izgubil - maesikje vse,za kar se Jo moral toliko ubijati in toliko trpeti.A nas narod je odločno prenesel te laške udarce in se po tej tecloveski preiskusnji se bolj trdovratno poznaj v borbo proti zakletim sovražnikom in uničevalcem - Odbori OF, organi slovenske narodne oblasti, so take j Ponem.ski ofenzivi- nričeli zbirati podatke in ugotavljali povzročeno gmotno skodc.Iz zbranih - dokumentov, je razvidno, da o fenziva ni bila samo vojaška akcija,ampe* tudi - barbarski uničevalni pohod, ki je hotel izročati nase vasi in uničiti temel= je našega gospodarstva,pred vsem pa otezkociti prehrano nase amade in civO. neoa prebivalstva. V po žganih vaseh in domovih, so zgoreli tudi vsi priaalki in ves inventar. Na ta način je samo v rajonu Zelna-Racna 46 posestnikov - znorelo skupaj v vrednosti preko 6 milijonov lir. :oleg uničevanja so nem.,« ški roparji plenili in odvažali s sebtj vse,kar jim je prišlo pod roke: u ne konje, prašiče, govedo, ovce,perutnino, žito,moko,mast, krompir, vino, zgan J r - .i-.. — --------- -----* Sode,mlatilnioe, sla in kopanje krom ;r so našli količ OlSO-A-IbU t ------' "J--- kal vrednih, predmetov. J Podatki iz okrožja Grosuplje-Stena brez rajonov v Suhi krajini govore,- 10 ........ _ SLOVENSKI POROČEVALKO da so Nemci odnesli 2236 kokoši, 194svinj ,186 konj, 73 goved, 77 voz, 85.000 kg žitaric,70.600 kg krompirja, 435.OOOkg sena in 880 kg čiste mesti,poleg tega kmetijske stre je,poljsko orodje, čebelne panje itd,,v skupni vrednosti 27.874,000 lir. Samo iz treh rajonov lici a krajine so odpelj ali :e2 konj ,888- svinj,25 goved, 432 kokoši,21 voz, 12.000 kg krompirja,24.000 kg raznih živil ovce,stroje, sode itd. ter uničili 17.000 litrov vina in 310 litrov žganj a,"- vse to v skupni' vrednosti okrog 6 milijonov lir.Iz rajona Smarje-Skofijice- so odpeljal i; i O prašičev 9 goved, 19 konj, 7.50 C kg senc, ft. 400 kg krompirja- <£.700 kg žitaric in ostalo sc v vrednosti 850.500 lir.Skoda ki so jo napra= vili v rajonu Višnja gora,znaša 1, 730*500 lir, v rajonu Veliki Gaber pa lir 1,102.300. Ce bi hoteli naštevati se številke, iz ostalih krc 1 ev,pridemo v stotisočo in uničena vrednost v milijone, Za kaj t s števil ko ? 1 ~a ša oblast j e ~.c t o} a ugotoviti nmo in o 'škodo, k i j o je prizadel nemški in domobranski pohod, dc.se izkaže, kakšno jc po tek posle dicah ostalo gospodarsko stanje našega prebivalstva. Nadalje jc hotelo zbra ti dokumente o povzročeni škodi, ker ni več daleč dc.n, ko bodo noreli tisti, - ki so krivi tega upostošenjc, dajali odgovir in pcv__rcČilo in ko bodo te sto vil k e zn e ve o živ el e. Ti podatki o b e n cm naj bol j z go v o rno govore, kdaj prinaša jo si o v en oker m neredu tisti, ki pod JOupnikovc domobransko firmo godejo o nerr shčm redu in prepušča jt usodo svojega naroda ukro t nem Hitlerjevem biču. Se enkrat moramo pribiti dejstvo, da so se pri vsem tem ropanju in pos^oŠenju - in pri najbolj okrutnih zločinih odlikovali slovenski domobranci kot najbolj vneti in neusmiljeni švabski hlapci. Obenem dokazujejo ti dokumenti demorali zaoijc nekdaj toliko opevana vojske, ki je zdaj prav po cigansko kradla vse ket ji je prišlo pod roke,od vilic in nožev do kozarcev in žlic. In še nehaj govore te številke,namrešto, da nam neša Narodna osvobodilna vojska,naši par tizani,ki zadržujejo te roparske, bande in jim ne dajo,da hi mogli po mili - volji pleniti po naši zemlji, ohranjajo in rešuj ejo j)oleg dragocenia živi jen tosek dan tudi na milijone in milijone vrednosti nasepc> narodnega premoženja„ B. 0. NEMNi IN PREPOZNI jjfvvkovski radio jc povodci, da jc predlagale. Stričeva vlada v Kairu, vla- di Sovjetske zveze, da hi rade z njo sklenila p o god bo o medsebojni pomoči ter povojnem sodelovanju: :c vzoroo sovjetsko-čeho slovaške pogodba .Predlog g. Pu rtča je vzbudil razburjenje v sovjetskih krogih zaradi položaja,ki je v Ju- goslaviji,kjer sš bori vojni minister Puriceve vlade Hhajlovič proti voj- ski maršala Tita in Nacionalnemu konitetu narodne osvobodilne Jugoslavije.- V sovjetskih krogih je povzročil predlog neprijeten in težak vtis. Sovjet - ska vlada je odgovorile: p redloga g. Puriča ne moremo sprejeti zarodi za- pletenega položaja v Jugoslaviji. Zanimivo jc v tej zvezi spomniti na to, de smo na sovjetski strani 1. 1940 zagovarjali zamisel 30VJ >isko-jugoslovanske ga pakta, t9da jugoslovanska vlada mu takratni bile; naklonjena. Ni pripisovc lc paktu znake vrednosti kakor mu jo pripisuje dancc". "Kralj in vsa reakcionarna klika,ki ste. nas izdale v najtežjih dnah,ni- mata pravica govoriti v našem inenu in nas predstavljati, l-i su dobro spo ~ min jamo zv„rinstev nemških okupatorjev,prt katerih so po nalogu kralje in - vlada soddovc.ti tudi Itifajlovičavi četniki .Izdajalcem ne bomo dovolili, da- ki se vrnili v našo deželo zarx-di tagc,k^r bi spet povzročili pr pire in eo vraštvo med našimi narodi. To jc naše genljfa in ne. njej ni prostora ne za - tujce,no za izdajalca. To je naša pravica, k - r o.n.o zc zemljo prelivali - kri in dajemo za njo žrtve." • (Iz resolucije prchimlrlva'v ^ sanš kam No vem). SLOVENSKI POFCCmLEC _______________________________________;____11 ^mmn^i^n Sojini Nekaj dni j c se minilo od velikega črnomaljskeg: zborovanja,pa še vedno žive pred nami vse slike kot prvi dan. Stojimo ob oknu in motrimo prazni ■ trg, no katerem *toji tribuna. Prve de lenacije prihajajo z zastavami, s pesmijo .Prihajajo kolena za kolono ia naj« bolj oddaljenih 'vasi in krajev,da izpričajo svejo ljubezen do nove Jugoola* vije, vdanost svoji novi vl&di. Ves trg j: v nemirnem pričakovanju velikega dogodke: prvič v zgodovini - j uao slovanski h narodov bodo tu najvišji predstavniki Jugoslavije govorili - slovenskemu ljudstvu.Prepotovali so na s;totine kilometrov v največjih teza* v ah, da nam osebno zagotovo vse pravice,ki jih bomo inuli v novi, svobodni - domovini. Daleč so za nami dnevi,ko je bil Bled edini kraj slovenske zemlje,kamor je stopila tiranska noga pripadnika bel grajski čeršije. Bled, s katerega smo- bili navadni zemljani pregnani in je bil posejan z najbolj odvratnimi polU cijskimi agenti,da so varovali ničvredna življenja '»al grajskih in domačih - izkoriščevalcev. ^ '„„.,. Voditelji nove Jugoslavije prihajajo med nas svobodno,a sciti jin vse - slovensko ljudstvo,ker oni so izraz njegovega hotenja,njegovih dolgoletnih- Enozioe se i zgrinjaj o na mestom trgu,pesmi pojo. "Živel Tito,živela Juge slavila" - štiri besadeorijo po zraku, štiri besede, dva simbolr nase borbe. Delegacija AVNOJ-a stopa na tribuno: stari borec za demokracijo, predse* dnik 'dr. Riba r, črnogorski tribun Marko Tujacič, podpre sv dnik AVF(J^aykt z cii'naJi vojske: pop Vlada ZečevičSulajman Fil ipov i 6, Todor Vuja sinovi o - ip Vidmar, Boris Kidrič, komandant Stane Rozman, Mvard Po obok, ^J^™*™ 'ds la iv^f sveji Tu/v« ............... „ „ 7 "j • j iziva v možici samo vzklikczanic:vanja;o našem mogočnem hotenju,da gremo - do načrt ani poti naprej. , „ , ... , . Večer ješe. Trg je popravljen « elektriono luojo.madmrioziei nastaja - ti šina, ko tda nečesa p rt oc kuj c .Nenadoma udari godba: "hej brigade! Mino trt \une prikorakalo v paradnem koraku SatiniH in gojenoi vojaške sole Ncrotoo -avobcdilna vojske slovonijc. Dolgo korakajo cb zvokih gadhe. Delegacija - ' VSOJ-a vstane,dvigne poeti v pudrov.Marsikom t.-.o J jo solzo ponese, pc Ji - 5 i k. )CS ,3 Jtfl/" 7 tišino piano vzkli1:: "Živel neš komandant Stane!" Navdušeno odgovarja trg. "Živel našnc.Jboljši bo rac mod nr.jboljUmi, tvorca nase ponosno vol-* ™"&Jkc naj vam,ki vaš r.t bilo dano videti tega prizore,damo slutiti veli- hr.o trcnutL? Vpam.dc gc boste doživeli sami,ko bo nc,a zmgovita vojska - imaJ'/korakala skozi vala vasi in mesta,pedoč okupatorja in belo zalego in- oor.Silz zastavo Jugoslavije tja,kamor sega nase stoletno hrepenenj,:. Marija Vilfan. SLOVENSKI POPOOEVALEC ičosfen mladinski mi fino V zgodnjih jutranjih urah so vračamc z velikega mladinskega mitinga na- svoje položaj e ,v brigade v borbe. Korakamo mirne brezovih sum in nežno zelenečih polj. Noge so nam trudne cd plesa, obrazi nasmejani. V kratkih urah veselja - sme načrpali dobre volje za težke dni, ki nas se čakajo. V spomin mi vstaja slika z mitinga-.modre/prodorne oči tov. Vidmarja,ki- pol c ga' usodo si o ve n s ko ga na rc da v ro ke ml a d i ne. V ušesih mi zvene neizprosno odločne beseda tov.Kidriča, ki mladini narc ča, naj vztraja v svojem zanosu, v svoji enotnosti in naj enotnost čuva kot - zenice svojega; očesa, da^ bo bodočnost slovenskega naroda v njenih rokah var= na^ Tov. Avšič nas z očetovskimi besedami bodri k vztrajnosti, da bo mogla - naša generacija uresničiti to,za kar se je njegova zamen borila v -prvi sva** tevni ve j rti. Zed viharnimi klici "druge fronta", "vejni material" gre na oder vodic. - b.fo ta n s ke mi s i j i? v Sloveniji,major Joncs. Obljubi nam, bo' storil vsc,kar- je. v njegovi noči, da se bodo povečale dobave vojnega materiale. Poln cbčudo vanje, za naše borce naroča mladini,na j sledi svojim vodi tel j itn,, ki sp vredni njenega zaupanje.Amortkanski predstavnik Vučinič primerja borbo amerikanske mladine z naše borbe. Naša zmaga je bi J,ž ja, sigurna j ša,ker se spuške v rtki v roki borimo za izvedno svojih idealov. Največje doživetje za vsakega iz:ned nas pc je bil nastop petih i tali jen skih antifešistev i« naših primorskih brigad, ki so ob burnem ploskanju vse- dve ranem*'.", pel i italijansko anti fašistična pasem'. Pe Vik, se cev po padcu fašizma, ki je do smrti trpinčilnaš narod,pojo na - našem mitingu pripadniki italijanskega nofreda. V mladih srcih ni sovraštva- Odprta so zarfe delovanje,kajti bratstvo med italijanskimi in slevenskemi bor c i za svobode je smrti, dokončni udarec fašizmu. In pc pesmi govori namestnik poli tkemi ser ja italijanske brigade,delavec/ i z t rž a šk i h 1 a d j e d el ni c, k i n e.m v si a bi slov e n š č in i jeove, da j c vsa k p r i p a ■"»- dni !r italijanske manjšine na slovenskem ozemlju srečen in ponosen, če sme so- delovati V na sam gibanju. Hali slovanski narc:1., tvoj emu junaštvu se ne klanja samo vez zavezniški- svet, tvojemu junaštvu se klanjajo pripadniki naroda, ki je bil do včera j t vej najhujši tlači tel j. .Ob veličini našega osvobodilnega boja so se zavedli d'a rc - italijanska manjšina na slovenskem ozc.ilju. Na koncu sta bili izročini zastavi najboljši terenski skupini in naj' - boljši mladinski skupini v brigadi. Težka je bile. odločitev, kdc je najboljši .Drzni sabo ter j i v gorenjskih - in štajerskih tovarnah, junaški borci koroškega bc taljena, ki se pregaztli s snegom pokrite planine in uničili rabeljski rudnih .mladinci iz ljubljene, ki že dve in pol loti vedi j o neustrašeno borbo z gnusno Pupnikcve zalege... Zastava ja bile> izročena mladini Oubčcve brigade,katere bcrci sc pcka;.:r: li največjo politično delavnost in naimzrno junaštvo v vsakdanjik težkih - in krvavih bojih z Nemci in bele gardi stično sedrgo. Zastava za najboljše mladinske c rož je je bila izročena kraški mladini,ki stoji na braniku slovenske zer.lje in pripravlja našim brigadam not v slaven akt Trst. Marija Vilfan slovenski poročevalec s /f^ HKm.J »t obisk PR"DSI^vl!ii:07 nacionalnega komi teta is avsoj-a m 370bom i h sloven = srn tleh - rmusmiK aviwj-a as. ribar ir podppm^dnif Komgm ko > miteta navzoča. simlsiscoglava .vgzica navdušeno POZDRAVLJA govornik,. - Nc vrsti shcdcv in sestankov sc slovenske neredno množiee odobrile sid - ro druge gc zasedanje. AVNOJ-a v Jcjcu. v vsaj Sloveniji so jo Vršile *3 v ve- ho i tisoč mitingov, shodov in sestankov nc osvobojenem in nccsvcboj snea ese= mllui Udeležilo se ja nad tristo tisoč Slovencev. Največje mnifestccijsKo- sborcvo.nle, na katerem je prisostvovali, vsa Bele. Krajina, je bile '.ne 30. ja - nuarje v Črnomlju. Ta dan so se zgrinjale p-reti vecoru is oseh strem neso- jeno sne ndc Kraiine velike mnciioe.ki so prihajale s zastavami in trenspa- renti, e .partizansko pesmijo nc. ustih is najbolj oddaljenih vasi. _ Prvin rc velikih trenutkih ne zasedanju Zbere odposlancev v Kočevju smo „c-rf ^mlk- c.ngleške vojske major Jones in predstavnik ameriške misije poročnik Vuohi"- nieh. TOVARIŠ KIDRIČ orpbs Z30K Zbor je v irnemlzvršnega odbora odprl njegov rekretar m poJ*™« ™ " vaoče eoste ter predstavnike naših najvišjih državnih oblasti.Fovdaril je, da ste bili v Jdnjihtednih tako Bela Krajina kakor vsa. Slovenija priči vr= 'Si mltin-ov na katerih le s lov.nski narod eno dušno pozdravil sklepe druge* Qa ,SSK'2w£-rTol.«0anu> s , mjo lastno 1» '<■""• ™"<0 * v Prvič oo 00 k * »a* Slovence je ta W KS^ * W ' 3yo bodo samo odi o čanjap ribo rili prvič po ^ C i2 kof ^ aWakt narod opoW«n. velecrbsk* hegemonije in z enakopraven narod,ampak m je bil vsiljen jo ohe,pravila.;. eogfiaj Zim vred reakcionarne velesrbske diktature ,n j profo1uiek« klike po Tvelesrbski oblastniki \ voasjlLrbi za obstoj obeh uradnih strankah. T tU 'tudt £ na'roda;ini odkrito sodeluje ^^^^TL^^^a razvneti krvavo bra tomorno vojno. HAPAOJL MCuNI IZDAJALCE .neSFVDE Toda ta izdajalska ^^ Podcenjevala je močno voljo dovinrtegaljuaatv t Mussolinijeve tolpe nih pravicah. 7 teh dneh,ko so J^^^o&aiflnak slovenskega narod, preplavile našo domvino,ko j,o bil og*on a® j ^ naroda pod- I teh dneh so krvavo okupatorjevo deloun «« J . - rodoljubne sile «lcvenr,k - M®? 25$ 16_____, bodi SLOVENSKI POROČEVALEC na fronta zmagala in 7 3 a t o proti n j ptf njS0 u s v e 1 i niti združeni n e m s k i i t a 1 i jfitf n I k i i n m a d ž a r s k i o k u p a t o r j i, b e 1 o g a r d i - > t i v l a v o g a r d i « t i, t. z v. e r-e d. i n o r a z m s p k u lan t j e itd. Koč naših izdajalcev še ga .le do tja, kamor segajb Pi ti-rleve motorizirane, kolona. Neizrekljiva mrznja ljudstva jih spremlja- na vX >6rahi. Hoteli so zanetiti bratomorno vojno,dosegli pa so samo U,da bodo oni /cM uničeni do zadnjega moža. Nahajajo so v brezizhodnem - ^sTvck daleč čas,l.o se bodo okupatorjeve harfa v begu umikale z naje slavni eml je. ves svet je hvaležen Rdeči armti.kt je zadalo smrtna udar- c^ m i večjem sovražniku človeštva, Tudi v Italiji dobiva Hitler vedno veo le udareHnaia slavno tarodno-osvobodilna vojska je razbila sesto sovraž- nikovo ofenzivo s silnUii žrtvami jc okupatorja. koalicija 3 s PAzhja V bratsko POVEZANOST s^cmDOLJvm-ti- narodov ■ Velike simpatije, ki jih naši n a r o d vajo v An g 1 i j i, Ameriki t n v vseh zave k t h . d e ž e 1 a h, s o d o k a z, d a fronta p r o S i 2 m u, n a čelu i uzi- z n i s t i f a k S s o v j et s k c - a n g 1 o - a m a r i s. - i ju blokom ni več zgolj ko a lic tj a v v o j n y r m n n k O 7 tf TI 0. O S TI O V i te K O a J. I C l J .6 TlPrh ni 0V0 brat s t v c, resni .on d povezano sc v ys 3 h n a r o d o v, ki se ho rep s- o; to smo vi a i c. in Hr.' e n-a s t a - > s a n o si r o t i H i ti e r j u.Prav vsi prepričani, da n it i kal r sek a - n. j e n k r a 1 j, n i t i d r u a> r e a k o i ona r h 1 i k e v t n .o z e m s t j u ne b o d V m o n le p r e p re j „ * n hi d n kraja z a r a- i n z g r a- i e m o - .alti našemu narodu, da na bi do d i 1 i svojo s v o h o d n o, f e d c r a t i. v n o k r In zlit Vroit ^uVslaijl Iplaiičano pričakajo od svo.jih zaveznikov da bodo tudi formalno priznali vol jo,ki jo je nase ljudstvo izrazilo tvoru tovariša Kardelja so sledil, dolgotrajne ovacije zborovalccv. IZ GOVORA TOV. MARKA TUJA CICA Podpredsednik AVPOJ-a član ZA7FO Orne gore in ;ioke.,član Glavnega odbo- ra Zend joradničke stranke in bivši ,enator tov. Vujacic je uvodoma ortsal bo ie Črno norcev za svobodo v preteklosti, nato pa pavdarjo.lda je slaven - £1 oTobc/ilni boj še meno težji njihovega in zo.to vreden vsega obeu- dovanlTtjal je: vi Kovanci it dali več kakor kateri kclV.narodv-Ju tosTavill Od ene strani je udaril po vas pruski in bavarski škorenj, oa fZgeJLnipl zvi ti lahen. S teJ dvema fašističnima zrnjem se jespo- PH%l6 sllvensko ljudstvo. David se jv ponrahil zJMjaton SIovenskina rod je v tsj borbi zadioil ves svet. Od Soluna dc Soče se kuje v krvi nova v sli to, mogočna Jugoslavija, Jugoslavija socialne pravičnosti m demokracij. Sledil je govor EDVARDA KO OBE!'A poverjenika za prosveto v Nacionalnem komitetu Govornik je z zadovoljstvom ugotovil,da tudi Belokranjai navdušeno< ojm i^aZ zZdovinske rkl.pe AWCJ-a. Podčrtal je, da jc velika dolžnost vsa - G Slovenca v teh dnivih izvršiti v vsakem posamezniku vstaj,nje sloven- ska naroda, da bomo postali gospodarji svoj. Usodo in svoje ^ft ^ ris Kocbek je med drugim nadaljeval: Izpolnimo vs ■ dolzn,oo ti, ki jih zQo ao lina nalaga na naša ramena, Sodelujmo z vsem,kar j, Hlo v vrcteklosti nle S