Leto LXVII ^!a0)0g i vnvjrjd «n|d|;oj V Ljubljani, v forefc, dne t. avgusta 1935 itev. 173 i Cena *: din Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ui. b/ill VENEC Telefoni uredništva ia .prave: 404)1, 404)2, 404)3, 404)4, 404>5 — Uhaja vsak dan zjotraj razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račan Ljubljana številka 10.0 K) in 10.34* za mserate. Uprava: Kopitarjeva nlica številka 6. Deseda po ho fe hi vstali naši očetje iz grobov, hi se globoko začudili nad tem, kar se danes na svetu dogaja, gotovo pa najbolj nad vlogo, ki jo ima v življenju narodov zopet katolicizem. Po več ko stoletni liberalni eri zajema katoliška vera in njeno nravstvo zopet čedalje bolj vsa območja javna delavnosti vodilnih narodov sveta, se širi tudi po ostalem svetu, kjer njen ugled in vpliv kot ustvarjajoča sila notranje človekove omike bolj in bolj raste, in oblikujo temu primerno tudi posameznika, poglabljajoč ga v svet večnih vrednot s tako močjo, da moramo nazaj tri, štiristo let v enega njenih najbujnejših razcvitov, da moremo z njim primerjati sedanjo rast in obnovo katoliškega življenja v starem in novem svetu. Dolga leta verske brezbrižnosti, ko je tako zvanemu razumništvu, predvsem gospo-dujočemu sloju, velja! katolicizem le kot ljudsko lzporočilo, kot gola zasebna zadeva pa kot več ali manj važen činitelj ljudske vzgoje k mirnemu državljanskemu življenju v okviru obstoječega reda, so minula; nič več ne gledamo krščanske vere zgolj s stališča, kaj koristi pri zasledovanju zunanjega blagostanja, državljanske korektnosti in pestrega sijaja posvetne avtoritete; le maloka-teri posebnež jo vrednoti le odnosno, kakor vse druge vere, z ozirom, kaj pomeni pozitivno v tej dobi in v tem narodu, kaj zopet prinaša v drugem času in na drugih prostorih, koliko pomaga razvoju naravne kulture, koliko jo brzda in po-duhovlja, koliko pa morebiti zavira razmah narodnih nagonov; koliko nadomešča znanost v območju vesoljske skrivnosti, ki je nerazrešljiva, in koliko jo utegne obmejevati, da ne bi človek postal preveč nadut in skušal razkriti nedotakljivega — to je minulo. Vsiljuje se z nepremagljivo silo vrednotenje Kristusovega razodetja in njegovega katoliškega, vesoljskega nauka kot absolutnega objektivnega merila človekove nravstvene osebnosti v družinskem, občinskem in državnem življenju, kot norme vsega človeškega nravstvenega udejstvovanja na vseh območjih kulture, v mednarodnih odnosih in tudi, ter prav posebno, v najvažnejših odločitvah narodnega bitja ter človečanstva, kot usinerjevalke vsega našega delovanja v svitu božje resnice in večnega zakona Dobrega. Tudi v državnem življenju so krščanska vera ne pojmuje več le kot nekak okrasek, koristna tradicija ali pomagalo civilne vzgoje, ampak raste in se utrjuje zavest, da zahteva Kristus zase vse življenje, da moramo njegovemu nauku tudi kot državljani slediti kot brezpogojni in edini resnici, da je njegova vera edina prava vodnica tudi življenju občestva in da nmra v občestvu vladati popolno soglasje med posvetno in duhovno, profansko in sveto, prirod-nn in nadprirodno sfero, in da mora vnanja civilizacija biti v bistveni in notranji odvisnosti od kulture, kakor jo oplemenituje vera. To je v religioznem pogledu oznaka našega časa, ki uvaja novo bodočnost. V tem znamenju stojijo evhnristični kongresi, katoliška akcija, socialni tedai, aliade-mični tečaji in vse druge najraznovrstnejše prireditve, v katerih se na eni strani vzgajajo v verski preporod elite, na drugi pa se zbirajo v silnem zanosu in vplivu medsebojnega verskega navduševali ja, prepajanja in okrepljanja množice; semkaj spadajo v najnovejšem času tudi kongresi Kristusa Kralja. Do kakšne mogočnosti in notranjega ognja so se razvili, smo videli te dni v Ljubljani, ki je bila sedež šestemu mednarodnemu kongresu te vrste, kar je bilo priznanje naši zemlji in narodu, iz katerega je mož, ki ga smemo po pravici imenovati prvega in pravega pobudnika ter ideologa teh kongresov, duhovnik Janez Kalan. Njemu gre tudi zasluga, da je bila prestolnica Slovenije te dni predmet pozornosti, upov in pobud ter sklepov vsega ka« toliškega sveta, pa da s tem ni porastel samo dobri glas, ki ga ima po svetu naš mali narod, marveč da je bila počaščena tudi naša država, v kateri ima krščanska omika Evrope močno oporo na točki, kjer si zapad in vzhod podajata roki in utegneta kdaj v bratski vzajemnosti kakor nekdaj odbijati napad brezboštva in skapno graditi novo in trdnejšo stavbo kulture pod egido okrepljenega krščanstva in mladih sil slovanske duše. To hočemo po končanih slavnostih in v resnici zgodovinskih dneh, ko smo videli in slišali v svoji sredi najodličnejše predstavnike katoliškega sveta in nismo bili samo pozorišče neštete množice, ki je valovila po našem mestu, ampak smo doživljali tudi ogromno silo verskega pogona in želje po realizaciji v resnici krščanske družbe na pravici in miru, prav poseblč poudariti, ker vse drugo so nam povedala poročila • tej najveličastnejši svetovni katoliški manifestaciji naših dni in največji prireditvi, kar jih je v enem tisočletju videlo naše starodavno mesto. Mogočni zbor katoliških narodov v Ljubljani je po klicu usode podčrtal važnost slovanskega elementa v prerajanju človeške omike sredi enega najmočnejših političnih., socialnih in duhovnih pretresov zapadne zgodovine — tistega slovanskega elementa, ki se sam nahaja v silnem vrenju, največjih nasprotjih in borbi s seboj in t drugimi, ki pa je najbolj od vseh zmožen, da prešine krščansko kulturo s pravo in neposredno prisrčnostjo, s preroškim zanosom in z mesijan-skim stremljenjem po obnovi vsega sveta v medsebojni ljubezni narodov in stanov človeške družine ter v obnovi prepostega, v čim globlje ponotranjenje usmerjenega življenja, ki nad zunanji blesk in moč postavlja omiko duše. In še v tem je pomen in sicer najgloblji pomen mednarodnega katoliškega kongresa za zmago kraljestva Kristusove resnice v Evropi, ki sta jo plitvo razumarstvo in pohlep po gmotnih dobrinah skoraj do kraja razrušila in oropala že skoraj vse duhovne moči, da gre narast katoliške verske zavesti in resnično krščansko življenje v vsakdanji praksi — želja po posvečenju življenja — vzporedno z najhujšo borbo krščanske misli in nravstva z dvema nasprotnima strujama. ki ne skušata izkoreniniti samo krščanske religije kot take, marveč vso našo omiko z njenimi krščanskimi in naravnimi, od helenskega duha podedovanimi osnovami, vrednotami in izhodišči; socialistični materializem in poganski nacionalizem, tako da ni prizadeta samo Cerkev, marveč tudi tista osebna kultura in politična miselnost, ki si jn za podlago izbrala deklaracijo človeških pravic od leta 1789., pa se je danes zavedla, da vse, kar je resničnega in vrednega v tem, je v svojem jedru krščansko in je bilo svetu pribor-jeno z boiječloveško dramo Izvcličarjeve smrti na (ioleoti. Cerkev rešuje svet, ki se je bil od nje oddaljil, pa je sedaj v dveh demonskih izpa-čenjih resnice, čudno presejane z zmotami poslednjih skrajnosti, s strahom spoznal, da je s svojim liberalnim polovičarstvom, * relativizira-njem vseh vrednot in s svojim postrojenjem naše civilizacije, z ubijanjem duše in nadvlado snovnega gledanja življenja izpodkopaval grob sam sebi in baš premnogim tistim rečem življenja, ki so tej družbi bile najbolj drage. V tej horhi za pravi, duhovni smisel in namen življenja, za socialno preureditev družbe ne na razredni podlagi, ampak na soglasju stanov v pravici in ljubezni,1 za državo, ki ho slonela na pametni podreditvi v zavesti dolžnosti in pravic vsakega posameznika kol Namostojne osebe, ne pa na eni sami volji ali na vsemogočnosti skupka, za človeštvo, v katerem bo nad krvnimi nagoni vladala božja luč razuma in povezanost vseh plemen v eno družino božjih otrok — v tej borbi bo vso težo boja nosila katoliška Cerkev, to je gotovo. Toda. kakor je na kongresu v Ljubljani pravilno naglašal kardinal-legat, ta borba ni samo usodno-previdnostno nujna. ampak spričo obstoječih okolnosti edino koristno sredstvo naše prenove, se naše_ napake, naše opustitve, naša stran-pota, naša izdajstva duha v korist gmote in sebičnosti, sama maščujejo nad seboj, odkupijo in izničijo v trpljenju, skrajni požrtvovalnosti in, če treba, r mučeništvu, in tako bo res postalo vse novo: mi, svet okoli nas, družba, vesoljska kultura; Kongresni oltar. vera nam ne Ivo več navada, ampak vir samohot-nega, resnično živega, ustvarjajočega življenja svobodnih osebnosti v svobodni podreditvi Bogu. ki je z Njim edino človeka vredno življenje; družba zopet pokristjanjena v vseh svojih osnovah in območjih po sili Duha in nravstveni povezanosti vseh rodov zemlje nad prirodo v milosti Stvarnikov!; življenje zopet dobro in lepo in res vzvišeno, to je, k najvišjemu usmerjeno, kakor se spodobi za svobodna bitja, ki so prišla iz božje roke. Slovo kardinala - legata Po sijajno uspelem kongresu Kristusa Kralja so se tisočere množice razšle domov, papežev odposlanec pa je zapustil Slovenijo Globok vtis kongresa v belgrajskem tisku Kardinal III on d je v vlaku med Ljubljano in Rakekom sprejel urednika »Slovenca« ter mu za »Slovenca« dal sledečo izjavo, namenjeno Slovencem in vsej Jugoslaviji. »Navdušen in prepoln veličastnih vtiskov odhajam z mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani.« »Vera slovenskega naroda se je vnovič izrazila Z vso neprisiljeno čustvenostjo in sijajno cerkveno organizacijo. Okvir tega kongresa ni mogel biti bolj veličasten in učinkovit ter zato vsi inozemski udeleženci kongresa odhajajo z vaše zemlje polni občudovanja in z najlepšimi vtiski. Za mnoge izmed njih je bilo to, kar so videli, pravo odkritje, ki jim bo ostalo za vedno v neizbrisnem spominu.« »Poslavljam se od slovenskega naroda, njegovih pastirjev in predstavnikov oblasti z iskreno željo, da bi to, kar so storili za kongres Kristusa Kralja, rodilo obilen blagoslov )>ožji na vseh področjih življenja.« »Zahvaljujem se Slovencem za vse veselje, ki so mi ga pripravili s kongresom ter ginjen kličem: Na veselo svidenje!« Slovo v Ljubljani Ljubljana, 31. julija. Papeški legat na VI. mednarodnem kongresu Kristusa Kralja, kardinal Hlond je davi ob 7 opravil v križanski cerkvi sveto mašo v navzočnosti križanskih duhovnikov, ki so bili oblečeni v svoje bele plašče s črnim križem, in svojega spremstva. Mnogoštevilni verniki, ki so bili o tej maši poučeni, so prihiteli v cerkev in jo napolnili do zadnjega kotička. Papeški legat je bil kmalu jx> maši z glavnega kolodvora obveščen, da ima orient-ekspres iz Belgrada 57 minut zamude. Zalo je čakal na odhod pri Križankah. V veličastni viteški sprejemni dvorani se je Nj. Emi-nenca kardinal Hlond jioslovil od vseh križanskih redovnikov in sester. Nato pa se je dal v spomin fotografirali s spremstvom in duhovniki na vrtu pred križansko hišo. Prisrčno se je komturju Učaku in vsem duhovnikom zahvalil za njih gostoljubje, saj je njih gost že v drugič. Pred cerkvijo so se zbrali verniki in mladina. Ob 8.45 je legat, kardinal Hlond z malim spremstvom zapustil Križanke. Na ulici so ga množice živahno pozdravljale. Predno je vstopil kardinal Hlond v avto, je k njemu pristopila 4 letna deklica Milica ter mu poklonila šopek rož, raznobarvnih nageljnov. Kardinal je bil vidno ginjen ter je deklici v spomin vrnil iz šopka eno rožo. Že kmalu po 8 so prihajali na glavni kolodvor mnogi odlični zastopniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti. Sr>oročeno je bilo vsem, da ima orient-ekspres najprej 50, pozneje 57 minut zamude. Na glavni kolodvor je prikorakala kmalu po 8. uri častna četa 40. pešpolka z zastavo in vojaško godbo. Sekretar protokola zunanjega ministrstva dr. M a t i č je skrbel, da je bil v redu izvršen predpisani ceremonija! za poslovitev legata. Zbralo se je tudi posebno odposlanstvo kongresnega pripravljalnega odbora, da spremi legata do Postojne. V odposlanstvu so bili dr. Tine De beljak, inž. Jože Sodja, g. Kazher-g e r in ravnatelj M a r t e I a n c. Na peron so kmalu nato začeli prihajati Škofje in druge osebnosti, da se poslove od legata, tako lublinski škof dr. Ladislav ti o r a I, krški škof dr. Srobrnič, škof Burič, škof Mileta iz Šibenika, kitajski škof Cen g. zagrebški nadškof dr. Stepinac in ljubljanski škof dr. Gregorij lt o ž m a n. V salonski čakalnici so bili dalje zbrani: poljski poslanik na našem dvoru Roman Dem-bicki s svojo go. soprogo, ban dr. Marko Natlačen s |>odbanom dr. Majcenom, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, predsednik kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani dr. Leonid Pi-tamic, predsednik pripravljalnega odbora za ta kongres dr. Stanislav Z i t k o , predsednik »Prosvetne zveze« univ. prof. dr. L u k m a n , bivši predsednik madžarske vlade g. H u s z a r in še mnogi drugi. Univ. doc. dr. Cholewa se je poslovil od kardinala v imenu Zveze Poljakov v Jugoslaviji. Za vojaško oblast so bili navzoči komandant dravske divizije, general Dragoslav Štefanovi č s r>oinočnikom, brigadnim generalom D o d i -č e m in več višjih častnikov. Ob 0.10 je dospel na kolodvor v spremstvu kom tu rja Učaka kardinal II I o n d. Bil je prisrčno od vseh pozdravljen. V spremstvu divizij-skega generala Dragoslava Stefanoviča in bana dr. Marka Natlačena je kardinal obšel častno čelo. Godba je zasvirala najprej papeško himno, nato pa, ko je bil pregled končan, še našo državno himno. Ot) 9.15 je privozil ekspresni vlak. Za legata-kardinala je bil pripravljen poseben salonski voz, v katerega so vstopili poleg njega še nekateri člani njegovega spremstva, častnik papeške garde, ban dr. Marko Natlačen, direktor ljubljanske železniške direkcije inž. Kavčič, univ. prof. dr. Luk man, gori omenjena delegacija pripravljalnega kongresnega odbora in drugi. G. ban in direktor inž. Kavčič sta se peljala samo do meje na postajo Rakek, drugi pa še čez mejo do Postojne. Pri slovesu, ko je ekspresni vlak odhaial. je vojaška godba zasvirala papeško himno. Z orient-ekspresom se je kardinal Hlond odpeljal s svojim kaplanom K i 1 i p i a k o m v Pariz, ostalo njegovo spremstvo, tako tajnik Baranjak. ki je bilo prav tako vživalo gostoliubie križanskega reda, je danes ob 13 odnosno ob 17 odpotovalo iz Ljubljane domov. Slovo na državni meji Ljubka dekletca v narodnih nošah med sveto mašo na Stadionn ▼ nedeljo dopoldne Rakek, 31. julija. Po svečanem slovesu v Ljubljani, ko je godba odigrala svojo himno, so vstopili v posebni salonski voz, ki je bil priklopljen orient-ekspresu, za kardinalom legatom, njegovim kaplanom č. g. dr. K i I i p i a k o m ter rimskim grofom An tirno r o m , ki predstavljata njegovo spremstvo, še ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, rektor prelat dr. Slavič, vseuč. prof. dr. Luk-man, načelnik žel. ravnateljstva dr. Podbre-gar, svetnik drž. železnic Raspergar ter zastopniki glavnega odbora in časopisja dr. Tine De beljak, inž. Sodja in ravnatelj Marte-I a n e. Ko je vlak odpeljal proti Rakeku, je sprejel kardinal legat urednika našega lista ter mu dal izjavo, ki jo prinašamo na uvodnem mestu. Prav tako se je tudi telegrafsko poslovil od najvišjih predstavnikov naše države, kneza namestnika Pavla in predsednika vlade Dragiše C v e t k o v i č a , ki se glasita: Brzojavna zahvala knezu namestniku Njegovemu kraljevskemu Visočan-stvu knezu namestniku Pavlu — Brdo. Ko zapuščam drago mi kraljevino Jugoslavijo po odlično uspelem mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, smatram za svojo premilo Slovo kardinala legata na Rakeku Nadaljevanje s 1. strani dolžnost poslati Vašemu kraljevskemu Visočanstvu izraze svoje najprisrčnejše zahvale za iskreno udeležbo jugoslovanske vlade na kongresu in pri sprejemu legat« svetega očeta. Izražam Vašemu kraljevskemu Visočanstvu svojo najglobljo vdanost z željam osebne sreče Vašemu kraljevskemu Visočanstvu, kakor tudi vsej kraljevini Jugoslaviji. Kardinal legat Hlond. Brzojavna zahvala predsedniku vlade Gospod Dragiša Cvetkovič, predsednik kraljevske vlade — Bled. Ko zapuščam meje kraljevine Jugoslavije po odlično uspelem mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, pošiljam Vam, gospod predsednik kraljevske vlade, izraze svoje hvaležnosti za udeležbo jugoslovanske vlade na tem kongresu in za sprejem legata svetega očeta, ter želim vsej jugoslovanski vladi vso srečo in obilo božjega blagoslova. Kardinal legat Hlond. Brzojavka kardinala - legata papežu Piju XII. Castel Gandolfo. V imenu šestega mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, ki se te dni pod pokroviteljstvom Vaše Svetosti svečano obhaja v Ljubljani, izražam Vaši Svetosti najponižnejše poklonstvo vernosti in vdanosti. V čudovitem soglasju vseh udeležencev, ki pripadajo devetnajstim narodom, se obdelujejo vse točke programa in se želje vseh ujemajo v tem. da bi se večno in popolno gospostvo Kristusa Kralja med narodi ustanovilo in utrdilo, krščansko življenje med njimi popolnoma obnovilo in mir med narodi pospešil. Za ta mir bo nocoj javno nočno češrenje in bodo vsi udeleženci molili po namenu Vaše Svetosti. Prosim ponižno apostolskega blagoslova vsem navzočimi Eminenci beneškemu patriarhu, škofom, zlasti ljubljanskemu škofu, duhovščini, vernikom in sebi. 0 Odgovor kardinala Maglione kardinalu - legatu Eminenci kardinalu Illondir, Vatikansko mesto, 30. VII. 1919. Sveti oče je z velikim veseljem sprejel vdanostne izjave, ki si jih izrazil v imenu kongresa in v srčni ljubezni podeljuje blagoslov Tebi. Eminenci beneškemu patriarh u, ljubljanskemu škofu in vsem udeležencem kongresa, ter iz srca želi in prosi Boga. da bi se življenje vseh, posameznikov in narodov, uravnalo po načelih Kristusa Kralja, ki ste jih nn kongresu tako svečano proglasili in da bi vse v Njem, ki je edini naše žvljenje in naš mir, moč imelo, živelo in cvetejo. Kardinal Maglione. Ogromna pridobitev kongresa je to, da je s tem našim kongresom led prebit in pot kongresom Kristusa Kralja v svet utrta in odprta, šele z našim kongresom so stopili kongresi Kristusa Kralja v širni svet in se mu prav predstavili. Vsaka nova stvar vzbuja nezaupanje: ali bo iz tega kaj ali ne? Z našim kongresom je to nezaupanje premagano. Ne samo pri nas, ampak med katoličani vobče. Dočim je bilo treba do zdaj veliko iskati mesto kongresa in prositi, da bi ga hoteli kje pod streho vzeti, je prejel idaj odbor od dveh strani ponudbo, oiiroma vabilo, da naj bi prihodnji kongres bil tam. Prišlo je vabilo iz Španije in iz Milana, tako da bo odl>odpis. To bo pač edinstven iu lep spomin na častitljivega gosta. Na Rakeku je Čakala vlak kardinala legata velika množica občinstva, na čelu z gos|>odom župnikom Novakom, ki je burno pozdravljala papeževega zastopnika. Mladina je držala v eni roki cvetje, v drugi pa bele robce, s katerimi je pozdravljala legata. S cvetjem pa je obsipala legatov voz. (lospod ban dr. Natlačen se Je na obmejni postaji, kjer je kardinal legat podpisal tudi izjavo za naš list, z lepim nagovorom poslovil v imenu Slovenije od visokega cerkvenega dostojanstvenika, enako tudi drugi spremljevalci. Čez mejo v Postojno so ga pa pospremili samo zastopniki glavnega odbora in državnih železnic. Italijanske oblasti so Sle izredno na roko visokemu gostu in njegovemu spremstvu, kakor tudi naši delegaciji, za kar jim izrekamo največjo zahvalo. Po kratkem postanku v Postojni se je po prisrčnem slovesu odpeljal kardinal legat dalje proti Milanu, odkoder bo nadaljeval pot preko Pariza v zdravilišče Bagnolles v spremstvu svojega kaplana F i I i p i a k a. Tam bo ostal na zdravljenju nekaj tednov ter se preko Rima povrnil domov. . ' - - .._ Slovo Poljakov I Zastopniki poznanjskega zdrul. poljske mladine iia strehi Jugoslovanske tiskarne Ljubljana, 31. julija. Danes so se poslovili Poljaki od bele Ljubljane; ob 4.40 zjutraj so z brzovlakom zapustili Slovenijo. Ravnatelj Združenja poljske moške mladine iz Poznanja Ks. prof. M i c h a I s k i je izjavil, kako je bila poljska mladina 6rečna in zadovoljna. Sodelovanje naše hrabre vojske pri kongresu Ljubljana, 31. julija. Od mnogih strani smo dobili ganljiva poročila o vtisu, ki ga je na ogromne množice, ki so se udeležile kon-jirosa Kristusa Kralja v Ljubljani, napravila udeležba naše vojske. Naša vojska je poslala častno četo k sprejemu kardinala leguta v Mariboru, poslala je godbo in častno četo k sprejemu legata v Ljubljani, je odredila stalno častno stražo pred križan-skim samostanom, kjer je kardinal legat prebival, se je udeležila s strumno četo no-v»opremljenih vojakov slavnostnega sprevoda v nedeljo popoldne na stadion, je poslala spet svojo godbo in častno četo k odhodu kardinala legata, se je pripravljalnemu odboru stavila na razpolago pri raznih pripravljalnih delili tehnične narave, je pomagala pri zdravstvenj. sliuhi. Jugoslovanska vojska jfc j>(k-slnla na častne tribune pri različnih prireditvah kongresa vedno odlične zastopnike iz častniškega zbora in kjerkoli se je kardinal legat pokazal v svojem vzvišenem poslanstvu, je hotela naša vojska biti prisotna v osebah visokih vojaških dostojanstvenikov. Naša vojska je s tem hotela pokazati, kako razume in upošteva vsa iskrena, domoljubna in vzvišenim idealom posvečena ljudska gibanja. Naša vojska je pokazala, da hoče biti povsod tam, kjer je ljudstvo. Udeleženci kongresa, tako domači, kakor inozemski, so to opazili, so se temu divili in so vsako priložnost izkoristil!, da so manifestirali za našo vojsko. Kako lepo je bilo na primer \ideti. ko je kardinal-legat v nedeljo popoldne, ko je prikorakala mimo njega v sprevodu krasna četa noše vojske, dvignil svoj kardinalski klobuk v pozdrav in dolgo, dolgo pozdravljal naše vojake, ki so kot sveča ravni in s ponosnim pogledom korakali mimo njega, hvaležni za to priznanje. Tudi knrdinnlovo spremstvo se jc z legntom vred udeležilo tega pozdrava. Ko je ljudstvo, ki je stalo v gostem špalirju, to opazilo, se je iz njegove srede dvignilo na- vdušenje in padli so mogočni vzkliki na naslov naše hrabre armade. Mislimo, da govorimo iz srca vseh desetin tisočev, ki so sodelovanje vojske sami opazili, kakor tudi iz srca vsega naroda, ki je v duhu sodeloval pri kongresu, ako se javno naši hrabri vojski zahvalimo za ta njen tako slovesni izraz sodelovanja pri mogočni kongresni prireditvi, za sodelovanje, ki je bilo, kot smo že poudarili, dokaz, da je naša hrabro vojska vedno tam, kjer gori nepokvarjena, za vse lepe ideale vneta ljudska duša. Odmev kongresa po državi Ves tisk po državi je z živim zanimanjem spremljal slovesnosti na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani in sproti obveščal svoje bravce o njegovem poteku. Zlasti pa so obširna poročila o slovesnostih v soboto in v nedeljo. Tako belgrajsko »Vreme« v daljšem poročilu opisuje veličastne prizore v nedeljo dopoldne na Stadionu, izrecno poudarja, da se je svete maše udeležil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, našteva vse zastopnike kraljevske vlade, o kateri pravi: >Naša kraljevska vlada je temu kongresu posvetila veliko pozornost. Predsednik vlade Cvetkovič je poslal svojega zastopnika, slovesnosti se je udeležilo 5 ministrov.< Opis svete maše na Stadionu objavlja pod naslovom: 60.000 ljudi pozdravlja zastopnika Nj. Vel. kralja in zastopnika sv. očeta papeža.« Lepo tudi opisuje nastop pevskega zbora, v katerem je bilo G00 pevcev. Lepo opisuje tudi slovesnosti oh sprejemu kardinala legata v Mariboru in v Ljubljani. ^Politika* je zlasti podrobneje podala potek zaključnega zborovanja v navzočnosti kardinala legata in slovensosti na Stadionu v nedeljo dopoldne. o katerih pravi, da se jih je udeležilo 70.000 ljudi. Izčrpno poroča tudi o slavnostnem kosilu, ki ga je kardinalu legatu na čast priredil ban dr. Natlačen. Dobesedno prinaša zdravico kardinala Hlonda. > Samouprava* je podrobno pisala o sprejemu kardinala legata v Mariboru, kjer zlasti poudnrja, da je visoki gost pozdravil častno vojaško četo z >p0ni0Zi Rog junacilt Opisuje tudi sprejem v Ljubljani, kjer omenja zastopstvo Zveze Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov, navaja vse zastopnike vlade, ki so se sprejema udeležili, sploh je ^Samouprava* kardinalu legatu in vsem prireditvam, ki so bile prirejene njemu na čast, posvetila veliko pozornost. *Pravdat je podrobneje opisovala veličastne prizore na Stadionu, zlasti igro >0 kraljestvu božjem« v soboto zvečer. Pri vsaki prireditvi navaja tudi vse zastopnike vlade in ostale odličnejše tuzemske in inozemske goste, ki so s« je udeležili. Prav tako so hrvatski listi obširno pisali o tem kongresu, tudi iz njihovih poročil izzveni, da je bil kongres velika prireditev in da je v redu in veličastno potekel. Tako »Hrvatski dnevnik* poroča o igri v soboto zvečer, da je bila izvajana vpričo 50.000 gledalcev in da jo je izvajalo 4000 igralcev >v nepozabnih prizorih«. Podrobneje opisuje tudi potek sloCesne maše na Stadionu v nedeljo dopoldne, pravi, da je bilo ob tej priliki na Stadionu 70.000 ljudi. Opisuje Ljubljano v teh dneh in vpliv kongresa na življenje v njej in daljni okolici. »Ob:or* informativno poroča o prihodu kardinala legata in njegovem spremstvu, navaja zastopnike vlade, ki so se slovesnosti udeleževali, in ponatiskuje iz »Slovenra«, kar je pisal o udeležbi Hrvatov na kongresu. »Hrvatska straia* je poleg drugih poročil objavila zlasti obSiren popis sprejema kardinala legata na Marijinem trgu v Ljubljani. V celoti je objavila pozdravni nagovor zagrebškega nadškofa dr. Stepinca. »Novostit so poročale o vsem poteku kongresa, obširneje pa o sprejemu kardinala legata in o akademiji, ki je bila prirejena njemu na čast. Opisalo so tudi vse slavnosti na Stadionu. Z velejem moramo priznati, da je ves vplivnejši jugoslovanski tisk spremljal to veliko mednarodno prireditev In da je svoje bralce obveščal o glavnem poteku. Večjo pozornost pa mu je začel posvečati s prihodom kardinala legata. Kakor že omenjeni listi zlasti poudarjajo tako veliko udeležbo vlade, ki je bila na kongresu zastopana po petih ministrih. Vsi Poljaki so se v Ljubljani počutili zelo dobro. Bili so deležni neštetih prijaznosti in gostoprim-stva s Miini bratov Slovencev. Skoda, da je čas bil tako kratek. Občudovali so krasno Gprenjsko in Bled. Toliko lepot so videli, da ne bodo nikdar pozahili. Vsem se prav lepo zahvaljujejo, ki so jim šli na roko. Upajo, da to ne bo zadnji obisk ter so se poslovili z beseoaini »Do vvidzenia«. Ob slosesu so Poljaki podarili ljubljanskim Poljakom poljsko zastavo za njihovo .-.ovo osnovano druStvo »Ognisko 1'olskie«. V nedeljo po sv. maši na Stadionu so Imen vsi gostje Poljaki v Uuionovi beli dvorani prisrčno slovesnost. Ob U do|k>ldne so se zbrali vsi poljski duhovniki, laiki, študentje v lepih uniformah in katoliški poljski fantje v uniformah. Prisotni so bili tudi ljubljanski in kranjski Poljaki. Najprej je govoril predsednik poljske KA pater Marlew»kl. Potem je imel dolg slovesen nagovor škof luhlinski dr. Ladislav tioral. V imenu slovenskih poljakov se Je zahvalil dr. Cholewa in svčtnik Haszlakienicz. Slovesnost se je zaključila s pesmijo >Bože coš pol s k i? i, ki so jo zapeli navdušeno vsi prisotni. Kako se je kongres končal Ljubljana, dne 31. julija 1939. Noč med soboto in nedeljo, ki je bila glavni in obenem zaključni dan kongresa Kristusa Kralja, je bila takozvana »kongresna noč«. Po »Igri o božjem kraljestvu« na Stadionu so se ogromne množice zgrnile v Ljubljano, kjer so po raznih cerkvah bile polnočnice. Slovesne svete maše so imeli številni nad-škofje in škofje — pri karmeličankah na Selu je maševal sam beneški patrijarh in kardinal Piazza — ljudstvo pa je vse cerkve napolnilo do zadnjega kotička. Po polnočnicah so ljudje večinoma ostali kar po cerkvah, zjutraj pa so skoraj vsi opravili spoved in pristopili k mizi Gospodovi. Kmalu jx> 8. uri zjutraj pa so se začele množice zgrinjati proti Stadionu za veliko pontifikalno sv. mašo kardinala - legata dr. Avgusta Hlonda. Ves stadion je bil prepoln, ko se je pripeljal kardinal legat in v spremstvu najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov in asistence prišel pred veliki glavni oltar, kjer se je začela služba božja. Ob njem je bil na glavnem oltarju beneški patrijarh kardinal Piazza, na častni tribuni pa so bili zastopni Nj. V. kralja Petra II. divizijski general Sto-panovič, ministri dr. Miha Krek, dr. Ružič, Cejovič, Snoj in Mastrovič, dalje ban dr. Marko Natlačen in vsi cerkveni knezi in škofje. Prav tako so bili na častni tribuni tudi vsi zastopniki državnih, kulturnih in samoupravnih ustanov. Med sv. mašo je imel kardinal legat pridigo v fracoščini, poljščini, nemščini, italijanščini in slovenščini. Po maši pa je kardi-t nal-legat podelil vsem papeški blagoslov. Popoldne je bil skozi Ljubljano krasen sprevod na Stadion. V sprevodu so korakale vse slovenske katoliške prosvetne in cerkvene organizacije. .V sprevodu je korakalo nad 20.000 oseb. Ko so se množice zopet zgrnile v areno in na obronke Stadiona, je prvi govoril ljubljanski knezoškof dr. Gregorij Rozman, za tem pa je govorilo o kongresu 16 zastopnikov raznih narodih, ki so poslali svoje zastopnike na kongres v Ljubljano. Ko je zadnji govornik zaključil svoje po-zdravne besede, je v Stadionu od cerkve sv, Cirila in Metoda prišla procesija z Najsvetejšim, med tem pa je ljudstvo pelo pete litanije Srca Jezusovega. Po litanijah je ves stadion zapel »Te Deum«, nakar je kardinal-legat podelil blagoslov z Najsvetejšim. VI. mednarodni ljubljanski kongres Kristusa Kralja je bil zaključen. Odhod tekmovalcev ZFO v Belgijo Danes dopoldne ob 9.40 odpotujejo z brzovlakom z glavnega kolodvora tekmovalci Zveza fantovskih odsekov. V Lii"ge prispejo 2. t. m. ob 10.56. Telovadna vrsta 8 članov, ki jo vodi zvezni načelnik Ivo Kermavner, bo nastopila v mednarodnih telovadnih tekmah. Vrsto sestavljajo: Frankič Oskar (Jesenice), Janež Karel (Sv. Helena), Jezeršek Ivo (Komenda), Kermavner Franc (Kranj), Kokot Slavko (Celje), Natlačen Fric (Jesenice), Varšek Ivo (Ljubljana-Vič) in Zeleznik Franc (Jesenice). Lahkoatleti bodo tekmovali v raznih disciplinah. Na tekmah nastopi 6 članov, in sicer: Jeglič Franc (Ljubljana-Sv. Peter), ki je obenem vodja lahkoatletov, Klinar Janez (Št. Vid-zavodi), Košir Zmago (Ljubljana-Sv.Jakob), Unčaj-ič Rado (Maribor), Skušek Mhrjan (Ljubljana-Sv.Jakob) in Smolej Jože (Št. Vid pri Stični). Ker sodelujejo na tekmah tudi zvezni sodniki, se odpeljejo tudi prof. Fortnna Martin (Krani), Hvale Jože (Ljubljana), dr. Lavrit Janko (Ribnica) in Pavli* Jože (Novo mesto). Uradno zastopstvo ZFO tvorijo: Hvale Jože, Kermavner Ivo, zvezni načelnik in zvezni tajnik Nefima Albin, ki je obenem tudi vodja potovanja. I oleg teh se udeleže potovanja še poslanec dr. Veble in dve udeleženki. Želimo vsem tekmovalcem, da hi na tekmah uspešno zastopali juboslovanske barve. Zemunska vremenska napoved: Vedro in toplejše vreme v vsej državi. Zagrebška vremenska napoved: Lepo vreme z lokalnim poslabšanjem. Dunajska vremenska napoved: Od zapada se bo pooblačilo, nekoliko hladneje, prehodna motnja pa bo le kratko trajala Članico dekliških krožkov pozdravljajo odlicnike na halkonu hotela »Union med popoldanskim ............sprevodom Chamberlain o zvezi z Rusijo Vojaška in politična pogajanja - vsporedno Vojaška in politična zveza • istočasno London, 51. julija. AA. Reuter: Chamberlain je izjavil'V spodnjem domu, da je sovjetska vlada predlagala, da bi bilo koristno, če bi se začela vojaška pogajanja z ozirom na sedanje stanje pogajanj. Angleška in francoska vlada sta pristali na to, ter se dogovorili, da čimprej pošljeta v Moskvo svoje vojaške zastopnike. Obstoji namera, da se vzporedno z novimi vojaškimi razgovori nadaljujejo politični razgovori s tem, da bodo vojaška pogajanja zaključena v skladu s pogoji političnega sporazuma. Na čelu angleške vojne delegacije se nahajajo admiral sir Reg-ginald D r a k e s, letalski general sir Charles Bernett in general John Hniwood. Ko je odgovarjal na nadaljnja vprašanja. je ministrski predsednik izjavil, da se bodo razgovori verjetno začeli ta teden. Predsedniku vlade Chamherlainu je več narodnih poslancev stavilo vprašanje v zvezi z a n -gleško-japonsko trgovinsko pogodbo. Predlagali so. naj bi po zgledu Združenih držav tudi Anglija odpovedala svojo trgovinsko pogodbo z Japonsko. V odgovoru na ta vprašanja in predloge je Chamberlain dejal: To je stvar, ki zahteva temeljitega proučevanja, toda jaz obžalujem, ker danes ne morem dali nobene izjave. Treba se bo posvetovati z vladami angleških dominionov o .tem vprašanju. Neki narodni poslanec je nato predlagal, da bi angleška in ameriška vlada izvajali isto politiko glede japonskega napada na Kitajskem. Na ta predlog je dal ministrski predsednik sledeč dgovor: »N'i splošno vzeto so cilji angleške in ameriške vlade podobni, toda pogoji niso popolnoma isti.c Noel Baker je zatem predlagal, da bi angle-Ska vlada takoj začela s posveti z vladami dominionov, da bi začela s podobno akcijo in skupno akcijo z Združenimi državami. V zvezi s tem predlogom je Chamberlain obljubil, da bo vlada imela tesen stik z angleškimi dominioni. V zvezi s finančnimi pogajanji s Poljsko je Chamberlain izjavil v spodnjem domu, da za sedaj še ne more dati novih sporočil o teh pogajanjih, ki še vedno trajajo. Težave, ki so nastale, so tehničnega značaja, je poudaril Chamberlain. »Mi pa upamo, da bomo odstranili tudi te težkoče.c V nadaljevanjih svojega govora o pogajanjih s Poljsko je Chamberlain dejal, da se jo na tem prostoru nakopičilo mnogo nevarnega ozračja. Na tem prostoru je tiskovna in . besedna vojna takorekoč že izbruiinila in državniki z zaskrbljenostjo gledajo, kaj se bo iz tega razvilo. Nekateri mislijo, da težav sploh ne bo mogoče drugače rešiti kakor z vojno. To nerazpoloženje med narodi pa ustvarja strupena propaganda. On sam je mnenja, da, ako bo ta besedna vojna še trajala, bo nemogoče obnoviti medsebojno zaupanje, ki je predpogoj za ohranitev miru. On je prepričan, da se mir v Evropi še lahko reši e miroljubnimi razgovori. Ako bi se to posrečilo, Ibi bil uspeh za vso evropske narode ogromen, kajti pred njim bi se razvila nova doba razvoja v blagostanju. Ako pa bi vojna izbruhnila, potem bi gotovo nikdar ne bilo ne zmagovalcev in m* ^ Is ne premagancev, kajti vojne strahote bi po obeh taborih povzročile smrtno žetev. Ta resnica naj bdi pred očmi vsem državnikom, ki danes vodijo usodo Evrope. Govoreč o odnošajih z Ameriko, je Chamberlain dejal, da angleška vlada polaga največjo pozornost za sodelovanje z Ameriko. V vsakem mednarodnem vprašanju se takoj posvetuje z ameriško vlado. Ta postopek bo angleška vlada tudi v bodoče nadaljevala. Slab odmev v Nemčiji Berlin, 31. julija. TG. Nocojšnji berlinski tisk objavlja Chamberlainov govor in dodaja že poluradne razlage nemškega mnenja. Nemški politični krogi so mnenja, da sklep angleške vlade, da pošlje v Varšavo vojaške strokovnjake za sklenitev vojaške zveze, nikakor ne more nositi pečata miroljubnega dejanja. Nemški politični krogi menijo, da sta zapadni velesili s tem svojim dejanjem samo še podčrtali voljo, da obkolita Nemčijo in Italijo. Le čevljaV zna narediti čevlje; kakor more perilo čisto oprati le dobro mi!o^ Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo1 peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo^ Le malo truda - in perilo je snežno beloj prijetno poduhteva in ostane dolgom trdpOi Nastop Amerike proti Japoncem V očeh italijanskega tiska Amerika pomaga Angliji obkoljevati Japonsko Tokio, 31. julija. AA. (DNB.) Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je glede odpovedi ameriško-japonske trgovinske pogodbe dejal, da ameriška vlada nima glede tega vprašanja nobenih drugih podrobnejših obvestil razen komentarjev, ki so bili objavljeni v ameriškem tisku. Odpoved pogodbe je prišla nenadoma. Dobro poučeni japonski krogi smatrajo, da to dejanje ameriške vlade ni ostalo brez resnega vpliva n« sedanje stališče Anglije in pogajanja glede vprašanja Tiencina. Pred odpovedjo so vsi znaki kazali, da je Anglija pripravljena popustiti tudi glede podrobnosti vprašanja ureditve Tienrina. Kiin, 31. julija, b. »Popolo d'Italia< komentira odpoved trgovinske pogodbe med Ameriko in Japonsko ter trdi, da je postopanje Zedinjenih držav v neposredni zvezi z dvojno igro Velike Britanije, ki ima namen, da z gospodarskim orožjem naskoči Japonsko in da istočasno izkoristi ameriško pobudo za počasno obkoljevanje Japonske, da se tako oslabi j>oložaj totalitarnih in olajša izvedbo načrta demokratskih držav. List izključuje možnost, da bi Velika Britanija dosegla zaželjeni cilj in je mnenja, da lto Amerika kmalu storila potrebne sklepe za obnovo trgovinske pogodbe z Japonsko. Za to ima Amerika šest mesecev časa in se l>o tudi Japonska v tem času lahko temeljito pripravila za sklenitev nove pogodbe. Zedinjene države vsekakr ne bodo opustile koristi, ki jih imajo iz te pogodbe, ker vrednost ameriškega izvoza v Japonsko dosega nad . eno milijardo japonskih jenov, medtem ko doseže japonski uvoz v Ameriko komaj 400 milijonov jenov. Ameriški trgovski duh ne bo hotel žrtvovati tako dobičkanosnega tržišča kakor je Japonska in je pričakovati, da bo v šestih mesecih zanesljivo prišlo do obnovitve trgovinske pogodbe Nov angleški mirovni načrt? Pariz, 31. julija, b. Iz višjih francoskih krogov se čuje, da je Velika Britanija izdelala nov skupen mirovni načrt. Ta načrt bo predložila totalitarnim državam takoj, ko se utrdi velika fronta držav, ki so za mir, vključivši Sovjetsko Rusijo. Novi načrt naj bi omogočil državam, da znižajo oborožitev ter pošljejo vojake domov, da se ohrani mir in nadaljuje mirno gospodarsko življenje brez ozira na politično opredelitev posameznih držav. Trdijo, da bodo demokratske države v svojem skupnem načrtu ponudile Nemčiji in Ita- Pogajanja med Anglijo in Japonsko so obtičala V Tokiu organizirajo velikanske demonstracije proti Angležem London, 31. julija b. Britansko-japonska pogajanja so prispela do kritične točke. Iz To-kija prihajajo poročila, da med tednom niso bile odstranjene težave vsled japonske zahteve, da Anglija podpre od japonske vlade uvedeni denar na severnem Kitajskem in da izroči zaloge kitajskega srebra, ki «9 nahajajo v Tiencinu. Dobro poučeni londonski krogi računajo s tem, da bo ministrski predsednik Chamberlain na seji poslanske zbornice ponovno izjavil, da Anglija ni pripravljena spremeniti svoje politike na Daljnem vzhodu, četudi bi Japonska še nadalje pritiskala na njo. Tokio, 31. julija b. V uradnem poročilu japonskega zunanjega ministrstva je bilo davi objavljeno, da je odgodena seja pododbora, ki mora preučiti valutno vprašanje, da bi se med tem mogle izvesti še nekatere priprave. Zaradi tega se bo današnja konferenca omejila sama na razpravo o policijskih ukrepih v Tiencinu. Za danes zjutraj pričakovane protiangleške demonstracije so bile zares organizirane ter je pred britansko veleposlaništvo prišlo kakšnih 50.000 ljudi. V sprevodu jc igrala tudi godba. Policija je preprečila, da demonstranti niso vdrli v veleposlaništvo in je odgnala demonstrante. Prišlo pa je do več spopadov ter je bilo nekaj oseb ranjenih. V nasprotju s pričakovanji konference angle-ško-japonskega pododbora danes ob 9. ni bilo, ker japonski delegati še niso uredili materiala, da bi mogli nadaljevati pogajanja, ki so bila v petek prekinjena. Obveščeni krogi trdijo, da bo konferenca okrogle mize imela plenarno 6ejo ob 16. in da bodo na tej seji razpravljali o vzdrževanju reda v angleški koncesiji v Tiencinu. i i ,.r m f Ljubljanski grad — veličastna plamenica oh dnevih kongresa Kristusa Kralja, Predstavnik ministrstva za zunanje zadeve je izjavil danes v zvezi s težavami, ki so nastale v toku pogajanj z Angleži glede ureditve vprašanja Tiencina, da je konferenca pododbora štirih bila odložena zato, da lahko obe strani pripravita potrebne predloge. Pododbor bi moral razpravljati o vprašanju obtoika novčanic in srebra. Predstavnik japonske vlade je dodal, da je seja bila odložena na predlog angleških članov konference. V zvezi s tem bo današnja seja ob 16. posvečena samo političnim vprašanjem. Seje sc je prvič udeležil tudi šef angleške policije v Tiencinu Denis. Na vprašanje novinarjev, posebno angleških in ameriških, o pomenu velikih demonstrativnih sprevodov, ki 60 bile dopoldne v prestolnici, posebno pred angleškim veleposlaništvom in zunanjim ministrstvom, je odgovoril predstavnik japonske vlade, da je nemogoče preprečiti take demonstracije, ki nastajajo same od sebe. (DNB). Tokio, 31. julija. AA. Reuter: Po popoldnevni plenarni konferenci je japonsko zunanje ministrstvo objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je bilo na seji govora o ohranitvi miru in reda v Tjencinu. Šef angleške policije v Tjen-einu jc dal poročilo o nekaterih vprašanjih, ki so bila v zvezi z dnevnim redom. Sprejet je bil sklep, da se vse te točke pošljejo pododboru četvorice za nadaljnje poslovanje. Pododbor se je takoj sestal po konferenci in sklenil da se bo ponovno sestal jutri oh 10 dop. Francoski tisk o težavah Pariz, 31. julija. AA. Havas: Pariški listi obširno razpravljajo o položaju na Daljnem vzhodu. »Petit Journal«: odobrava stališče Velike Britanije do Japonske in prayi med drugim, da je angleška diplomacija pokazala, kako zna gledati stvarnosti v oči in da je šla s tem po poti, ki bo najboljše zaščitila angleške koristi na Daljnem vzhodu, katere se sicer, tako pristavlja list, popolnoma strinjajo s francoskimi koristmi v tem delu sveta. Če pa Angleži odjenjujejo na popolnoma političnem polju, niso pripravljeni isto storiti na gospodarskem polju, ki ima na Daljnem vzhodu še bolj kakor v drugih krajih sveta odločilen vpliv na politiko zainteresiranih velesil. Toda Japonci skušajo izkoristiti tjcncinsko vprašanje prav zaradi dosege uspeha na gospodarskem polju. V prvi vrsti žele, da bi Velika Britanija ne podpirala več kitajske valute, to je valute, ki je ve-jjavna v pokrajinah, ki jih vodi Čangkajšek. To vprašanje je dejansko glavni predmet diplomatske borbe v razgovorih med ministrom Arito in veleposlanikom Craigiem. Članek se končuje z besedami: Angleži so to partijo do sedaj odlično igrali. Treba se je nadejati, da jo bodo dobro doigrali do konca. Papeževa okrožnica Vatikan. 31. julija. AA. Štefani: Znano ie, da vsak vrhovni poglavar rimske katoliške cikliko episkopata katoliške cerkvc po vsem svetu, v kateri razloži svoj program. Pričakujejo, da bo tudi sv. oče Pij XII. objavil pred 13. avgustom svojo enrikliko. Tej encikliki pripisujejo poseben pomen z ozirom na mednarodni položaj. V cerkvenih krogih pripominjajo, da je sedanji papež že trikrat v splošnih obrisih napovedal svoj program ter je poudaril svoje misli tudi v govoru, ki ga je imel po radiu. liji delež pri razdelitvi sirovin, če bi bile te države prijiravljene spoštovati dosedanje stanje ne le v Evropi, temveč tudi v Afriki. K mi- rrfvnemu načrtu bi na predlog demokratskih držav pristopile Turčija, Grčija, vse balkanske države z vsemi državami, ki bi se približale fronti miru, vključno države podpisnice trojne zveze s Sovjetsko Rusijo. Vzporedno z angleško-francoskimi pogajanji v Moskvi trdijo poučeni politični opazovalci, da je v polnem teku živahna delavnost diplomacije za ustvaritev gornjega načrta. Umor v Slovenskih goricah Ptuj, 31. julija. V nedeljo 30. julija okrog 5 zjutraj je našel posestnik Matjašič Anton iz Oblačeka, občina . Sv. Lovrenc v Slovenskih J"ani sveti maši, v gozdu, Svojino imenovanem,' ubnega 62 let starega Segula Franca iz Oblačeka, poleg njega pa dva krvava kola. Obveščeno orožništvo v Juršincih je dognalo, da gre tu najbrž za nameravan uinor nekega Pajka Ignacija iz Oblačeka, ki bi moral prav ob istem času kakor Segula, po isti cesti priti iz Maribora z dela. Oba sta namreč stregla zidarjem na Teznu. Osumljenci Šiško Štefan, 27 letni posestnikov sin iz Smoline, 28 letni delavec Hote Ignac iz Sakušaka in 20 letni delavec Horvat Janez, tudi iz Sakušaka, so namreč že prejšnjo nedeljo zasledovali Pajka, do katerega imajo menda staro sovraštvo, ki pa se je skril pri posestnici Katarini Zelenko v .Oblačeku, kamor so tudi gori imenovani osumljenci večkrat zahajali. Zelenkova jiin je tudi povedala, kdaj pride Pajk v soboto zvečer domov in da bo prinesel, kakor navadno, v belem ovitku kruh in meso za družino. Na nesrečo pa je prav tisti čas, to je okrog 22 ponoči prišel Segula, ki je tudi imel v roki bel zavitek in je tako postal žrtev napada. Storilci so se očividno v osebi zmotili in so namesto Pajka s kolom pobili Šegulo. Danes je odšla na kraj umora komisija pod vodstvom policijskega sodnika Zupana in dr. Vrečarja iz Ptuja, ki je ugotovila, da je dobil Segula več udarcev, med temi tudi smrtonosnega po glavi. Preiskava se nadaljuje. Gori imenovani osumljenci in Zelenkova pa so bili takoj aretirani. Škof dr. Tomažič pri dr. Korošcu Begunje, 31. jul. AA. Mariborski škof dr. Ivan Tomaiit, ki je z ostalimi jugoslovanskimi škofi prisostvoval kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, je danes dopoldne obiskal v Begunjah predsednika senata dr. Korokca in ostal z njim v dtljšem razgovoru. Po tem razgovoru se je dr. Tomažič vrnil v Ljubljano. Dr. Kulenovič v Rogaški Slatini Belgrad. 31. jul. AA. Minister brez portfelja in zastopnik prometnega ministra dr. Džafar Kulenovič je odpotoval na odmor v Rogaško Slatino. Nove izključitve poslancev iz JRZ Banjaluka, 31. julija, m. V prostorih hotela Palas je bila seja izvršilnega odbora JRZ. Na seji so enoglasno izključili iz stranke JRZ dr.Petra Kosiča, odvetnika iz Banjaluke, Dušana Suhotiča iz Bos. Gradiške. Simo Marjanra iz Jajca, Milana Arežina iz Bos. Grahova. To so poslanci iz vrba-ske banovine, ki so podpisali znano interpelacijo dr. Stojadinoviča. Znižane voznlne Belgrad, 31. julija. A A. Prometno ministrstvo je odobrilo sledeče polovične voznine na državnih železnicah: Udeležencem velikega bojernilktga tabora na Brezjah, ki bo od 2. do 4. septembra, članom pokojninskega sklada pogodbenih poštarjev za udeležbo na letnem zborovanju, ki- bo 13. avgusta v Belgradu. Potnikom na Slovaško Belgrad, 31. julija. A A. Narodna banka Je dobila potrdilo od slovaške narodne banke v Bratislavi, da morejo naši državljani ,ki potujejo na Slovaško kot turisti ali pa na zdravljenje, za'svoje potrebe vplačevati denar preko tukajšnjih zavodov v kliringu za Slovaško in to za sedaj rtd-odgovariaiočo vrenrto.t v dinarjih sa protivrednost 3000 slovaških kron na osebo. (Iz deviznega rav-nateljsltva Narodne banke kr. Jugoslavije.) G&ApodaKStvo Izložbeno okno g. Jakoba V i I h n r j a . urarja na Sv. Petra cesti. za fasa kongresa Kristusa Kralja »r je odlikovalo po finem okusu. Zaposlitev delavstva po statistiki »Suzor-ja« Po podatkih »Sredi^njeg ureda za osiguranje radnika« je bilo konec m»stca maja lelos zavarovanih pri okrožnih uradih 746.241 delavcev in nameščencev. Proti aprilu letošnjega leta je število zavarovancev naraslo za 33.'.239, proti maju I 1938. pa znaša zvišanje le 4.197. Sezonsko |K>-višanje je letos torej prav znatno, proti lajiske-niu letu pa zaznamujemo le malenkostno povečanje zaposlitve. Znatnejše i>ovečanje zaposlitve proti lanskemu letu kažejo sledeče panoge: javna dela za 3.240 delavcev, zgradba železnic, cest in vodnih del za 3.174 delavcev in tekstilna industrija za 2.815 delavcev. V odstotkih je bilo f>o-večanje zaposlitve največje pri gradbi prevozjiih sredstev, kjer znaša i2.74% in pa v kemijski industriji, kjer znaša 10.43%. Zmanjšala se pa je zaposlitev v sledečih strokah: v tobačni industriji za 8.7K9 delavcev, v lesni industriji za 2.836 delavcev, pri visokih grad-bah za 1.410, v industriji kamna iu zemlje za •182 delavcev itd. Po številu zavarovanih Članov zaznamujemo absolutno največje povišanje zaposlitve. Okrožni urad v Belgradu za 6.759 delavce. Okrožni urad v Nišu za 5.460 delavcev in Ljubljana za 3.344 delavce. V odstotkih pa je največje povišanje pri Okrožnem uradu v Nišu, kjer je znašalo 13.48%. Število zavarovanih delavcev je padlo pri Okrožnih uradih v Sarajevu za 3.512, v Dubrovniku za 3.320, v Skopi ju za 2.884. v Osijeku za 2.761, v Sut>otici za 2.140, v Banjaluki za 1.083, v Splitu ra 309, v Somboni za 185. v Zagrebu za 114 in v Novem Sadu za 25 delavcev. Povprečna zavarovana mezda je znašala v maju 24.07 din, kar je 0.81 več kot pa je bilo v maju lanskega leta. Pri okrožnem uradu v Ljubljani znaša povprečna zavarovana mezda 24.(59 dinarjev. Skupna zavarovana merda je v maju znašala 449.2 milij. din proti 426.8 milij. v mesecu aprilu in 431.6 milij. v maju lanskega leta. Iz navedenih podatkov sicer sledi, da je letos ostala zaposlitev v državi nekako na isti višini kot pa je bila lansko leto, o kakšnem napredku pa ne moremo govoriti, ker odpade povečanje zaposlitve predvsem na javna dela. Spremembe v plačilu izvoza s transfernimi dinarji Prednji teden so stopili v veljavo predpisi, po katerih je postalo mogoče, da se del našega izvoza v neklirinške države plača s transfernimi dinarji. Po teh določbah je bilo mogoče izvozniku sprejeti v višini 33% vrednosti izvoženega blaga plačilo v transfernih dinarjih. Ta določba pa ni bila dolgo v veljavi. Kot poroča »Jugoslovanski kurir«, bodo predpisi glede plačila s transfernimi dinarji spremenjeni z ozirom na ukinitev oddaje četrtine deviz po uradnih tečajih, o kateri danes poročamo. Odstotek plačila z internimi dinarji bo znižan, tako da bo mogoče le za 257ž vrednosti izvoženega blaga sprejeti plačilo v internih dinarjih, dočim bo ostalih 75% treba prodati na borzi po svobodnih tečajih. Odpade seveda tudi v teh primerih oddaja deviz Narodni banki za račun država. Objave VIII. Mariborskega ledna Prireditve letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bodo za naš obmejni Maribor z njegovim posebnim položajem tudi in morda celo v prvi vrsti narodnega in državnega značaja, ker bodo kot gospodarska in kulturna revija dela in življenja slovenskega severovzhoda pokazale trdno življenjsko voljo kljub težkim časom. Največjega narodnega pomena pa bo nedvomno mogočni Festival slovenskih narodnih običajev v soboto ob 5. popoldne in v nedeljo 6. avgusta dopoldne na stadionu SK Železničarja ob Tržaški ccsti. Zato je potrebno, da obišče v teh dneh obmejni slovenski Maribor vse, kar se zaveda potreb, ki nam jih stavi sedanji čas. Enkrat samkrat v letu nas kliče zeleno mesto ob Dravi in vsaj enkrat samkrat sc odzovi-m« njegovemu klicu. Festival slovenskih narodnih običalev v okrilju letošnjega VIII. Mariborskega tedna, dne 5. in 6. avgusta, bo najveličastnejša revija naše folklore, kar smo jih doslej videli ne le v Sloveniji, marveč sploh v Jugoslaviji. Za marsikoga bo to naravnost odkritje bogastva naših narodnih sporočil, za katera smo se doelej vse premalo brigali. Za prihod v Maribor je od 4. do 6., za odhod iz Maribora pa od 5. do 7. dovoljena četrtinska voznina po vseh železnicah ljubljanske direkcije. Z lastnim trudom in lastno močjo se je Maribor osvobodil, z lastnim trudom in lastno močjo si jc ustvaril svoje gospodarske in kulturne življenjske pogoje. Plodove tega svojega optimističnega dela bo pa pokazala na veliki reviji VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta letos. Kdor se hoče na lastne oči prepričati, koliko volje je v našem obmejnem ljudstvu, naj pride v teh dneh v Mariborl N* bo mu žal. Za prenočišča in prehrano jc v polni aaeri preskrbljeno. Ukinitev oddaje izvozniških deviz Narodni banki Mnogo odpora je pri naših izvoznikih vzbujala odredba deviznega pravilnika po kateri je bilo treba sedaj odstopiti 23% izvozniških deviz Narodni banki za račun države in po nizkem uradnem tečaju. Kvota, ki jo jc bilo treba odstopiti Narodni banki, je bila sicer svojčas večja, naprej celo 80%, bila pa je znižana z ozirotn na prizadevanje naših izvoznikov, ki so dokazovali neupravičenost in škodljivost takega načina preskrbe države z devizami na njihov račun. V drugih državah podpirajo izvoz s premijami, pri nas pa bi bil izvoz s prisilno oddajo deviz otežkočen, ker je bila umetno zmanjšana njegova konkurenčna sposobnost. Ker jc moral .izvoznik računati z nižjim tečajem zaradi delne oddaje deviz po uradnem tečaju, je moral zahtevati v inozemstvu višje cene kot bi jih sicer in zaraditega mnogokrat ni bil več konkurenčen. Sedaj pa je obveznost izvoznikov za oddajo četrtine prejetih deviz potom pooblaščenih denarnih zavodov Narodni banki po uradnem tečaju ukinjena. 29. t. j. je finančni minister podpisal tozadevni odlok. Ukinitev obveznosti za oddajo deviz po uradnih tečajih velja samo za blago, ki je izvoženp od vštetega 30. julija naprej. Od deviz, ki jih izvozniki bodo prejeli še za blago, katero je bilo izvoženo do vštetega 29. julija, bo treba še vedno odstopiti 25% Narodni banki po posebnem tečaju. Ob priliki podpisa odloka o ukinitvi oddaje 25% izvozniških deviz Narodni banki za račun države, je finančni minister g V. Gjuričič dal časopisom sledečo izjavo: Že več let obstoja za naše izvoznike obveznost, da del deviz, ki jih prejmejo od izvoza v devizne države, odstopajo državi potom Narodne banki po uradnem tečaju, V začetku, ko med borznim tečajem ni bilo nikake razlike, vprašanje oddaje izvozniških deviz ni predstavljajo nobene praktične težave za naš izvoz. Medtem pa ko so se devizne težave naše države povečale in, ko je odtok deviz pcystal večji kot pa dotok, sc je pojavila gotova dispariteta med uradnimi tečaji in tečaji takoimenovanega svobodnega trga. Z ozirom na to je oddaja izvozniških deviz državi po uradnem tečaju predstavljala občutno žrtev za naš izvoz v neklirinške države, ker izvozniki niso dobiji polne vrednosti za ve« znesek prejetih deviz. To je pričelo neugodno vplivati na naš izvoz v države svobodne valute, posebno odkar imajo naši pro- izvodi večje težave, da dobe odjemalce v inozemstvu zaradi vedno večje konkurence drugih držav in pa naših visokih cen. Dasi pa 6e je vprašanje odkupa dela izvozniških deviz po uradnem tečaju že načelo pred leti, je bila rešitev iz preračunskih razlogov stalno odložena. Opustitev odkupa dela izvozniških deviz po uradnem tečaju za potrebe državnih plačil v inozemstvu, predstavlja novo preračunsko obremenitev za razliko med uradnim tečajem in svobodnim tečajem tako odkupljenih deviz. Ko sem podrobno proučil to vprašanje, sem se od prvega trenutka zavedal bremena, ki bi nastal za državni preračun, če 6e odpove odkupa deviz uradnih tečajev. Toda zavedajoč sc splošnih koristi naše zunanje trgovine in v zvezi s tem nujne potrebe, da se potom izvoza blaga v neklirinške države dobijo devize, ki sq neobhodno potrebne za državna plačila, kakor tudi za nabavo sirovin, sem odločil, da se država odreče vseh pravic v svrho pospeševanja izvoza in, da na ta način omo-' gočim izvoznikom, da za devize, ki jih prejemajo od izvoza, dobijo v celoti odgovarjajoče dinarsko protivrednost. Prepričan sem, da bo ta ukrep, ki ga naši izvozniki pričakujejo že leta, doprinesel k pospeševanju našega izvoza v države, v katerih smo naleteli na težave, zaradi disparitete cen, a ki jo je povzročila v precejšnji meri neenako postopanje glede vnovčenje protivrednosti z ozirom na to, če je šel izvoz v neklirinške ali pa v klirinške države. Naši izvozniki bodo gotovo z veseljem pozdravili odlok finančnega ministra, s katerim je iz njihovih ramen sneto težko breme. S tem, da preneha to »obdavčenje« našega izvoza v devizne države, lahko upravičeno pričakujemo, kar je pov-darjal v svoji izjavi tudi g. finančni minister, da bo povečan naš izvoz v neklirinške države in tako tudi povečan dotok našemu gospodarstvu tako potrebnih deviz. Z ozirom na ukinitev oddaje 25% deviz po uradnem tečaju, bodo izvozniki prejemali okrog 5% večjo dinarsko protivrednost. Sedaj so morali četrtino oddati po uradnem tečaju, ki je na primer za angleški funt znašal okrog 206, za tri četrtine pa 60 prejeli okrog 256, tako da je povprečen tečaj za V6o devizo znašal okrog 245. Sedaj pa bodo za ves znesek deviz prejemali okrog 257, kar je okrog 5% več, kakor pa so prejemali do6edaj- Častna legija Predstave ob lfi., 19. in 21. uri KINO UNION Tel. 22-21 Licitacije Dne 9. avgusta bo pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za napravo poti k vojnim objektom v Ribnici; 14. avgusta za napravo šupe v vojašnici »Kralja AJeksan<£ra I.«; va Jjjul>-Ijani in dne 16. avgusta v Celju. Dne 23. avgusta bo pri .štabu za utrjevanji V Ljubljani licitacija za dobavo poltovornih avtomobilov; 25. avgusta za dobavo avtocistern za vodo. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. lecjlon d'honn«ur. Prekrasen film, ki je prejel na lanski bienali na Lidu prvo nagrado. Vsebina: Mlad orioir. obtožen te*kpjra volaškeen zložina ni' more dokazati svoje nedolžnosti, ker bi g tem bila kompromitirana čast in dobro ime Jene ntpjrovpirn tnvnriSa! Izredno napeta vsebina I Charles Vanel In Harle Bell f.elev p&eniee v Bolgariji in na Madžarskem. Po najnovejših uradnih podatkih bo Bolgarija imela letos rekordno žetev. Za izvoz bo na razprt-polago 35.000 vagonov pšenice. Tudi na Madžari-skem je žetev pšenice ugodna. Višek, ki ga bo mogoče izvoziti bo znašal 8—10 milij. stotov. Ker pa znaša zaloga lanskoletne žetve še 3 milij. stiv tov, bo za izvoz na razpolago 10—12 milij. stotov. Večji del izvoza je že zasiguran z dogovori z Nemčijo in tlalijo. 71'. mednarodni živinorejski kongres r Curihu. Od 9. do 12. avgusta t. 1. bo v Curihu IV. mednarodni živinorejski kongres, za katerega so že vse priprave izvršene. Kongresa se bodo, kot je razvidno iz prijav, udeležili vsi znani svetovtq živinorejski strokovnjaki. Na kongresu bo 114 referatov, o katerih bo razpravljalo šest sekcij. Med poročevalci je tudi delegat naše države in sicer zagrebški profesor dr. Albert Ogrizek. Prijave za sodelovanje kongresa sprejema dr. Ogrizek, kmetijsko gozdarsko fakulteta zagrebške univerze te{ generalni sekretarijat v Curihu (Eidge. Technische Hochschule). Potrebne informacije glede sodelovanja na kongresu, znižane vožnje na železnici, preskrba stanovanja, ekskurzij itd. daje službeni kongresni potniški urad Wagons-Lits-Cook, Zagreb. Jelačičev trg 13, Belgrad, Kolarčeva 1, švicarsko poslaništvo in konzulati in profesor dr. Albert Ogrizek, Zagreb, Trg kralja Aleksandra 3. Skodovi zavodi bodo gradili ladjedelnico v Jugoslaviji. Kot poroča »Industrijski kurir« se pospešeno vodijo pogajanja glede ustanovitve rečne ladjedelnice v Jugoslaviji. To ladjedelnico naj bi zgradili Škodovi zavodi v zvezi z Anglo-čehoslovaško in Praško kreditno banko ter Jugo-slovensko banko. Kraj, kjer naj bi se ladjedelnica zgradila še ni določen, upoštev pa bi prišla Belgrad in Novi Sad. Do odločitve bo kmalu prišlo, kar je v zvezi z veliko nabavo ladij za našo rečno plovbo, škodovi zavodi so že sedaj udeleženi v našem rečnem ladjedelstvu in sicer pri tSrbskem brodarskem društvu«. Lepa prireditev koroških borcev v Ljubnem Celje, dne 31. julija. V Ljubno oh Savinji so se v nedeljo zgrinjale iz vseh krajev Slovenije čete Legije koroških ia Maistrovih borcev, da skupno proslave 20 letnico osvobodilnih bojev na severni meji. Ljubno je bilo v zastavah in je lepo sprejelo branitelje naše severne meje. Ob 10 se je razvil po sprejemu odličnikov predsednika Legije koroških borcev polkovnika g. Aridrejka Viktorja, skrajnega podnačelnika g. dr. Strehovca Stanka, presednika Zveze Legijonarjev kraljevine Jugoslavije g. Cvirna, zastopnika Zveze Maistrovih borcev g. Feldina iz Maribora, zastopnika vojnih dohrovoljcev iz Ljubljane majorja Fona, zastopnika rezervnih častnikov Zupanca Janka in drugih, sprevod. Ob 10 je bila v župnijski cerkvi sv. maša za padle borce, g. župnik Turk je ob tej priliki imel krasen nagovor na borce. Med sv. mašo so peli združeni pevski zbori. Takoj po sv, maši je krenil sprevod na Foršt, kjer je bila slavnostno zborovanje. Pričel ga je predsednik krajevne organizacije LKB g. dr. E. Mejak in imel na zbrane jedrnat govor, v katerem je poudarjal pomen proslave 20 letnice osvobodilnih bojev. Daljši programatični govor je imel predsednik glavnega odbora polkovnik g. Andrejka. V svojem govoru je poudarjal pravice koroških borcev, katerim še do danes niso izpolnjene obljube: dobrovoljstvo, polovična voznina na železnicah in ladjah. Koroški borci nočejo biti popustljivi in bodo venomer poudarjali na odločilnih mestih: enaka ljubezen do kralja in drža, ve, enaki napori, enake žrtve, zato pa tudi enake pravice in ugodnosti. Nato so govorili še predsednik Zveze legijonarjev kraljevine Jugoslavije g. Cvirn, zastopnik Zveze Maistrovih borcev g. Fel-din iz Maribora, g. Zupane Janko kot zastopnik rezervnih častnikov, v imenu Korošcev iz Mežiške doline pa je spregovoril g. Oačnik Janko. Posebno navdušeno je bila pozdravljena na slavnostnem zborovanju sestra junaka Malgaja gospa Vajda. Po slavnostnem zborovanju so borci odkorakali pred Brunetovo hišo, kjer so odkrili spominsko ploščo. Na spominski plošči je besedilo: »Nepremagljivi ostanemo, če se ne bojimo umreti za domovino«. Zastopnik rezervnih častnikov g. Zupane Janko je položil pred spominsko ploščo krasen venec. Popoldne so se pripeljali v Ljubno še poveljnik 39. pp. polkovnik g. Defar Liberat, podpolkovnik g. Krasnik, poveljnik orožniške čete major g. Vindakijevič in drugi. UMRLA NAM JE NASA DOBRA MAMA, GOSPA h IVANA OBLAK ROJENA ŠKANDER POSESTNICA V 73 LETU STAROSTI. POGREB BLAGE POKOJNICE BO V SREDO, DNE 2. AVGUSTA 1939 OB 17. URI IZ MARMONTOVE ULICE 25 NA POKOPALIŠČE NA VIČU. ŽALUJUCE DRUŽINE: MENCINGER, VOLEM, DEBELJAK, OBLAK IN VREČAR TER OSTALO SORODSTVO. Angleikl funt Borze Denar 288— Dne 31. julija. Nemški čtkl 14.30 Na zagrebški in belgrajski borzi se je pojavila notacija bolgarskih klirinških čekov in sicer zaenkrat le ponudbe, ker ni nikakega povpraševanja. Devizni promet je na zagrebSki borzi znašal danes 3.04 milij., na belgrajski borzi pa 5.26 miilj. dinarjev. Promet v vrednostnih papirjih na belgrajski borzi je znašal 761.000 din. Ljubljana — London 1 funt . , . Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Milan-Trst 100 lir . , Praga 100 kron . . Amsterdam 100 gold. Berlin 100 mark . , Bruselj 100 belg . , ■ • • > Uradni tečaji: 205.90— 209.10 116.27- 118.57 4880.50—4440.50 995.00—1005.00 231.55— 234.65 150.75— 152.25 2338.00—2367.00 1760.12—1786.88 747.00— 759.00 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt ..,,,,, 256.40— 259.60 Iariz 100 frankov.......144.85— 147.15 Newyork 100 dolarjev .... 5459.23-5519.23 Ženeva 100 frankov..........1238.37—1248.37 Amsterdam 100 gold. .... 2911.62—2949.82 Bruselj 100 belg............930.25- »42.25 LJubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring: grški boni ......... 31.65-32.25 bolgarski čeki........ 84.00 blago Belgrad — Zasebni klirin«: grški boni......... 82.1 - 82.85 bolgarski čeki........ 85.00 blago ^ Curih Belgrad 10, Pariz 11.7425, London 20.7ol25, Newyork 443.1875, Bruselj 75.30, Milan 23.31, Amsterdam 235.70, Berlin 177.80, Stockholm 106.90, Oslo 104.275, Kopenhagen 92.65, So-fija 5.40, Praga 15.15, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 825 Ilelsingforf 9.145, Buenos-Aires 102.75. Vrednostni papirji Volna škodai Ljubljana 465—469 Zagreb 465—467 Belgrad 467—468 Ljubljana. Državni papirji: 7% Inv. pos. 99.50 —101 agrarji 61.50—62.,V), vojna škoda promptna 465—469, begi. obv. 87.50—88, dalm. agrarji 83.50 —84.50, 4% sev. agrarji 52—53, 8% Bler. pos. 100—101, 7% Bler. pos. 94—95, 7% pos. DHB 100.50—101.50, 7% stab. pos. 100.50—101.50. — Delnice: Narodna banka 7400—7500. Trboveljska 172—175. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.75 —101, agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 405—467, 6% sum. obv. 81—82.50, begi. obv. 86.75 —87.50, dalm. agrarji 83.50—84 (83.50), 4% sev. agrarji 50.50—60.50, 8% Bler. pos. 101 blago, 7% Bler. pos. 94.50 blago, 7% pos. DHB 101 blago, 7% stab. pos. 100.50 blago. — Delnice: Narodna banka 7350 denar. PAB 210 denar, Trboveljska 172—175, Gutman 40—49, Sladk. tov. Osijek 80 denar, Osj. liv. 150—162, Jadr. plovba 320—350. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100.75 —101.50 (101.25), agrarji 62.25—62.75 (62.75), vojna škoda promptna 467—468, 6% šum. obv. 82—t 83 (83.75), begi. obv. 87.25—87.50 (87.40), dalm. agrarji 84—84.25 (84), 4% sev. agrarji 50.50 den., 8% Bler. pos. 100.25 denar, 7% Bler. pos. 94.50 (94), 7% pos. DHB 100.25 denar, 7% stab pos. 100.50 (100.75—101). — Delnice: PAB 210.50 drobni komadi. Žitni trg Novi Sad. — Vse neizprem. Tend. neizprem. Promet srednji. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih izdelkov v Mariboru mesto dne 29. julija 1939. Goveje meso: I. vrste prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji del 10, III. vrste 6. zadnji del 8, svinjina 12—16, slanina 12—15, svinjska mast 16 —17.50 din kg. — Pšenica 185, ječmen 210, rž 180, oves 185, koruza 172, fižol 350, krompir 100 —200, seno 60, pšenična moka 280, koruzna moka 162, ajdova moka 375 di nlOO kg. — Jajca 0.65 din kniad, mleko 1.50 din liter, surovo maslo 24 dinarjev kilogram. Ceno živine in kmetijskih pridelkov v Mari-boru-okolica dne 29. jumija 1939. Voli: I. vrste 5, II. vrste 4.40, III. vrste 3.60, telice: 1. vrste 5.25, II. vrste 4.63, III. vrste 4. krave: I. vrste 4, II. vrste 3.90, III. vrste 2.50, teleta: I. vrste 6, II. vrste 4.50, prašiči: špeharji 7, pršutarji 9.50 din kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji del 10, III. vrste prednji del 6, zadnji del 8, svinjinp 14, slanina 16.75, svinjska mast 16.75, čisti med 18, surove kože: goveje 9, telečje 13.50, svinjske 7 din kg. — Pšenica 185, ječmen 210, rž 185, oves 185, koruza 173, fižol 375, prompir 150, lucerna 70, seno 60, slama 27, jabolka: I. vrste 600, II. vrste 500, III. vrste 400, hruške: I. vrsto 600, II. vrste 500, III. vrste 400, pšenična moka 290, koruzna moka 162, ajdova moka 375 din za 100 kg. — Drva 105 din kub. meter, jajca 0.65 din komad, mleko 1.75 din liter, surovo maslo 24 din kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4, flnejše sortirano vino pri vinogradnikih 7.50 din liter. 8 Cene živine ln kmetijskih pridelkov v 8lo-venjnem Gradcu dne 24. julija 1939. Voli: I. vrsto 4, II. vrste 3, III. vrste 2, telice I. vrete 4, II. vrste 3, III. vrste 2, krave: I. vrste 3. II. vrste 2, III. vrste 1.50, teleta: I. vrste 6, II. vrste 5. prašiči pršutarji 6 din kg živele teže. — Goveje meso: I. vrste prednji del 12, zadnji del 12, II. vrste prednji del 10, zadnji del 10, III. vrste prednji del 8, zadnji del 8, svinjina 16, slanina 18, svinjska mast 20, Čisti med 20, volna: neoprana 10, oprana 20, surove kože: goveje 12—14 din kg. — Pšenica 250 ječmen 200, rž 250, oves 175, koruza 160, fižol 800, krompir 100, lucerna 125, seno 75, slama 50. pšenična moka 400, koruzna moka 200, ajdova moka 400—500 din 100 kg. — Drva 70 din kub. meter, jajca 75 par komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 30 din kg. Narodne noše pozdravljajo kardinala-legata in od-ličnike na balkonu hotela »Union« Pogled na Stadion od glavnega vhoda ob zaključku dopoldanske slovesnosti Najlepši pogled med mašo t nedeljo na Slad ion. Črno bela slika more le deloma pokarati lepoto, med katero so uživali Kostje na čast ni tribuni, ko so gledali na valuj«*« morje h arv. Kongres Kristusa Kralja v slikah Film s sobotne mladinske prireditve Na mladinski prireditvi v solnito dopiddne je prejelo sveto hhajilo nad lfi.000 otrok. Nad (1(1 duhovnikov je obhajalo, mod njimi tudi (rije »kolje. Škol dr. Tomažič obhaja ministrante Potem ko je mladina prejela kruh življenja, so moene skupine rediteljev žarele raz naša I i v velikih vrečah telesui kruh v okrepeilo tešči mladini S smehljajočimi obrazi je sprejemala mlade i velike hlel>čke... ... in se jih lotila z vso vnemo ,T"di. »'J* J" ,hil» velikanska, vendar je veliko vodovodnih pip pomagalo gasiti iejo mladih grl VSE POSNEL JANKO HAFNER tT*::"*.! ■""•!! "^iniir;;:, gnanim.«r*mm« to delo po enotnih vidikih izvajalo. Tečaj je bil dne 31. julija t. 1. v Marijanišču v Ljubljani. Zastopani so bili vsi okraji, razen novomeškega, po enem zastopniku. — Tečaj je otvoril načelnik oddelka za kmetijstvo g. inž. A. Podgornlk, nakar je banovinski referent za sadjarstvo g. Kafol tolmačil važnost sušenja sadja, sisteme sušilnic in opisal načine sušenja v teh sušilnicah. Za tem je poljudno tolmačil razne načrte sadnih sušilnic g. inž. A. Sitar od tehničnega oddelka v Ljubljani. Načrti so se vsestransko do podrobnosti predeha-tirali. Med tečajnike se je razdelilo načrte sušilnic, ki se pri nas najbolj priporočajo za zidavo. Sta to sistema Glaviničeve in veliki tip dr. Stojkovičeve sušilnice. Tečaj je v vseh ozirih prav dobro uspel. — Cele nogavice, čiste čevlje, zdrave nogo in lahko hojo povzroči SANOPED, prašek za čevlje. Glavna zaloga: drogerija Jan-čigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Jogurt Vam uredi prebavo ln pospeši tek. Pijte Jogurt Gorenjske mlekarsko zadrug* Naklo. — V vročih dneh, v prahu, žeji je neobhodno potreben ODOL. Proti bakterijam v ustih, za osve-žanje jemljejo povsod ODOL, Svetovno znana ODOL steklenica j* na potovanju res idsalna. Ne hodite na pot brez potne steklenice OD0L, katero je družba ODOL sedaj spravila na trg za 12 din. Nesreča na Jalovčevi strehi V soboto se je zgodila na Jalovčevi strehi težka nesreča, ki pa hvala Bogu ni zahtevala nobenega mladega življenja. V soboto zjutraj sta se napotili dve skupini plesalcev po inž. Hor-novi smeri na severozapadno steno Jalovca. V prvi skupini so plezali Jože Lipovec, Lopič, zadnji pa je bil Zlatko Marin iz Maribora. Na Jalovčevi strehi pa je okrog 1 kakih 150 m pod vrhom prijel Marin veliko skalo, ki pa se je takoj po dotiku prevalila na njoga. Okrog 300 kg težki ka-meniti blok mu je padel na nogo. Ker je bil Marin navezan na vrvi in ker sta soplezalca dobro pazila, ga skala, ki je zagrmela naprej v globino, ni mogla potegniti s seboj. Isto smer je plezala druga skupina, v kateri sta bila Pagliaruzzi in Jogovič. Vsi plezalci so pohiteli k ponesrečenemu, ki je ležal v steni in se ni mogel ganiti, ker je imel v stegnu zlomljeno nogo. Lopič, Jogovič in Pagliaruzzi so pustili pri ponesrečencu obleko in hrano, soplezalec Lipovec pa je ponesrečencu na nevarni steni uredii ležišče ter ga zavaroval h klini. Lipovec je ostal tudi pri ponesrečencu, ostala trojica pa je pohitela čez severni greben Jalovca v dolino po pomoč. Ob 6. zvečer je že odšla iz Tamarja skupina reševalcev, članov SPD pod vodstvom Maksa Juvana. V skupini so bili še Matjaž Janez, Makovec Joža in Makovec Jožek. Ti reševalci so nosili okrepčila in prepotrebne odeje. Ob 11 so že prišli do ponesrečenca, ki je zaradi bolečin in mraza hudo trpel, saj je temperatura padla že pod ničlo. Ob 11. ponoči je prišel v Tamar tudi zdravnik iz Kranjske gore in takrat jo krenila tudi reševalna ekspedicija z Urošem Zupančičem na čelu na pot. Ob 3 so biil reševalci že pri ponesrečencu in dva medicinca, Marinova tovariša, ki sta bila v ekspediciji, sta ugotovila, da ima zlomljeno stegnenico. Za ublažitev bolečin sta mu dala injekcijo morfija. Obvezali so ga in povili. Okrog 7 pa so začeli z nevarnim in težavnim prenosom v dolino. Odnesli so Marina najprej na vrh Jalovca in po grebenu v dolino. Nosili so ga povezanega v vreSb in obešenega na drog. Vsega skupaj so nosili ponesrečenca 12 ur in je tehnični del reševanja vodil Uroš Zupančič, vsi drugi reševalci pa so z največjo požrtvovalnostjo in samopremagovanjem prenašali vse napore prenosa ter hiteli, kar se je le dalo. Pot skozi kuloar Jalovra je bila zelo težavna in sta Ratečana Erlah in Mežik ves čas sekala stopinje v led, zato, da so reševalci bolj varno lahko nosili ponesrečenca. Na koncu snežišča so preložili Marina na nosilnico ter so potem nekoliko lažje odnesli Marina do Tamarja, kjer se je končalo težko delo reševanja. Dr. Prodan ordinira v avgustu samo ob sobotah dop. Požar v Marenbergu Marenberg, 30. julija. V noči od sobote na nedeljo, nekoliko pred polnočjo, je zbudil Marenberžane iz spanja gasilski rog in plat zvona. Gorelo je gospodarsko poslopje graščine ge. Zuppanz, ki sedaj komaj dokončuje delo v gradu, ki je zgorel sredi aprila. Gasilci iz Marenberga so bili takoj na kraju požara, a vendar niso mogli storiti drugega, nego požar lokalizirati, da se ni vnela že blizu stoječa stanovanjska hiša. V kratkem času so prišli tudi gasilci z Mule, Vuhreda in Vuzenice. Požar je uničil celo veliko gospodarsko poslopje s hlevi in shrambami, kar je bilo k sreči zavarovano. Niso pa mogli rešiti iz objema plamenov ne raznih poljedelskih strojev, ne zrnja, ki ga je bila do tri vagone. Tudi vae seno, ki je bilo spravljeno nad hlevi, je uničil požar. Rešili so le živino. Kako veliko Je gospodarsko poslopje, razumemo lahko, če pomislimo, da je imelo prostora v hlevih nad 40 glav goveje živine. Kako je požar nastal, ja še vprašanje, in upamo, da ga l>odo rešili orožniki. Očividci pripovedujejo, da je začelo goreti na večih krajih istočasno. Igra o kraljestvu božjem Zalivala Boreči se z Izrednimi in nepričakovanimi ovl- rami so tisoči igralcev in igralk za 29. julij pripravili 50.000 gledalcem t »Igro o kraljestvu božjem« tako veliko presenečenje, kakršnega gotovo še na nobeni slovenski prireditvi niso doživeli. Z nezaupanjem so prihajali na Stadion, čiš da ni mogoče, da bi igra s takim številom sodelujočih mogla uspeti. S popolnim zadoščenjem in z resnično globokim doživetjem so Stadion zapuščali, prepričani, da je z voljo in žrtvami mogoče ustvariti velike stvari. Da je Igra uspela, to gre hvala In priznan |e v prvi vrsti Vam, igralci in igralke. Sredi najhuj-nejšega poletnega dela ste se disciplinirano zbrali k vajam in se trudili, da ste vsa navodila strumno izvedli. Hvala vam! Hvala dalje pomožnim režiserjem gg. D. Pe-tančiču, V. Kosu, vil. inšpektorju L Stancerju ter Številnim scenskim rediteljem in voditeljem, ki so v pripravljanju igre cele večere prebili na Stadionu in pri vajah. Hvaležen sem godbenikom »Slogec ln njih dirigentu g. svetniku H. Svetelu, prav tako pa tudi monterjem Mestne elektrarne z g. Dovjakom na čelu, ki so vsi navodila izvršili x resničnim razumevanjem. Prav posebno priznanje velja radiotehniku g. feetini Francetu, ki ie svoje velike sposobnosti z naravnost gorečo ljubeznijo posvetil kompliciranim vprašanjem zvočnega ojačenja ter storil mnogo več, kot je mogoče plačati z denarjem. Kar ganljiva je bila gorečnost, s .katero se Je za igro pripravljala naša mladina. Kljub včasi neprijetnemu vremenu in kljub počitnicam si ni pustila odvzeti zasluge za čim mogočnejši nastop v igri. Ta mladina je na svoj uspeh lahko iskreno ponosna. Hvala tej mladini in posebej tudi njenim voditeljem in voditeljicam. Končno hvala in priznanje vsem farnim režiserjem, vsenk solistom, vsemu tehničnemu osebju in vsem, ki so kot pevci, kot reditelji, kot pomožni govorniki ali kako drugače pripomogli igri do prodornega uspeha. Vsi smo upravičeno ponosni, da smo mogli poveličati prireditve kongresa Kristusa Kralja ter prirediti Kralju kraljev tako veličastno manifestacijo. Ivo Peršuh, vrhovni režiser. Najkočljivejle vprašanje pri Izvedbi »Igre o kraljestvu božjem« je bilo, kako pravilno ojačiti glas po celi obširni areni razpostavljenim igralcem. To odgo"omo nalogo je prevzel radiotehnik g. Franc Šetina iz Ljubljane, Povšetova ul. 46. S 5 mikrofoni, 3 mogočnimi zvočniki in prvovrstno ojačevalno napravo je dosegel, da so bili vsi igralci slišni po vsem Stadionu. V takem obsegu doslej zvočne naprave na Stadionu še nismo imeli. G. F. Šetinu vse priznanje! Scenska muiika za »Igro o kraljestva Jiož-jem« je pri poslušalcih vzbudila vsesplošno priznanje. Bila je vseskozi originalno delo kapelni-ka godbe »Sloge« g. magistralnega svetnika H. Svetela, kar poslušalcem ni bilo znano. In-strumentacijo večine pesmi v igri je pa oskrbel skladatelj g. Bernard. Ljubljana, 1. avgusta Radio Ljubljana Torek, 1. avgusta: 12 Vesel orkestralni konrert (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18 Narodne pesmi poje kvartet Stritar, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.80 Deeet minut zabave — 19.40 Nar. ura — 20 Poljake narodne (ploiče) — 2010 Zgodovinska usoda Poljske in narodna zavest pri Poljakih (g. prof. Etbin Boje) — 20.90 Koncert. Sodelujejo: gg. E, Mesgolits in M. Hebein (duet clter) in Trboveljski pevski jazz kvartet — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Pevski koncert g. Draga Burgerja, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek. Drugi program) Torek, t. avgutla■ JJ Vesel orkestralni konosrt (ploMe) — U1.4S oPrdflla — 13 Napovedi — U Narod, ne pesmi poje kvartet Stritar, pri klavirja g. prof. M. Upoviek — 14 Napovedi — U Napovedi, poročila — lH.Ho Deset nolnut zabave — 19.4o Nao. ura — 2o Poljske narodne (plošče! — 2o.lo Zgodovinska usoda Poljske in narodna zavest pri Poljakih (g. prof. K. Hoje) — io.So Koncert. Sodelujejo: gg E. Me»gollt« In M. Hebein (duet clterl in Trbo\ .Ijškt pevski Jazz kvartet — fl Napovedi, poročila — 12.13 Pevski koncert g. Draga liurgcrja, pri klavirju g. prof. Mar. jsn Ltjioviek. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Našla se Je zlata zaponka. Lastniku Je na razpolago v puškami Š i f r e r, Gosposvetska c. Pri prevozu posteljnine od železniškega prelaza do sv. Krištofa je padla bela žimnica z avtomobila. Najditelj naj jo prijavi pri Gospodarski zvezi, Tyrševa cesta 29. Iz banovlnsko tluibo Napredovali soj Dr. Vladimir Brezovnik, šef oddelka pri banovinski bolnišnici v Mariboru, v IV.-l pol. skup.; Karel Salezin, arhivski uradnik v bolnišnici za duševno bolne v Novem Celju, v IX. skupino; dr. Viktor Kolendo, banovinski veterinarski pripravnik v Prevojah, za banovinskega veterinarskega pristava VIII. pol. skupine; Anton Fabjan, uradniški pripravnik pri okrajnem cestnem odboru v Laškem, za banovinskega cestnega nadzornika v X. pol. skupini; Otilija Radič, za arhivarja VIII. polož. skupine pri državnem zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani; Vardjan Franc pri okrajnem načelstvu v Krškem za banovinskega kmetijskega uradnika v VIL pol. skupini; Josip Topolovec, banovinski inštruktor na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, v IX. pol. skupino; Ivan Levstek, uradniški pripravnik pri okrajnem cestnem odboru v Celju, za tajnika v IX, pol. skupini; Vinko ftčavlčar, podnadzornik agentov pri komisarijatu železniške in obmejne policije na Rakeku, v I. razred IX. pol. skupine; zibert Franc, banovinski zvaničnik pri kmetijski šoli v Rakičanu, v II. položajno skupino. Imenovani so: Jernej Ambrožič, služitelj v bolnišnici v Mariboru, za banovinskega zvaničnika III. pol. skupine; Anton Dežman za cestarja slu-žitelja v I. pol. skupini pri tehničnem oddelku okrajnega načelstva v Ljubljani; Zorka Sverko za banovinskega uradniškega pripravnika v IX. skupini pri banovinski bolnišnici; Stanislav Mikuž za banovinskega uradnika pripravnika pri Narodnem muzeju v Ljuhljani; Boris Erbežnik za uradniškega pripravnika IX. pol. skupine pri okrajnem cestnem odboru v Radovljici; Angela Ahlin za bano-vinsko zvaničnlco III. skupine pri hanski upravi v Ljubljani; Vinko Magister, dnevničar-tehnik pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu, za banovinskega uradniškeg* pripravnika v IX. pol. skupini; dr. inž. France Avčin za banovinskega uradniškega pripravnika VIII. pol. skupine pri bano-vinskem institutu za raziskavanje novotvorb v Ljubljani; inž. Alojzij Lovko za banovinskega uradniškega pripravnika v VIII. pol. skupini pri ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru; Ida Lukežič za banovlnsko zvanlčnico III. skupine pri banski upravi v Ljubljani; Ivan Kraigher, dnevničar-tehnik pri banski upravi v Ljubljani, za uradniškega pripravnika IX. pol. skupine; Milan Košnik, dnevničar-tehnik pri okrajnem cestnem odboru v Litiji, za banovinskega uradniškega pripravnika v IX. pol. skupini; Vinko Ahlin, dnevničar-tehnik pri banski upravi v Ljubljani, ca banovinskega uradniškega pripravnika v IX. pol. skupini; Peter Bren. pogodbeni tehnik pri hanski upravi v Ljubljani, za hanovinskega uradniškega pripravnika v IX. doI. skupini. pO cUtžavC * Nočno streljanje v Zagreb«. V noči od petka na soboto so prebivalci sicer mirne Zajčeve ulico v Zagrebu doživeli razburljiv dogodek. Neznani vlomilci so se okrog polnoči • pomočjo lestev splazili v stanovanje strojnika Merkurjevega sanatorija Danila Belaniča. Njegovo stanovanje Je v palači »anatorija. Beltnič Je vlomilce opazil in pričel klicati na pomoč. Kljub temu je eden od vlomilcev I odnesel 4000 din v gotovini in še drugih vred- f nostnih stvari za 3000 din. Na klice Belaniča je | nekaj pasantov in Belaničevih sosedov pričelo teči I za bežečimi vlomilci. Toda ti so začeli iz revolverjev streljati na preganjalce in jih tako preplašili. K sreči ni bil nihče zadet. * Sest oseb izgubilo življenje pri avtomobilski nesreči. Na cesti Andrijevica—Peč v Južni Srbiji se je pripetila strahotna avtomobilska nesreča. Iz Beranov v Peč je šoler Branko Boškovič vozil s poštnim avtom pošto in petero potnikov. Po cesti, ki je zelo nevarna, saj vodi na nekaterih mestih nad prepadi, globokimi do 300 metrov in ima zelo ostre zavoje, je vozil precej hitro. Nasproti mu je pripeljal neki osebni avto. Srečala sta se na ovinku. Poštni avto je oplazil ob osebni avto, kar je zadostovalo, da je izgubil ravnotežje in strmoglavil v prepad. Avto se je med padanjem v globino okrog tridesetkrat prevrnil. Razbil se je povsem in vse osebe, ki so bile v njem, so se ubile. Mrtvi so šofer Boškovič, Milutin Vulevič, njegova žena Helena in njun otrok, trgovec Jovan Nenadovič iz Beran in Rade Drekalovič. Kakor se zdi po prvih vtisih preiskave, je katastrofalno nesrečo zakrivil šofer poštnega avtomobila Boškovič, ki je na tej nevarni poti vozil prehitro. * Milijardna srefa dalmatinskega izseljenca v Južni Ameriki. V Kcmižo na otoku Visu so prispele vesti, da je tamkajšnji rojak Miho Fadič, ki se je pred 25 leti Izselil v Južno Ameriko, odkril v svojem rudniku izredno bogato žilo zlata. Lastnika tega rudnika brata Miho in Andrija Fadič imata v Komiži še živeče starše in dve sestri. Starejši brat Miho se je izselil v Ameriko že kot 14 letni deček. Za rudnik se močno zanima neka angleška finančna skupina, ki ponuja lastnikoma 8 milijonov angleških funtov, kar je v našem denarju okrog 3 milijarde dinarjev. Brata Fediča nameravata baje rudnik prodati ter se z denarjem vrniti v domovino. Tu nameravata denar naložiti v domačo industrijo. Sorodniki srečnih bratov niso teh novic prejeli od njiju samih, nego od nekih drugih znancev v Ameriki. * Kmetica postala poštarica. Na banjaluški pošti je pred Izpitno komisijo napravila izpit za poštnega, telegrafskega in telefonskega uslužbenca 40 letna kmetica Natalija Kajganič iz vasi Stanar. Pred časom je poštno ministrstvo otvorilo v Sta-narih pogodbeno pošto in med drugimi se je za to pošto potegovala tudi Natalija Kajganič, kmetica, ki ima samo štiri razrede ljudske šole, pa je zelo bistra in pametna ženska. Ministrstvo je od številnih prosilcev izbralo njo pod pogojem, da prej položi strokovni izpit. V slabem mesecu se je Kajganičeva naučila vse potrebne snovi in te dni položila strokovni izpit pred komisijo v Banjaluki z odličnim uspehom. Naslednjega dne je že nastopila svojo službo na pošti v Stanarih. * Sedemnajstletni sin ubil svojega očeta. V vasi Nuštru pri Vinkovcih se je v eni preteklih noči dogodila strahotna družinska žaloigra v družini Pandurovič. Kmet Franjo Pandurovič, ki ima doma bolno ženo in petero nepreskrbljenih otrok, se je pred časom udal pijančevanju in razuzdanemu življenju. Ko je ponoči prihajal domov, je pretepal ženo in otroke. V petek zvečer je Pandurovič spet popival. Ko pa mu je zmanjkalo denarja, je odšel domov in zahteval od domačih, da mu dajo sto dinarjev, da bo mogel nadaljevati s pijančevanjem. Njegovi zahtevi niso mogli ugoditi, kajti pri hiši ni bilo počene pare. Pandurovič je pričel nato ženo in otroke izganlati iz hiše. Sedemnajstletni sin Marko, ki mu manjka ena noga, se je odločil, da napravi konec temu peklu. Pograbil Je kuhinjski nož, se dovlekel za hrbet očeta in ga večkrat z vso silo zabodel. Pandurovič je na mestu izkrvavel. Anekdota Mark Twain je bral nekoč v svojem krajevnem časopisu: »Spoštovani gospod Mark Twain, naš znani in priljubljeni someščan, je včeraj mirno izdihnil svojo dušo. Naj počiva v miru!« — Mark Twain je takoj pisal uredništvu časopisa: »Poročilo o moji smrti je močno pretirano.« »Očfl, oče, gospod sosed MarkovlS vpraša, Ce il •me ogledati naš radijski aparat.« UIIBLI4N4 Letalske tekme v Ljubljani Aero klub v Ljubljani Je razpisal za 5. ln 6. avgusta t. 1. prve tekme športnih letal v Jugoslaviji pod naslovom >Prvi krožni let šolskih in športnih letal po Jugoslaviji«. Namen te prireditve je dati priliko mladim pilotom, ki nimajo možnosti tekmovati med seboj, da merijo svoje sposobnosti, da dokažejo spretnost v izkoriščanju poverjenega jim materiala in da končno vzbudijo tudi v onem delu jugoslovanske tvorne javnosti, ki naj bi skrbela za osamosvojitev nacionalne industrije za letala, nove interese in nove pobude. Prijavljenih je 11 tekmovalcev na domačih konstrukcijah, razen enega, ki je angleškega izvora in na katerem tekmuje Zagrebčan. Let je predviden za šolska letala na progi 800 km, za športna letala na 1500 km. Tekmovanje bo trajalo 21 ur ln kdor bo v tem času preletel dodeljeno mu progo najprecizneje in z ozirom na razpolagajoče konjske sile z največjo ekonomijo, bo zmagovalec. Zanj je poklonil Nj. Visočanstvo knez Pavle-prehodni pokal, za katerega bodo organizirane tudi v bodočih letih vsako nove tekme 7.a zmagovalca, dokler si eden izmed Oblastnih Aero klubov trikrat zaporedoma ne pridobi zmagovalca ali pa če zmaga v presledkih petkrat ter si tako osvoji pokal v trajno last. 6. avgusta popoldne bo na ljubljanskem letališču velik letalski miting, na katerem bo sodelovalo do 50 letal. Delali bodo skupinske akrobacije, skupinske odskoke s padobrani, letela bodo tudi jadralna letala, ki so v istem času na tekmi brez-motornih letal, in možnost bo dana najširšim slojem, da se poslužijo poletov nad letališčem in Ljubljano. Let na športnih letalih bo veljal za člana 10 din, za nečlana 20 din, v potniških letalih s poletom nad mesto pa 40 din za člane in nečlane po osebi. V poslednjih je dana prilika, da letijo cele skupine, odnosno družine naenkrat. itBimmiimiitifntjiTnTnnnnnii nwitu irmrnninnmrFiiimnnTt!; i tirtnitiimir'™'*! tmTnnitn tm"1"!! tnnnnBiin irRimrmimnminnnRiiinjm Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja vljudno prosi vse tvrdke dobavitelje in druge, da predlože vse račune v zvezi s pripravami za izvedbo kongresa najkasneje do 10. avgusta t. 1. na naslov: Pripravljalni odbor za Kongres Kristusa Kralja, Tyrševa cesta št. 29-1, Ljubljana. Po tem datumu računov ne bomo več sprejemali! Finančni odsek bo posloval v kongresni pisarni, Tyrševa cesta št. 29, vsak delavnik popoldne od štirih do sedmih do 10. avgusta. Kongresni odbor KKK. Porciunkula pri frančiškanih Danes opoldne se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani in po vseh redovnih cerkvah reda svetega Frančiška odpro bogati porciunkulski odpustki. Deset minut pred 12 bodo frančiškanski zvonovi slovesno naznanili vsemu mestu, da se odpirajo vrata bogatim milostim. Točno opoldne bo slovesna procesija s svetinjo sv. Frančiška po frančiškanskem obredniku. Procesije se udeleže tretjeredniki, veliki in mali Križarji ter velike in male Klarice. Po procesiji se svetinja slovesno izpostavi v češčenje na oltarju sv. Frančiška. — Odpustki trajajo od 1. avgusta opoldne in 2. avgusta ves dan do polnoči. Porciunkulske pobožnosti bodo po sledečem redu: 1. avgusta: Opoldne otvoritev. — Ob 6.15 zvečer pridiga: g. župnik Miha Jenko, nato serafin-ske iitanije. 2. avgusta: Svete maše kot ob nedeljah in praznikih. Zadnja sveta maša ob 11. — Ob 5.30 zjutraj cerkveni govor: g. profesor Anton Anžič, nato sveta maša z ljudskim petjem. — Ob 9 ponti-fikalna sveta maša: prevzvišeni škof iz Šibenika g. dr. Jeronim Mileta O. M. Conv. — Ob 6.15 zvečer slovesne Iitanije Matere božje in zahvalna pesem. Pogoji za porciunkulske odpustke so sledeči: 1. Prejem svetih zakramentov. 2. Obisk samostanske cerkve. 3. Pri vsakem obisku je predpisana molitev: šest Očenašev, šest Zdravamarij in Čast bodi. Odpustki se lahko dobe »kolikokrat — tolikokrat« in se lahko naklanjajo tudi dušam v vicah. 1 Gorostaaa« senzacij«. p0 mestu se »irijo go-rostasne vesti, da so ljudje na Stadionu ob t«j vročini kar umirali in govorili sq celo o nekem ka-rarobolu, katerega žrt«v naj bi bil poital neki župnik. Vse te laži imajo prozoren namen, da dUkre-ditirajo veličastno manifestacijo slovenskega naroda za Kristusa Kralja. Na Stadionu je bila vzorno urejena samarijanska služba pod vodstvom zdravnikov, ki «o požrtvovalno delovali na vseh ambulantah. Požrtovalno j« bilo tudi sanitejsko o««bje, tako samaritanke in samarijani. Belgrajski Rdeči križ j« poslal na Stadion lep aanitej«ki avto, ki ga je podaril ljubljanskemu Rdečemu križu. Umevno in naravno je, da je nekaterim udeležencem in udeleženkam prišlo slabo in da «o se zaradi hude vročine onesvestili. Dobili »o takoj zdravnilko pomoč in okrepčila. O ktkih smrtnih primerih ni govora. — Pri laprtju. motnjah, » prebavi vzemite zjutra, i« na prazen ielodeo tn kozareo naravne »Frans-Josef« grenčice. 1 »Častna legija«. Na ta prekrasni film, ki ee te dni predvaja v kinu Unionu, moramo občinstvo prav posebno opozoriti, ker je to eden tistih lepih filmov, ki so ponesli slavo francoskega filma po vsem svetu. Na lanski bienali na Lidu pri Benetkah je to franc. filmsko delo prejelo prvo nagrado in celo v Berlinu, kjer je film tekel v izvirni izdaji, v francoskem jeziku, je bil uspeh filma ogromen. Snov filma je zelo zanimiva, lepa in napeta. Prikazuje nam življenjski roman mladega oficirja, ki pretrpi največja razočaranja in bridko ponižanje, degradacijo samo zaradi tega, ker pred vojnim sodiščem, kjer je obtožen težkega vojaškega zločina, ne sme govoriti in dokazati svoje nedolžnosti, ker bi s tem kompromitiral čast in dobro ime žene — soproge svojega tovariša. V filmu igrata odlični vlogi Charles Vanel in lepa Marie Bell. Ljubitelji lepih filmov naj tedaj ne pozabijo ogledati si »Častno legijo« v kinu Unionu. 1 Gospodinje! Sedaj je čas, da si obnovite Vašo posteljnina Pri nabavljanju boste potrebovale gradi za modroce, ki ga dobite v dobrih kvalitetah po din 20 do 28 pri tvrdki Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta. 1 Tri vagone soli so potrosili. Za časa kongresnih dni, ki so bili zelo vroči ter je v nedeljo bila najvišja temperatura v Zvezdi + 34° C, je cestno nadzorstvo mestne občine ljubljanske po- CUU»fl£< Ne pozabite Za uspešno nego nog samo originalni SANOPED skrbelo, da so bile ceste redno škropljene, da ee niso dvigali ob vetrovnem času oblaki prahu po ulicah. Ker je bila Tyrševa cesta glavna in dovodna prometna žila na Stadion, so morali poskrbeti, da bi bila cesta za dolgo časa obvarovana pred prahom. Redno in pogosto škropljenje bi močno oviralo ves promet po tej cesti. Avtomobili. ki so vozili do Stadiona, bi pa tudi dvigali velikanski prah. Zato je cestno nadzorstvo uvedlo praktično razprašitev ceste. Od kraja, kjer ni Tyr-ševa cesta več tlakovana, pa tja do Stadiona in še nekaj naprej so mestni delavci najprej cesto močno očistili in nato poškropili. Za tem pa so po cesti posuli do 3 vagone soli. Sol še je raztopila in napravila mehko, strnjeno skorjo. Bilo je videti, kakor da bi bila cesta asfaltirana. Vse dni ni bilo nikakega prahu. 1 Žeparjeva smola. V nedeljo se je ujel preve-jan žepar, ki je hotel preiskati žep mesarskemu mojstru iz Pleteršnikove ulice. Segel je v žep, v katerem je imel mesar denarnico z 250 din. Mesar pa je začutil, da mu nekdo sega v žep. se jc bliskovito obrnil in zagrabil roko, ki mu je vlekla denarnico iz žepa. Takoj je bil na mestu stražnik, ki je ugotovil, da je žepar brezposelni natakar Biber Mato, sedaj navadno v Zagrebu. Odvedel ga je seveda 6 seboj. Prav tako je policija prijela že večkrat predkaznovanega žeparja in iz Ljubljane izgnanega Ivana Belaniča, mesarskega pomočnika iz Zagreba. Tudi ta je prav gotovo prišel praznit žepe udeležencem kongresa, vendar mu jc aretacija to preprečila. »SLOVENEC" na 10 straneh je najvetii, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik! MARIBOR Zanimiva dražba slivniške graščine Dr. Grebene Anton _zopet ordinira_ 1 Cenjenim odjemalcem sporočam, da sem se popolnoma preseiil z Vodnikovega trga na Kre-kov trg in se toplo vsem priporočam. — M o t o h. 1 Velikanski železniški promet. Od petka naprej do včeraj so železnice v Sloveniji prepeljale velikansko armado kongresistov in kongresistinj. Točna statistika bo objavljena te dni. 2e sedaj zatrjujejo, da je bil na železniške vlake velikanski naval in da je bilo za 50% več potnikov, kakor je bilo prvotno prijavljenih za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja. Velike so bile težave za vagone, pa je železniška uprava zmagala in prebrodila vse ovire. Na nekaterih postajah je zmanjkalo kongresnih voznih listkov. Pomagali so si na vse mogoče načine. Včeraj dopoldne so zapuščali Ljubljano še v velikem številu mnogi udeleženci kongTesa iz štajerske in drugih krajev. Potniški vlak proti Mariboru je bil zjutraj popolnoma zaseden. 1 O reorganizaciji zdravniške službe pri našem socialnem zavarovanju bo razpravljala anketa, ki jo sklicuje Delavska zbornica v Ljubljani.'Zborovanje 6e bo začelo danes ob 8 zjutraj v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na Miklošičevi cesti. 1 Fantovski odsek Ljubljana-Sv. Jakob naznanja članstvu, da imajo danes zvečer mladci in naraščaj telovadbo ob 6 na igrišču (Prule), člani pa ob 7. Med telovadbo je kratek sestanek, zato je udeležba tudi za netelovadce obvezna. 1 Iz Kaitel Stafiliča se vrnejo dečki, ki so bili na okrevanju v banovinskem Mladinskem domu dne 4. avgusta ter prispo v Maribor z vlakom ob 11.44, v Ljubljano pa ob 13.20. Prosimo starše ali svojce otrok, da na določeni dan in ob določeni uri pričakajo otroke na omenjenih postajah. 1 Gasilski kongres. V dnevih od 13. do 15 avgusta t. I. bo v Ljubljani gasilski kongres. Pripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vce Ljubljančane, da prijavijo stanovanja za goste. Prijave ( sprejema: Kongresni odbor gasilske zajednice, Tyr- I iev* cesta 29/11. I Maribor, 31. julija Na mariborskem sodfscu je bila danes dopoldne zanimiva dražba. Na bobnu je bila polovica posestev graščine v Slivnici, ki je last grofa Franca Schfinborna ter njegove žene Gabrijele. Slivniška graščina je imela nekoč ogromna posestva, ki so segala vse do Tezna. V zgodovini se imenujejo slivniški grofje kot mogočni go» spodje, ki so si bili z Mariborčani zaradi meje in posesti večkrat v laseh. Najbolj znan spopad je bil 18. aprila 1671., ko je prišlo ob priliki razmejitve na Teznem do boja med Mariborčani, katere je vodil njihov mestni sodnik Valentin de Buergo ter slivniškimi tlačani, katere je vodil oskrbnik Penič. Na obeh straneh se je streljalo ter je zahteval spopad več ranjencev; nazadnje pa so zmagali Mariborčani ter so Slivničane pognali v beg. Zob časa pa je načel tudi slivniško graščinsko posest, nazadnje pa ji je agrarna reforma zadala odločilen udarec. Kakor z drugimi aristokratskimi posestvi, tako je šlo tudi s slivniško graščino navzdol. Ostalo pa je še vedno lepo posestvo, obstoječe iz velikih njiv in travnikov, vinogradov ter mogočnih gozdov, ki segajo iz ravnine daleč po pobočjih Pohorja. Znan je grad po svoji krasni legi in po lepi opremi. Lastnik, grof Franc Schonborn je živel večinoma na svojih posestvih v Banatu. Pred nekaj leti je postal znan zaradi škandala, o katerem je zlasti belgrajsko časopisje obširno pisalo. Dotični škandal je bil tudi neposreden vzrok današnje dražbe posestva. Grofa SchSnborna je tožila njegova metresa v Novem Sadu za 100.000 din odškodnine, kar je imelo za posledico, da je bilo razglašeno kon- kurzno postopanje nad slivniško graščino. Zaradi nekih fingiranih kupnih pogodb so bile vložene pri državnem tožilstvu celo ovadbe. Končno pa je bil konkurz dvignjen zaradi preobremenitve posestva s starimi dolgovi. Potem pa je nastopila Sch6nbornova hčerka Marija, ki je poročena z italijanskim grofom Palavicinijem s terjatvijo 1 milijon din. Zaradi te terjatve je prišla polovica posestva, ki je last grofa Schonborna — na drugi polovici je vknjižena kot lastnica njegova žena Gabrijela — na dražbo. Cenilna vrednost polovice je znašala 1,294.305 din, najmanjši ponudek pa 862.203 din. Posestvo leži v katastralnih občinah Slivnica, Čreta, Radizel in Rogoza. Kot kupec je nastopila na današnji dražbi grofica Palavicini, ki sama ni bila navzoča ter jo je zastopal odvetnik dr. Faninger. Ker ni bilo nobenega drugega kupca, je posestvo izdražbal dr. Faninger za grofico Palavicini za najmanjši ponudek 862.203 din. — S to dražbo pa se je zadeva zelo komplicirala, ker je grofica Palavicini, četudi živi s svojim možem v Futogu v Banatu, italijanska državljanka. Posestvo, ki ga je kupila, pa leži še v 50* kilometrskem obmejnem pasu. Zaradi tega je vprašanje, če ji bodo naša oblastva nakup posestva dovolila. Sodnik Svetel je dal zastopniku dražiteljice 4 mesečni rok, da v tem času dražiteljica izposluje dovoljenje za nakup posestva v Slivnici. Ce ga ne dobi, bi bila seveda dražba razveljavljena ter bi se morala vršiti znova, če bi do tega prišlo, pa bi vsekakor kazalo opozoriti naše javne ustanove na to lepo priliko, saj je posestvo zaradi svoje ugodne lege in lepih zgradb kot nalašč pripravno za kakšno socialno ustanovo. m Gozdarska šola v Mariboru je preteklo nedeljo končala svoje šolsko leto ter so absolventi in gojenci odšli na dvomesečne počitnice. Uspehi, ki jih je letos šola dosegla, so bili zelo lepi. m Nesreča mariborskih kinopodjetnikov. Mariborska kinopodjetnika g. Gjuro Valjak in g. Julij Guštin sta se mudila na poslovnem potovanju v Berlinu. Ko sta se vračala z avtomobilom, ki ga je šofiral lastnik g. Guštin, sta se v bližini NOmberga ponesrečila. Na mokri asfaltni cesti je bil vozač prisiljen avto naglo zavreti, pri tem pa se je vozilo prevrnilo in razbilo. Oba potnika sta dobila k sreči le lažje poškodbe, tako da sta lahko nadaljevala povratek z vlakom. m 11 kaznjencev je bilo včeraj izpuščenih iz mariborske kaznilnice na pogojni odpust. Bili pa so to le manjši grešniki; najvišja kazen enega, ki j» bil izpuščen, je znašala 4 leta robije. m Žrtev Drave najdena. 23. t. m. je v Studencih vtonil pri kopanju v Dravi Josip Ergaver iz Obrežne ceste šv. 3. Truplo je sedaj Drava naplavila v Gorišnici pri Ptuju ter je bilo pokopano na farnem pokopališču Sv. Lenarta. m Bratovski prepir sta reševala z noži. Orožniki pri Sv. Trojici v Slov. gor. imajo opravka s tragičnim bratovskim prepirom, ki bi se bil skoraj s smrtjo končal. Brata Andrej in Franc Stelcer v Brengovi sta se sprla med seboj. Andrej je naenkrat izvlekel nož ter zabodel Franca v prsi. Bil bi ga nevarno ranil ali pa ubil, če se ne bi bil Franc nagjo umaknil nazaj. Nato pa je potegnil Franc svoj nož in ko je začel Andrej bežati, ga je Franc dohitel ter ga zabodel v hrbet. Rana je 7 cm dolga ter zelo globoka. m Tatvina eksploziva. Mariborski industrijalec g._ Fišer gradi avtomobilsko cesto iz Fale na Klopni vrh. Gradnja je napredovala že do Kuma na Pohorju. Pri gradnji uporabljajo dosti eksploziva, zlasti amonita in amonala. Te dni pa je nekdo vdrl v zaklenjeno skladišče eksploziva ter vsega ukradel. Orožniki pri Sv. Lovrencu na Pohorju so začeli takoj energično iskati krivca ter so ga tudi našli. Izkazalo se je, da jc bil mož silno lahkomiš-Ijen ter je delal z nevarnimi predmeti eksperimente, ki bi ga bili lahko stali življenje. Med drugim je zažgal doma v štedilniku celo patrono razstreliva, iz katerega je poprej vzel vžigalno kapico. m Smrt blage žene. V Zgor Polskavi je ugrabila smrt pcecstnico Alojzijo Hojsik. Pokojnica js dosegla visoko starost 89 let. Bila je zadnja še živeča birmanka v Lavantinski škofiji, ki jo je bir-mal škof dr. Anton Slomšek. Pokojnica je bila mati mariborskega državnega pravdnika dr. Ivana Hojnika, mariborskega odvetnika dr. Franca Hoj-nika, Marije Zihcrl, soproge trgovca v Zg. Polskavi ter pokojne Amalije Pečovnik, soproge gimnazijskega ravnatelja dr. Pečovnika. Pokojna Hojniko-va mamica je bila blaga in zelo spoštovana žena, ljubili in cenili so jo vsi, ki 60 jo poznali. V vsej okolici je uživala velik ugled. Pogreb bo danes na farnem pokopališču v Polskavi. Naj počiva v miru, prizadetim 6vojcem naše globoko sožalje. m Zanimiva odkritja starih fresk v Kamnici. Kamnica spada med najstarejša naselja v mariborski okolici ter je imela svojo župnijo, ko o Mariboru prav za prav še ni bilo sledu. Kamniška župnija je uživala velik sloves in njena župnijska cer-kcv, ki ima za farnega patrona vojaka sv. Martina, je zelo stara. V tej cerkvi je sedaj obnavljal mariborski restavrater g. Zoratti glavni oltar. Za oltarjem je pa napravil presenetljivo odkritje. Na steni za oltarjem je naletel na veliko fresko, ki predstavlja sv. Martina na konju. Ta freska je bila Bog ve kdaj že prebeljena ter nihče ni vedel za njo. G. Zoratti je odkril le nekaj delov slike, katero bi bilo vsekakor treba popolnoma odkriti ter ugotoviti, v katero dobo spada. Včasih je delovalo v mariborski okolici več znamenitih slikarjev, od katerih so se nekateri še šolali na sloviti gimnaziji v Rušah, pa je verjetno, da je eden izmed njih poslikal kamiško župnijsko cerkev s freskami, ki pa so bile potem prebeljene ter nihče več zanje ne ve. Slučaj pa je pomogel g. Zorattiju, da je odkril fresko kamniškega farnega patrona, ki je bila nekdaj gotovo nad oltarjem. m Težka preskušnja za asfaltno cesto Maribor-St. Ilj so silno vroči dnevi letošnjega poletja. Sedaj sc že vidi, da cesta takšne preekušnje ne more brez kvara prenesti. Če bi se razvijal po njej samo avtomobilski promet, bi še šlo, vozovi s svojimi železnimi obroči pa so mehki asfalt nekaj dni naravnost orali. Tudi pod konjskimi podkvami so se delale v asfaltno prevleko jamice in luknje. Poleg tega se asfalt v vročini oprijemlje na železne obroče voz, dočim se na gumijasta kolesa avtomobilov ne prime Sreča, da mora še letos vzdrževati ccsto tvrdka Nassimbeni, ki jo jc gradila. Tvrdka ima intere«, da izroCi C«at« v bf**Mb«*Bi stanju ter jo zaradi tega vzorno vzdržuje. Bojimo pa se, da bo potem slabše, ko jo bodo prevzeli v oskrbo državni cestarji- Cesta Maribor-St. Ilj kaže dovolj prepričevalno, kako potrebna bi bila naprava cemcntnega cestišča namesto asfaltiranega na cesti od Maribora proti Celju. mZelo dobro letoviičarsko sezono imajo letos na vzhodnem Pohorju, v podpohorskih krajih in v Dravski dolini. Na Pohorju so poatojanke, kot na primer Pohorski dom, zasedene že za mciec avgust naprej, prav tako je dobro obiskana tudi Mariborska koča, tudi Sv. Bolfenk ima več letoviščar-jev, da o Poštarskem domu sploh ne govorimo; ta je vedno polno zaseden. Z letoviščarji se hvalijo letos tudi podpohorska naselja in Dravska dolina. mlnteresentl za izlet v Šmarje pri Jelšah, katerega priredi SSK Maraton v nedeljo 13. avgusta se opozarjajo, da je na avtobusu samo še malo sedežev prostih. Prijave sprejema Jože Smerdel, Gosposka 23. m Usoden strel starega lovca. V Studencih, na Aleksandrovi ccsti 39 se je ponesrečil gostilničar g. Mihael Majcenič. Je že star in izkušen lovec, pa ga je vendar zadela nesreča, čistil je v nedeljo zvečer repetirko, pa se je orožje sprožilo ter mu je prebilo stopalo desne noge. Reševalci so ga zapeljali v bolnišnico. Celje c Drevi se prične pri oo. kapucinih proeijun-kala. Jutri v sredo t>o oh 9 slovesna sveta maša in pridiga. Prilika za sveto spoved že drevi. c t Rupš Franc. V nedeljo ob 6 zjutraj je umrl po dolgem, težkem trpljenju 68 letni železniški zvaničnik v p. Franc Rupš. Več let je bil prikovan na posteljo, vendar je vse trpljenje vdano prenašal. Vzgojil je 6 otrok, Izmed katerih sta dva še nepreskrbljena. V železniški službi je bil 33 let. Bil je naročnik našega lista in zvest podpiratetj katoliškega časopisja. Pogreb dragega pokojnika bo danes v torek ob 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Naj v miru počiva! .Svojcem naše iskreno sožalje I e Celjsko razstavo je obiskalo v nedeljo precejšnje število ljudi iz Celja, okolice in tudi iz drugih krajev. Mnogi ljudje, ki so se vrnili s kongresa v Ljubljani, so se oglasili v Celju in si ogledali razstavo. Na veseličnem prostoru je vsak večer koncert vojaške godbe. Veliko je zanimanie za filatelistično razstavo, dalje za razstavo malih živali društva Rejec malih živali In dr. v Mestni hranilnici razstavljajo naši umetniki-kiparji Jn slikarji Sušmerlj, Kralj, Golob in Lipišnik. Po-služite se polovično voznine in obiščite celjsko razstavo! e Trboveljski slavfki na celjski razstavi. V nedeljo so priredili Trboveljski siavčki na vabilo prirediteljev Celjske razstave izlet v Celje. Mladi pevci so dopoldne zapeli na veseličnem prostoru več narodnih pesmic iz svojega bogatega sporeda in želi za svoj nastop velike aplavze. Slavčke je nato pogostil tovarnar g. Kuliš. Po obedu, ki so jim ga nudile gostoljubne celjske družine, se je šla pevska družina kopat v mestno kopališče, kjer so tudi zapeli nekaj pesmic. c Pod pokroviteljstvom I. podpredsednika narodne skupščine g. Alojzija Mihelčiča priredi Prostovoljna gasilska četa na Babnem pri Celju v nedeljo 6 avgusta veliko gasilsko slavnost, združeno z blagoslovitvijo novega prapora in z župniin izletom. Praporu bosta kumovala g. minister Franc Snoj in predsednik celjske mestne ot)čine g. dr. Alojzij Voršič. Pri vsej prireditvi sodeluje celjska železničarska godba. e Na Frankolovem pri Celjn bodo zgradili v kratkem novo moderno sadno sušilnico. Gradila jo bo Gospodarska zadruga. Delno eta k temu prispevala okrajni kmetijski odbor in banovina. c Mladinski dan v St. Pavlu pri Preboldu bo v nedeljo, 6. avgusta. Ob tej priliki bo blagoslovljena nova društvena zastava, za katero je izdelal načrt akademski slikar g. prof. Stanko Kregar, izgotovile pa so jo šolske sestre v Ljubljani. Ob 9 dopoldne bo zbirališče v Dolenji vasi, odkoder kreno sprevod z godbo v cerkev, kjer ho dekan g. Atelšek' blagoslovil prapor. Zastavi botruje narodni poslanec g. Alojzij Mihelčič. Popoldne ob 3 bo telovadni nastop, v katerem bo sodelovala tudi okrožna vrsta. c Tujski promet v Celju je od lanskega leta precej padel. Tako vidimo po statistiki, da je obiskovalo meseca julija Celje 1188 tujcev, med temi 927 Jugoslovanov in 361f inozemcev, dočim lansko leto meseca julija 1341. Meseca junija letos je obiskalo Celje 1066 tujcev. c Umrljivost v Celju. Pretekli mesec je umrlo v Celju 36 ljudi, med temi 12 v mestu in 24 v bolnišnici. c Važen sestanek na mestnem poglavarstvu. Drevi ob 6 (šestih) bo v posvetovalnici mestnega poglavarstva zelo važen sestanek zaradi organizacije festivala narodnih noš v Mariboru. Vabimo vsa društva, da se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže. Na sestanku ee bo izvolil poseben odbor, ki bo pripravljal izlet v Maribor. c Žalosten slučaj, ki bo najbrže zahteval človeško življenje, ae je dogodil v Govcah pri Šmartnem ob Papi. Delavec Kreusel; Ivan je prišel vinjen domov. V vinjenosti se je začel prepirati s svojo ženo Frančiško. Prepir je povzročil pretep, dokler ni Ivan pobesnel, zgrabil nož in Škrat zal>odel svojo žena Žena je dobili hude rane v trebuh, glavo in po vsem telesu. Nezavestno so prepeljali v celjsko bolnišnico. Ivan je prišel v Celje in so celo zanimal za svojo ženo v bolnišnici, nakar ga je oblast aretirala in izročila sodišču. Stanje Frančiške Kreuselj je precej resno, vendar je upanje, da ei bo opomogla. c Aretacija pretkane nleparke. Lani meseca oktobra je prišla h gospej Amaliji Belin neka gospodična, ki si je najela sobo in se predstavila kot frizerka — službujoča v Celju. Ko se je že spoznala v stanovanju in imela ključe, je ukradla svoji gospodinji zlato zapestno verižico, nato pa izginila. Tatico je celjska policija aretirala včeraj in ugotovila, da je to 24 letna frizerka Vera K iz Ptuja. Pri njej so še našli ukradene zlato verižico. Izročili so jo sodišču. Slovar s 4,500.000 basadaml Kitajski profesor dr. Fu Ting-yi je dovršil tako rekoč svoje življensko delo: slovar kitajskega jezika. To je najpopolnejša zbirka kitajskih besed, v njej je razloženih 4.500.000 izrazov po njihovih pomenih. Delo obsega 85.000 strani ia ga je profesor deiai polnih 30 let KULTURNI OBZORNIK Pogovor z ravnateljem poljske katol. tiskovne agencije f prelatom Z. Kaczynskim Med odličntmi gosti, ki so prišli na kongres Kristusa Kralja v Ljubljano, je bil tudi prelat Zlgmund Kaczynski, ravnatelj velike katoliške tiskovne agencije (KAP-Katolirka agencija Pra-sowa). Kot predstavnika poljskega katoliškega časnikarstva se je obrnil nanj naš urednik s prošnjo, da odgovori na nekatera vprašanja, ki se tičejo poljskega katoliškega življenja in časnikarstva. O. prelat je bil tako dober, da je z največjim veseljem odgovoril na naša vprašanja. »Kakšne vtiske je napravil kongres na poljsko delegacijo?« »Mi Poljaki se resnično čudimo vaši mogočni organizaciji in ji dajemo vse priznanje. Odhajamo očarani nad vašim ljudstvom, ki je tako globoko 1 atoliško, delovno in ljubi nad vse svojo domovino. Vemo, da je to v veliki meri zasluga vašega duhovništva in svetnih prosvetnih delavcev. Vsak nepristranski opazovalec mora to priznavati. Kongres Kristusa Kralja je izpolnil svoje poslanstvo. Pokazal je svetu, da živi poleg teh, ki širijo načela brutalne moči in nasilja nad pravico, še kraljestvo ljubezni, sporazumevanja in miru med narodi. Na kongresu se je Se bolj poglobila ideja teh kongresov, na zunaj pa je religiozna manifestacija okrepila naša čustva, našo vero in up v lepšo bodočnost človeštva. Kongres je tako postal eden izmed žarišč mirovne akcije, ki ji papež Pij XII. posveča vse svoje sile in molitve. Ponosni in srečni smo, da je naš poljski pri-mas izvrševal tako častno poslanstvo na vašem kongresu kot zastopnik sv. očeta. Smo vam hvaležni, dragi bratje Slovenci, za tako prisrčen in navdušen sprejem, ki so mu ga pripravili. To bo gotovo okrepilo naša bratska čustva za nas, našo ljubezen in sodelovanje tudi za bodočnost.« »Kako se razvija na Poljskem katoliška akcija?« »Katolicizem na Poljskem slavi danes svojo renesanso, svoj preporod. Je velika duhovna sila, ki poleg vsem nam prirojenih domoljubnih čustev veže vse Poljake v en vejik nadstrankarski tabor, ki ne pozna razredov. To veliko tvorno silo katolicizma priznavajo tudi vsi naši veliki državniki. 7,a poglobitvijo katoliškega življenja na Poljskem, za njegovo polnostjo in dinamiko dela predvsem katoliška akcija, ki z mrežo svojih organizacij objema škofije in fare naše pokrajine. Nad razvojem katoliške akcije bdi posebna komisija škofov s kardinalom primasom Hlondom na čelu ter Glavni zavod katoliške akcije (Naczelny instytut Akcji katolickiej), ki ima svoj sedež v Poznanju. Od tod gredo kažipoti po vsej Poljski. Lepo bodočnost obeta sodelovanje naše Katoliške zveze mladine (Katolicki Zwiazek Mlodziej). Ona wgaja vse vrste družbe v dobre katoličane in državljane, kajti v nasprotju z drugimi društvi uči tudi svoje Člane strokovnih znanosti, tako v kmetijstvu, športu, kakor tudi narodni obrambi. Tudi akademska mladina je v ogromni večini aktivna v poslanstvu katoliške akcije. Veliko priznanje ima pri nas tudi Zavod višje verske znanosti (Institut wyžiej wied-zy relyjen), ki prireja triletne tečaje za svoje poslušalce, bodoče vodnike katoliške akcija, kjer s*, izpopolnjujejo v verski znanosti, tako teologiji, svetem pismu, moralki, liturglJMW.«f""'l,ll"',» • •"* »Kakšno je pri vas katoliško časnikarstvo?« »Je to veliko in važno področje, na katero je episkopat že zdavnaj obrnil svojo pozornost. V okvirju episkopata je specijalna komisija za tisk, na čelu katere stoji šleski škof, stari prijatelj Slovencev, in učenec vašega Kreka, Adamski. Ko- misija bdi nad delavnostjo katoliškega tiska, ki ima važen vpliv na javno življenje. Vsako leto se vrše shodi pisateljev in katoliških časnikarjev, na katerih razpravljajo o važnih vprašanjih in delavnosti katoliškega tiska. Na Poljskem imamo posebno Društvo katoliških pisateljev in časnikarjev, v katerem so včlanjeni zelo odlični pisatelji in publicisti. Velika večina dnevnikov in revij pri nas so ali brez sovražnosti proti Cerkvi in v bistvu katoliški, ali pa simpatično spremljajo katoliško gibanje. Tako zlasti politični časniki ter organi strank. Da bi pa dobili časopisi pravilne informacije o življenju in delavnosti Cerkve na Poljskem, kakor tudi, da pobijajo napačne vesti, je poljski episkopat ustanovil leta 1027 centralno tiskovno agencijo z naslovom: Katoliška agencija za tisk (Katolicka agencija Prasowa — KAi'), ki vsak dan izdaja biljetene v poljščini, kakor tudi angleščini, francoščini, nemščini in laščini za inozemske Časopise. Agencija ima mrežo svojih škofijskih poročevalcev, obenem pa tudi inozemskih koresponden-tov, od katerih črpa novire. Oficijalni karakter imajo komunikati episkopata ter ukrepi posameznih škofov. To agencijo je organiziral moj prednik, sedanji vojaški škof Gawlina. Od leta 1929 naprej pa jaz opravljam funkcijo ravnatelja te agencije, ki se more ponašati sedaj že z velikim uspehom na področju katoliškega časnikarstva ter z zmagami v bojih s sovražniki Cerkve. Sedaj preskrbuje KAP okrog 300 domačih časopisov in 120 inozemskih. Vesel sem in srečen, da že nekaj let sodelujemo tudi z vašim cenjenim in vedno bolj se razvijajočim dnevnikom. Vi sprejemate naša sporočila, pa tudi mi zelo veliko prevzemamo iz vaših informacij. Tako tudi naše časnikarstvo sodeluje pri zhližanju dveh bratskih narodov, katerim je skupna ideja katoliška in slovenska.« »G. prelat, ali bi mogli kaj povedati o današnjih razmerah na Poljskem?« >Mi Poljaki, kakor vam je znano, hočemo živeti iz vsega srca v miru z vsemi našimi sosedi. Čeprav je za mejami republike še veliko naših bratov, samo v Nemčiji poldrug milijon, ki so brez šol in materinskega jezika v cerkvi, nočemo naših pretenzij uresničiti z brutalno silo. Toda če bomo napadeni, smo pripravljeni braniti se do zadnje kaplje krvi, kajti imamo dobro oboroženo silo in verujemo v svojo zmago. Trditi moremo namreč, da bo v primeru vojske ob ramena naših vojakov stopil tudi ves naš narod brez izjeme. Naravno je, da so v vsaki družbi različni pogledi na javno upravljanje države, različna politična trenja in različni programi ter stranke. Toda na srečo, v teh razlikah, ki so tudi v naši notranji politiki, ni temeljnih in preveč velikih nasprotij. Narod poljski je danes enoten kljub vsemu in nosi polno odgovornost za svojo 35 milijonsko državo, ki je ni dobil pri zeleni mizi diplomatov, temveč jo je priboril v krvavih bojih, zlasti v bojih z bolj* ševiki, kjer je zadržal sovjetski kolos. Je zelo srečen in značilen pojav za Poljsko, da v trenutku kakršne koli zunanje sovražnosti takoj prenehajo vsi strankarski spori, ker stoji narod strnjen ob svojem voditelju. Nemajhen dekaa tega so denarne žrtve, ki jih je narod položil v Obrambni fond, ki je v teku enega meseca nabral 600 milijonov zlotov, kar bi bilo v vašem denarju 6 milijard dinarjev. Mislim, da je to zadosten dokaz naše enotnosti in naše trdne odločitve braniti svobodo poljskega naroda in pravice človečanstva.« ta pravilno izgovarjam. Težave in neenotnost izgovarjave se ne slišijo samo pri nas Slovencih. Tudi italijanski jezik odpira v to plat £e občutno vrzel, ki jo pa skuša hitro zadelati. Znani tržaški kritik Silvio Benco je napisal v eni zadnjih številk »Piccola« prav zanimiv članek z naslovom »I.a buona pronunzia degli Itali-ani« (Dobra izgovarjava Italijanov). Njegove misli so prav tako kot za izgovarjavo italijanskega jezika veljavne tudi za druge. Morda bomo i mi našli v njih zrnce zase. Pred sto leti je italijanski jezik dosegel vsaj približno enoten pravopis. Izgovarjava pa je bila in je še zelo neenotna. Benco je mnenja, da do enotne izgovarjave silno dosti pomagajo stiki rojakov iz najrazličnejših pokrajin, tako pri vojakih in pri medsebojnih uradnih in trgovskih poslih. Po našem mnenju so pa ti činitelji še preslabotni, da bi se fantje vojaki privadili enotnemu Jeziku, kaj šele izgovarjavi. Prav gotovo je pa najboljša »šola« za pravilno izgovarjavo jezika — šola. Pohvalno omenja član-kar slovenske otroke v italijanski šoli, češ da ti, ker ne prinesejo s seboj navlake (Italijanskih) narečij — priznanje, da slovenščina nikakor ni kak italijanski »kraško-soški dijalekt« — izgovarjajo italijanščino bolj jasno kot italijanski otroci. Seveda priznava Benco, da prinašajo narečja v skupni jezik osvežujočih izrazov, vendar se danes kaže namera poenotiti jezik od Alp do Sicilije, bodisi glede jezika, bodisi glede izgovarjave. To se bo dalo pri avtoritativnem režimu kar ukazati. Zato tudi ne opažamo več v Italiji še pred nedavnim tako skrbne nege pokrajinskih narečij, ko so izhajali n. pr. slovarji beneškega, pijemont-sknga, sicilskega, sardinskega in drugih narečij. Sicer so še danes posebne znanstvene družbe (n. pr. SoeietA filologica romana, Filologica Fritilana itd.) pri delu za ohranitev narečij, vendar ta napor zgineva pod vplivom enotne politične miselnosti. Pred nedavnim mi je nek videmski časnikar, Furlan po rodu, v razgovoru zaključil, da furlanski inteligentje ne priznavajo več potrebe furlanfčine. Na ugovor, da furlanščina ni dijalekt, marveč samostojen jezik in da se celo ministri in vse-učilišni profesorji zanj zavzemajo, je zamahnil, čeS da so to ostanki stare miselnosti. Tako se torej nova Italija po doseženem enotnem pravopisu loteva težje naloge, enotne izgovarjave. V ta namen se je poslužila enega najbolj učinkovitih sredstev — radija. Za izgovarjavo pisana knjiga ni dovolj; treba je izgovarjavo slišati in evo pripomočka! Zato je družba »Eiar« že lani priredila po radiju tečaj za izgovarjavo jezika. Bilo je precej uspeha. Vsebino tega tečaja sta profesorja Bertoni in Ugolini povzela v posebni knjigi (II prontuario di pronunzia e di ortogra-fia). Knjigo je izdala »Eiar« in bo gotovo postala podlaga za učenje pravilne izgovarjave. Te se bodo morali vestno držati vsi radijski napovedovalci in govorniki, potem pa seveda tudi vsi učitelji in javni govorniki. Ali niso te misli in predlogi plodoviti tudi za nas? V prvi vrsti, kar se tiče radijskih napovedovalcev in predavateljev? Saj često Primorec ali Štajerc težko razumeta svojevrstno naglaševa-nje besed, prenašanje akcentov z zloga na zlog, kakor je pač oseba pred mikrofonom s te ali one fare. Ko smo dobili Breznik-Ramovšev pravopis, tako moramp dobiti tudi enoten »priročnik izgovarjave slovenskega jezika«. Kdor bi potem pošiljal glasno svoje besede v svet, bodisi po radiju, z leče, z govorniškega odra ali izza katedra, naj bi se pokoraval enotnim postavam izgovarjave, kakor se mora (ali bi se moral) kdor piše, podrediti pravilom skupnega pravopisa. Le-ta skupna namera dobre in enotne izgovarjave, posebno naglaševanja samoglasnikov, bi zgnetla tudi po jeziku in glasu enoten slovenski rod. Mali božja — varuhinja španskih ječ Kakor pišejo iz Madrida, je vlada generala Franca izdala odredbo, po kateri je Mati božja z naslovom »Naša ljuba Gospa, rešiteljica ujetnikov«, izbrana za varuhinjo španskih ječ in državnih kazenskih vzgojevališč. God Marije, rešiteljice ujetnikov, je na dan 25. septembra. Tega dne bodo imeli tudi jetniki praznik. Deležni bodo raznih olajšav in bodo imeli boljšo brano. Ta Marijin praznik (ki ee pa ne obhaja slovesno) je Cerkev uvedla v spomin ustanovitve »reda mercedarijcev za odkup krščanskih ujetnikov iz oblasti Saracenov«. Ustanovila sta ga sv. Peter Nolaecu« in Rajmund Pennaforte. Papež Inocenc XII. ga je L 1696 proglasil za praznik vse Cerkve. Potrti javljamo, da je danes ob pol 1 popoldne previden s svetimi zakramenti umrl naš ljubljeni oče, gospod Leopold Jesenik v 71. letu starosti Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 2. avgusta ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče. Sv. Jurij ob Taboru, dne 31. julija 19B9. žalujoči sinovi S kongresa Kristusa Kralja: Kardinal-legat odhaja s Stadiona in blagoslavlja množice. ŠPORT Jugoslavija : Nemčija 3:2 Niti največji optimisti skoraj niso za včerajšnji dan pričakovali tako lepe in učinkovite zmage v tekmovanju za prvenstvo evropske zone v Davisovem pokalu. Toda naša dva mušketirja sta dokazala, da je Jugoslavija daleč najboljši in najmočnejši tekmec v evropskem psu. Prvi dan je bilo stanje 1:1; Punčec je v treh setih premagal nemškega »naraščajca« Gopferta, v štirih setih pa je na suveren način odpravil najboljši nemški igralec Henner Henkel Mitiča. Stanje je bilo 1 : t, prav tako kakor je bil športni svet tudi pričakoval. Drugi dan so bili ob igri v dvoje uprti pogledi vsega sveta v Zagreb. Dejalo se je, da bo tisti dobil evropski finale, ki Ik> zmagal v doubleju. Kdo je zmagal? Nemčija! Torej bo Nemčija evropski prvak! Tako je bilo rečeno! Toda na;a dva korenjaka. Mitič in Punčec, se za prognoze nista prav nič zmenila. Korajžno sta se lotila svoje naloge. Kakor dva nebogljena začetnika sta odpravila Gfipferta in Henkla. Kaj, Henkla, tega teniškega moža, ki je še do nedavnega veljal za najboljšega evropskega teniškega igralca? Da, Hennerja Henkla! Punčec ga je »obrnil kar v zraku«! V treh setih je zmagal! V prvem setu, ki ga je odločil v svoj prid z 10 :8, je Punčec svojega nasprotnika slavnega imena »medik, dokler ga ni do kraja »oinedil«. V drugem setu mu je Nemec dajal še nekoliko odpora, v tretjem pa je obupal. Punčec je igral fantastično. Henkel na svojem vrtu ni imel zelišča, ki bi bilo pognalo za zdravilo proti izbornemu. znanju nasprotnika. — Drugi set je končal s 6:3 la Punčeca. Tretji set je Punčfica še bolj proslavil. Za šalo je obračunal s llenklom. Zmagal je z rezultatom 6:0! Henkel mu ni več nudil nikakršnega odpora. Pred Pun-čecoin, ki je igral odlično igro ob stanju točk 2:2, je nastopil Mitič, ki je imel nalogo, naj izenači in vzame Nemcem vodstvo 2 :1, katerega so dosegli drugi dan tekmovanja. Mitič je nastopil proti nemškmu igralcu Gopfertu, ki je v semifin^lu za nemško teniško prvenstvo nudil Henklu več odpora kakor Menzel v finalu. Mitič je vedel, da gre zares. Če bi bil igro izgubil, bi bil tudi Punčecov napor zaman, kajti Nemčija bi že imela za zmago potrebne tri točke. Zato je zaigral z vso voljo. Gopferta je podil iz kota v kot, vstran, naprej in nazaj kakor preplašenega zajca, zmagal je gladko s 6 : 1, 6 : 2. 6 : 3. Jugoslavija bo mednarodni finale z Avstralijo odigrala v Ameriki, in sicer v Philadelphiji. Bomo videli, kako se bo odrezala tam. Atletski triboj v Celovcu V soboto in v nedeljo so v Celovcu nastopile lahkoatletske reprezentance Nemčije (predvsem zastopstvo nekdanje Avstrije), Romunije in Jugoslavije. Nemčija je nastop proti Jugoslaviji in Romuniji dobila na odličen način, premočno. Naši atleti so se sicer držali prav dobro, vendar Nemcem niso utegnili biti kos. Romuni beležijo uspeh z enim prvim mestom (Kiso je tekel na 1500 m bojši čas kakor Nemec!). Naši so se zadovoljili predvsem z drugimi mesti. Pravilna je bila misel za to srečanje. Le tekme z močnejšimi narodi bodo razvile našo lahkoatlctiko. Prvi dan tekmovanja. 110 m z zaprekami: 1. I.eitner (N) 15.3, 2. in 3. Ehrlich (J) in Langmaver (N) oba 15.7, 4. Ne-gru (R) 16.7, 5. Jurkovič (J) 17.2, 6. Majescuk (R) 17.5. Skok ob palici: 1. Proksch (N) 370, 2. F.dding (N) 360. 3. Lenert (J) 360, 4. Ivanuš (J) 340, 5. Majescuk (R) 340. 6. Banli (R) 320. Met kladiva: 1. Baver (N) 54.53. 2. Mayer (N) 52.99, 3. inž. Stepišnik (J) 47.69. 4. Biro (R) 45.94, 5. Goič (J) 44.44. 6. Gura (R) 24.33. 100 m: 1. Miller (N) 10.8, 2. Strucki (N) 10.9, 3. Stefanovič (J) 11.1, 4. Kling (J) 11.2, 5. Cristea (R) 11.2, 6. Ludu (R) 11.4. Skok v daljino: 1. Lenert (J) 693. 2. Staiki-tescu (R) 685, 3. Dovjak (N) 684. 4. Miller (N) 674, 5. Urbič (J) 653. 6. Yurt (R) 620. 400 m: 1. Rose (N) 49.5. 2. Krisper (N) 13.87, 3. Netnes (R) 52.2, 4. Despot (J) 52.3, 5. Pleteršek (J) 52.5, 6. Lazar (R) 524 Met krogle: 1. Kovačevič (J) 14.36, 2. Coufal (N) 13.87, 3. Kuzel (N) 13.79, 4. Gurau (R) 13.74, 5. čurčič (J) 12.06. 6. Ha valeč (R) 11.75. 800 m: 1. Goršek (J) 1:55.5, 2. Ritter (N) 1:55.9, 3. Kis (R) 1:56.4, 4. Lorenz (N) 1:56.5, 5. Nabernik (J) 2:00.9, 6. Lapusan (R) 2:06. Drugi dan tekmovanja. Troskok: 1. Kalistrat (R) 14.27. 2. Doujak (N) 14.18, 3. .lovičevič (J) 14.09, 4. Staikitescu (R) 13.91. 5. Mikič (J) 13.55. 6. Zenz (R) 13.45. 1500 m: 1. Kis (R) 3:59.9. 2. Goršek (J) 4:01.1 (nov jugosl. rekord). 3. Košir (.1) 4:02.5, 4. Krai-ner (N) 4:02.4, 4. Leban (N) 4:03.9, 5. Jamica (R) 4:08.5. Skok v višino: 1. Flarhberger (N) 180, 2. Mikič (J) 180, 3. Blaschke (N) 180. 4. Martini (J) 170, 5. Yost (N) 170, 6. Staikitescu (R) 165. 5000 m: 1. Eberlein (N) 15:03.8. 2. Edder (N) 15:37.2, 3. Kotnik (J) 16:01.5, 4. llornik (J) 16:39, 5. Jamica (R) 16:47.7. 4 X 400 m: 1. Nemčija (Lorenz, Krisper, Rose, Ritter) 3:16.9, 2. Jugoslavija (Despot, Skušek, Kli-nar, Markovič) 3:24.5 (nov jugosl. rekord — prejšnji 3:25.8), 3. Romunija (Lazar, Lapusan, Nemes, Kis) 3:34.3. Met kopja: 1. Edding (N) 65.66, 2. Markušič (J) (nov jugosl. rekord, 3. Bruckner (N) 59.84, 4. Jandrlič (J) 52.13, 5. Biro (R) 45.80, 6. Nasberger (R) 42.99. 200m: 1. Miller (N) 22.1, 2. Strucki (N) 22.3, 3. Cristea (R) 22.8, 4. King (J) 23.2, 5. Stefanovič (J) 23.4, 6. Movimo (R) 24. Met diska: 1. Tuner (N) 47.31, 2. Havalec (R) 44.58, 3. Wiesel (N) 42.77, 4. Curčič (J) 40.01. 5. Gurau (R) 39.96, 6. Kovačevič (J) 39. 4 X KM) m: 1. Nemčija (Blaschke. Strucki, Miller, Doujak) 42.9, 2. Jugoslavija (Stefanovič, Jovanovič, Dragovič, Kling) 43 (nov jugosl. rek.), 3. Romunija (Lazar, Voina, Ludo, Cristea) 43.6. Ilirija je zmagala v sijajnem slogu Ilirija si je v tekmovanju zahodne zone v plavanju s tako višino točk, da jih niti vsi klubi, ki so tod tekmovali, skupaj niso mogli zbrati toliko. Zmaga je popolna in jasna. Tekmovanje je dalo naslednje rezultate: 400 m prosto moški: 1. Pestevšek (I) 5:30.1, 2. Mihalek (I) 5:41.8, Skarpa (I) 5:49.4, 4. Drob-nič (ZPK), 5. Bašič (ZPK), 6. Kiirac (Hašk). 100 m prosto dame: 1. Fine (I) 1:18.8 (zelo dober čas), 2. Keržan (I) 1:19.2, 3. Dragič (ZPK) 1:22.6, 4. Martin (I) 1:29.8, 5. Kovačiček (ZPK), 6. Grgurič (KSU). 100 prsno moški: 1. Hribar (I) 1 ;?1,4. 2. Bin-der (I) 1:21.8, 3. Dvorak (ZPK) 1:22.4, 4. Ferček (KSU) 1:25.4, 5. Dubravič (ZPK). 100 prosto moški: 1. Frič (I) 1:03.2, 2. Gazzari (ZPK) 1:03.4, 3. čuček (Maraton) 1:05.8, 4. Pel-han (I), 5. Ziherl (I) 1:07.6, 6. Totnič (KSU). 50 prosto dame: 1. Keržan (I) 34.8, 2. Dragič (ZPK) 36.4, 3. Kovačiček (ZPK) 37.6, 4. Brkič (ZPK), 5. Cindrič (Gradjanski (Karlovac), 6. Gre-gurič (KSU). 100 hrbtno moški: 1. Gazzari (ZPK) 1:15.4, 2. Strmac (ZPK) 1:17, 3. Pestevšek (I) 1:67.4, 4. Drobnič (ZPK), 5. Hercog (I) 1:38.8, 6. Zlatarič 1:38.2. 100 prsno dame: 1. Werner (I) 1:33.6, 2. Martin (I) 1:33.8, 3. Tončič (ZPK) 1:42, 2. Malota (ZPK), 5. Gabrič (Karlovac), 6. Isajec (Karlovac). Štafeta 5X50 moški: 1. Ilirija 2:23.2. 2. ZPK 1. 2:26.6, 3. ZPK II. 2.32.6. 4. Maraton 2:39, 5. Hašk 2:42.8, 6. Gradjanski 2:56. Štafeta 4X50 prosto, dame: 1. Ilirija 2:24.6, 2. ZPK I. 2:39.2, 3. Gradjanski Karlovac 2:51.8, 4. ZPK II. 3:08.8. štaleta 3X50 mešano, moški: 1. ZPK I. 1.35,4, 2. Ilirija I. 1:37.6, 3. Ilirija II. 1:39, 4. ZPK II. 1:42.6, 5. Maraton 1:45, 6. KSU 1:47.8. štafeta 3X50 mešano, dame: 1. Ilirija 2:01.5, 2. ZPK I. 2:09, 3. ZPK II. 2:15.6, 4. Gradjanski 2:20, 5. Maraton 2:55. Waterpolo: ZPK : Ilirija 5 : 3. Končni rezultat: Ilirija 255, ZPK 188, Gradjanski Karlovac 27, Maraton Zagreb 10, KSU Karlovac 9, Hašk Zagreb 5 točk. V vzhodni coni se je odrezala Viktorija Viktorija je v vzhodni zoni dokazala, da je plavalni klub, ki mu pri nas ni para. Pri tekmovanju so bili doseženi sledeči rezultati: 100 m prosto gospodje: 1. Stocker (Viktorija) 1:04.6, 2. Jozič (Jadran) 1:06.7, 3. Okretič (J) 1:11.8. 100 m hrbtno dame: 1. Jenul (V) 1:47.8, 2. Mitel (V) 1:49.3. 100 m prosto dame: 1. Zdunič (V) 1:23.2, 2. Jenul (V) 1:23.5. 100 m prsno moški: 1. Benutti (J) 1:23.1, 2. Kohn (V) 1:23.5, 3. čorovič (J) 1:24. 400 m prosto: 1. Potočnjak (V) 5:17.4, 2. Jezič (J) 5:46.4, 3. Zambeli (V) 5:54.8. štafeta 4 X 50 in prosto, dame: 1. Viktorija 2:18.1. Kdo bo letos dobil Davisov pokal? Po sijajni zmagi naših tekmovalcev nad Nemčijo, se kar samo od sebe ponuja vprašanje, kdo bo letos dobil v enoletno posest Davisov pokal. Dva velika kandidata se nam kažeta: Avstralija in Amerika. Amerika, ki ima zdaj Davisov pokal že lepa leta, mirno čaka svojega nasprotnika, ki bo zmagal v medzotiskein finalu. Kdo bo odigral ta medzonski finale? Jugoslavija in Avstralija! Kdo bo v tem tekmovanju zmagal? Najbrž Avstralija, ki ima danes najboljšega amaterskega teniškega igralca na svetu, Jacka Bromwicha ter par Broniwich-Quist ali Quist-Mac Grath! Brom-wich je kakor za šalo odpravljal na zadnjih turnirjih najboljše ameriške teniške igralce, večinoma v treh setih. Bromwich je igralec, velikega formata, ker je enako spreten v obrambi kakor v napadu. Njegova igra nosi napadalni duh »Bigat Tildena in defenzivno mojstrstvo Henrvja Cocheta. Pravijo, da je Bromwich najboljši napadalec, kar jih je kdaj imelo racket v rokah. Če bo Jugoslavija pretnaeana od Avstralije, to ne bo nikakršna sramota. Velike konjske dirke na Krškem polju Program so je moral nekoliko spremeniti. Ker so v Belgradu za dne 6. avgusta določene konjske dirke preložene na poznejši čas, se po večini dirkači, ki so bili namenjeni v Belgrad, udeleže dirk na Krškem polju dne 0. avgusta, zaradi tega se je program oziroma so se propozicije spremenile kakor sledi: 1. Dirka »Krško«. Nagrada 1000 din (500, 150, 100) za dveletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1600 m. Za vsakih 1000 din 20 m doklade. Popusti: Majden 20 m, konji, ki so samo po očetu ameriške pasme, 20 m. Konji kretske reje in kmetske posesti 20 m. Vloga 20 din. 2. Dirka Dravske banovine. Nagrada 1400 din (600, 300, 200, 100). Heat vožnja za 3 do 12 letne konje. Proga 1600 m. Za vsakih 1000 din 20 m doklade. Popusti: Majden 20 m, za triletne konje 40 m, vojačem, ki še niso zmagali 20 m, konjem kmetske reje in kinetske posesti 20 m. Vloga 30 din. 3. Dirka »Zagrebška jahalna Galop«. Nagrada: 1000 din (500, 250, 150, 100). za zagrebške jahalne konje. Proga 1800 m brez zaprek in brez izenačenja teže. Vloga 20 din. 4. Dirka »Dravske banovine«. Drugi heat. 5 Dirka »Internacionalna enovprežna«. Nagrada: 2000 din (1200, 400, 250, 150). Proga 2200 m za triletne in starejše konje vseh držav. Temeljni položaj 5000 din za vsakih daljnih 5000 din 20 m doklade do maksimalno 160 m. Popusti: Majden 20 m, konji kmetske reje ln kmetske posesti 20 m ev. komulativno. Vloga 40 din. 6. Dirka »Dolenjsko«. Nagrada: 800 din (400, 200, 150, 50) za 3- do 12 letne konje, jugoslovanske toplokrvne. Proga 2400 m. Doklade: Za vsako zmago 20 m doklade. Popusti: triletni 40 m, majden 20 m. Vloga 20 din. 7. Dirka »Dravske banovine«. Tretji heat. 8. Dirka »Kmetska jahalna galop«. Nagrada: 600 din (300, 150, 50) za konje kmetske reje in v kinetske posesti, rojene v Jugoslaviji, brez zaprek in brez izenačenja teže. Proga 1800 m. Vloga 20 din. 9. Dirka Spominska Rudoll Warren-Lippitt. Dvovprežna vožnja. Nagrada 1100 din (600, 250, 150, 100) za triletne in starejše konje vseh krajev. Proga 2800 m. Za vsakih 3000 din 20 m doklade. Maksimalna doklada 240 m. Popusti: triletnim 20 m, majden 20 m, konjem kmetske reje in v kmetski posesti 20 m. vozovom z železnimi obroči 40 m. — Udeležijo se dirke najboljši dirkači iz Ljubljane, Karlovca. Zagreba itd. Največje zanimanje je za Tilde K. od g. Kocjana iz Ljubljane in Sa-mers od g. Edo Funka iz Zagreba. 10. Dirka »Zagreb — jahalna galop z zaprekami«. Nagrada: 1000 din (500, 250, 150, 100). Iz Julijske Krajine Nevihte, strele in požari. Pretekli teden je po goratih predelih Goriške divjala huda ura, ki je uničila preccj poljskih pridelkov. Znatnejšo škodo je strela povzročila posestniku Matiju Berinku v Anhovem. Udarila je v njegov leseni hlev ter ubila kravo in prašiča. Hlev pa je zgorel. Skoda znaša nad 6000 lir. — Naslednjega dne, 25. julija, 6e je hudourni oblak pomaknil na Cerkljansko. Ognjena strela je zažgala senik Miha Piriha v Podlanišču. Zgorelo je 350 stotov sena, več poljedelskega orodja in lesa. Škode je več kot 35.000 lir. Pri drugih hišah je strela zadela le kokoši in druge manjše živali ter kak kup sena. — V Branici pri Ri-hembergu je pogorel senik posestniku Josipu Če-bronu. Zgctrelo ja za pet ti6oč lir sena in raznega gospodarskega orodja. Malo manjšo škodo trpi Alojz iz Čepovana, kateremu je ogenj uničil kozolec. Podzemeljsko bogastvo. V okolici Komna sta dva Goričana pred kratkim odkrila ležišča železne rude. Sodijo, da gre za večjo žilo. Z zadeva se bavi sedaj pristojna oblast, namreč ministrstvo za korporacije. • Podbrezje Dne 20. avgusta t. 1. bo v Podbrezjah pri Podnartu velik tabor tržiškega okrožja ob priliki 30 letnice Prosvetnega društva. Pokroviteljstvo je blagoslovil prevzeti naš narodni voditelj dr. Anton Korošec. Prireditev bo poldnevna in ima tale spored: Ob 6 zjutraj v farni cerkvi sveta maša za umrle člane. Ob 13 zbiranje v sprevod skozi Srednjo vas k cerkvi, v kateri bodo slovesne lita-nije, nato pa odhod na prireditveni prostor pod starodavnim Taborom. Tu bo zborovanje, nato pa telovadba članov, članic, mladcev in mladenk, nakar bo sledila prosta zabava s srečolovom itd. Prireditev naj bi bila manifestacija naše mladosti in našega dela ne le tržiškega okrožja, ampak vse Gorenjske, zato že sedaj iskreno vabimo bratska gorenjska društva, da ta dan prihitite v Podbrezje v čim večjem šlevilul — Pripravljalni odbor. Proga 2700 m z zaprekami za zagrebške jahalne konje. Vloga 20 din. Posebna določila. 1. Prijave je poslati najkasneje do 2. avgusta 1939 na naslov: Dirkalno iu jahalno društvo v Krškem. Prijavnino je brezpogojno nakazati istočasno s prijavnico. — 2. Prijave vsebujejo: a) ime in bivališče posestnika konja, b) popis konja, ime, starost, spol in barvo, c) ločni znesek dobitkov konja do prijavnega dne. Napačne navedbe se kaznujejo z diskvalifikacijo. Netočne prijave so neveljavne in se ne bodo upoštevale. S prijavnico je |>oslati tudi rodovnik konj, ki se po dirki vrne. — 3. V primeru, da se v eno vrsto dirke prijavita samo dva, trije dirkači, se razdeli samo ena ali dve nagradi, — 4. Zaslgu-ranje hlevov je odvisno od pravočasne prijave. — 5. S prijavo se podvrže vsakdo vsakemu izreku vodstva dirke. — 6. Odl>or za eventuelne nesreče na dirkališču ne odgovarja. — 7. Na dan dirke morajo biti vsi dirkači s konji ob dveh na dirkališču v svrho pregleda konj in sc po tem času nobena sprememba ne po upoštevala. • Skrivnosten zloiin na romunskem parnlku Policija v Benetkah ima polne roko dela s skrivnostnim zločinom, ki se je dogodil na romunskem parniku »N. Vlassopol«. Ko se je par-nik na poti iz Anglije v Romunijo ustavil v Benetkah, je njegov kapitan Andrej Vlassopol — brat lastnika ladje — pristaniški policiji prijavil, da je med potjo na čuden način izginil s parnika mornar Franc Wergers, Nemec po rodu, ki ga je kapitan sprejel na parnik v Antverpnu kot kur- Z današnjim dnem MM prevsel renomirano Gostilno „prl Levu" Gosposvetska c. 16 Izborna domača, primorska in srbska kuhinja Vas bode z okusnimi jedili vedno zadovoljila. Ob sredah in petkih svete morske ribe ! — Točil bodem priznana, pristna domača ia dalmatinska vina, kraški teran in Smedererko. — Udobni prostori, senčnat vrt, balinišče. se priporoča Leo Gariarolll jača. Preden je parnik odplul iz pristanišča Car- dill, se je kurjač prijavil kapitanu kot bolan, obenem pa je dejal, da se ne čuti toliko slabega, da bi moral ladjo zapustiti, ker upa, da bo v nekaj dneh že spet čil in zdrav na nogah. V oskrbo ga je vzel ladijski zdravnik- ki mu je za bivališče odredil ločeno kabino. Nekaj ur nato pa je ladijska straža ob pregledu ladje prišla v to kabino, kjer je našla kurjača vsega razmesarjenega in mrtvega. Stražnik pa tega nI sporočil kapitanu, ampak je vso zadevo zamolčal. Sele preden je parnik prispel v Benetke, je kapitan pri štetju svojega moštva opazil, da enega ni — kurjača. Tako je dogodek pred beneško policijo opisal kapitan sam. Policija Je zaslišala vse moštvo ladje, pa je kmalu zaslutila, da se za vsem tem skriva nekaj drugega. Šele |K> napetem zasliševanju kapitana in mornarjev je ugotovila, da je bil kurjač kmalu po odhodu iz Cardiffa zaboden, naslednjo noč pa ga je nekdo mrtvega vrgel s krova v morje. Nadaljne poizvedbe so dognale, da je bil glavni krivec pri tem kapitan Andrej Vlassopol sam, ki je — ko ni bilo več drugega izhoda — priznal, da je kurjača zabodel, kdo pa ga je potem vrgel v morje, pa je dejal, da ne ve. V zvezi s temi odkritji so zaprli kapitana, prvega častnika in še dva mornarja. Nadaijna preiskava je v teku in se je usmerila v to, kaj je dalo povod temu zločinu na morju. Mesto sedmih tihih cerkva Na julnem Irskem, skrito v hribih Wicklow, je v Glendalochu mesto sedmih tihih cerkvi. 2c zdavnaj so utihnile pridige in službe božje v njih. Zapuščene od duhovnikov in vernikov, na milost in nemilost izročene rokam tujih osvajalcev, so ta svetišča postala razvaline. Toda v njih pobožno okrožje ee ni vrinilo nobeno posvetno poslopje. »Glen De« — »Dolina božja«, so prej rekali temu kraju. Zdaj imenujeo dolino: »Glendaloch« — »Dolina dveh jezer«. Na zahodnem koncu se v divjem, 6trmem padcu izliva reka Glenealo v zgornje jezero, teče dalje skozi jezero in se združi z reko Glendassom Zgornje, večje jezero, leži temno v senci gora; gole rebri se strmo dvigajo, in komaj je malce prostora za obrežje. Proti vzhodu ee dolina razširi; spodnje jezero je povsod lepo dostopna Na južnem bregu zgornjega jezera, na skritem kraju, je nastalo prvo svetišče. Ondi je sveti Kevin (krog l 600) vsekal jamo v skalo, četverokotnik, da bi služil Bogu v popolni osamelosti. Ta vdolbina, »Postelja «v. Kcvina«, meri komaj l/^*m v kvadratu in ni zadosti visoka, da bi mogel človek pokonci stati v njej. Tja noter moreš priti le tako, da ee pripelješ s čolnom od severne obale in se, držeč se vrvi, vzpenjaš po strmih stopnicah po pečini navzgor. Sedem let dolgo je sv. Kevin bival ondi in ii-vel samo v čast božio. Nihče ni mogel nikdar zvedeti, odkod je dobil živež. Takrat so bili obronki obrasli še z gostim gozdom, kjer je bil pravi paradiž za ptice vseh vrst. Sv. Kevin je bil v bratovski ljubezni vdan živalim in v številnih jatah so se zbirali krog njega. Nekoč, ko je v molitvi govoril z Bogom, razprostrtih, dvignjenih rok, se mu je na desnico usedel koe in je začel valiti jajca. Svetnik se ni zganil in ni povesil desnice, dokler ni ptiček izvalil jajc in odfrčal z mladiči. Življenje tega svetnika je njegov učenec v vseh podrobnostih opisal, a samo en datum se je ohranil: dan smrti, 3, junija 618. Coemghin ali Kevin, kakor ga dandanes ljudstvo imenuje, je bil plemiške rodbine. Njegovi pradedje so bili tudi kralji. Lepota in pobožnost sta dičili to plemenito družino in sta odlikovali tudi Kevina. Pri njegovem rojstvu — pripoveduje legenda — se je prikazalo dvanajst angelov z zlatimi svetilkami, ki so materi prorokovali: »£oem-ghin, to je: svetlo rojstvo, naj bo všeč Bogu m ljudem.« — Kot deček je Kevin pasel črede svojega očeta in je bil že zgodaj poučen o krščanskih resnicah, dokler se ni odločil, še kot mladenič, da se popolnoma posveti Bogu; tako se je odpravil v samotno dolino obeh jezer. Toda pastirji in lovci, ki so izsledili svetnika, so razširili vesti o njem, in mnogo jih je prišlo, proseč ga pouka in tolažbe. Sezidali so ob vznožju skale, kjer je svetnik »gne-. zdil«, hišo za svoje pobožnosti: »tempelj skale«. To je najstarejša od teh sedmih cerkvA. Majhna in skoraj brez okraskov, iz neobdelanih kamnov zgrajena, te ta cerkvica naslanja lik na strmo pobočje. Le okno proti vzhodu je umetniško izklesano. Skozi to okno vidiš na jezero in preko razvalin svetega mesta. Prav pri cerkvi so svetniku postavili celico, kamenitno kočo, ki je okrogla kakor čebelji panj in je to način starega irskega stavbarstva. Majhna kapela ob skali pa je bila kmalu premajhna za množico vernikov, ki so se stekali semkaj. Zatorej so na vzhodnem jezerskem bregu sezidali »lepo cerkev«, imenovano tudi »cerkev Ri-feart«. Ta naj bi svetnika izvabila nizdol, da bi *se stalno naselil med verniki. Krog te cerkve so skozi več stoletij ]>okopavali kneze in plemiče z Irske, in nagrobne plošče in križi so še do današnjih dni ostali jasne priče irSke umetnosti. Po legendi pa je angel sv. Kcvinu ukazal, naj gre iz samote zmeraj boli proti vzhodu. Tako je nastala cerkev »Naše ljube Gospe« ob spodnjem jezeru. Polna umetnosti in zanimivosti so njena zahodna vrata. Prag in veža sta vsak zase iz enega samega, lepo obdelanega granitnega &klada, in stranski rtebri eo vsak iz teh skladov. Na pragu je poseben diagonalni križ, Andrejev križ. To znamenje je najti še na drugih meetih. Zraven te cerkve so razvaline hiše za duhovnike, To je bila po- kopališčna hiša za duhovnike in menihe. Tudi Kevin jc baie ondi pokopan. Visok križ iz granita zraven razvalin je baje njegov nagrobni križ. Nad južnimi vrati je značilen relief; mogoče je to podoba sv, Kevina, ki mu menihi podajajo palico in zvonec. Dasi je svetnika zmeraj vleklo, da bi ee vrnil v svojo skalnato gnezdo, je vendar ostal pokoren ukazu angela svojih vernikov. Svojeko zgrajeno poslopje, imenovano »Kuhinja sv. Kevina«, mu je bilo do njegove smrti za bivališče. Majhen zvonik odlikuje to razvalino spričo drugih razvalin. Nad #tro-pom tega bivališča v pritličju, je podstrešje pod strmo streho: to je ivetnikova celica. Ne daleč od tu eo še komaj zaznavni ostanki kapele sv. Kie-rana, ki je bila zazidana v čast učencu sv. Kevina. Blizu reke Glendasean pa'je nastala največja in najlepša teh cerkva — »katedrala«. Bila je središče svetega mesta, ko je postal Glendaloch v 12. stoletju škofijska etolica. Tudi tu so tik za katedralo sezidali velikanski »okrogli stolp«, ta čudni znak vsakršne cerkvene naselbine na Irskem Visok je 32 m in meri 5 m v premeru; proti vrhu se zožuje. Vrata v stolp so n visoko od tal. Krog tega »božjega mesta« so zgradili obzidje, da bi bilo zavarovano in hkrati vidno označeno. Se dandanes je viden kamniten hodnik, koder je bil dohod v to cerkveno mesto. Vendar niso vsi verniki imeli dovoli prostora v obzidanem mestu. Zunaj obzidja sta nastali še dve cerkvi: »cerkev preav. Trojice« in »Zveličarjeva cerkev« « samostanom. To lepo cerkev so postavili najkasneje, šele krog I. 1100. Tu je mnogo umetniške keramike. ' Glendaloch je bil več stoletij »šola zahoda«, tiho domovanje pobožnosti in svetih pisanj. Dokler se ni usoda Irske spet in spet vprav tu izpolnjevala: Angli so ga oropali in porušili, dalje Saksi, Danci, Normani in še Angleži. Slednjič »o angleške čete 1. 1398 popolnoma porušile mesto, da ni ostalo drugega kot razvaline in velika samota. Strme gore, ki kot v zaščito stoje krog doline, so izgubile gozdove. Le resa in mah poganjata med sivimi »kladi skalovja. Nobenih ptičev ni več, zato je tako mrtvaško tiho. Samo voda, ki curlja izpod pečin, se še oglaša. Večkrat dežuje, in ozračje je zmeraj vlažno. Kadar se prikaže sonce, se usipa svetloba v pestrih barvah v dolino. Razsvetljeni jezeri sta videti, kot da bi ju luč popila, ko da sta se v svetlobi razkrojili, da napolnjujeta dolino. Takšno otožno svetlobo moreš videti samo na Irskem. Večkrat je na večere, ko je krog in krog samo kamenje in mahovje, ta samota neskončna. Sova, ki edino še hoče tu bivati, vzleti v noč, in lisica, ki se boji človeka, se prihuljeno plazi vzdolž strmih pobočij. JEGLIČEV A K AD E M S KMDO M BO~SPOME^ NIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKI. VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN »Škotski polk« pri prevozu čez reko v popolni bojni opremi SLEPEC 40 Detektivska povest »Da, če nam bo gospodar prižgal luč.« »Prinesel vam boni svetilko,« je dejal zajetni mož in obotavljaje se odšel. Spustil sem se na stol tik pri vratih, ko si je Spencer vzel sedež nasproti Sandyju. »Prav za prav pa iščeva nekega gospoda Kin-locha,< je dejal. »Tako sem si tudi mislili In ni mi težko uganiti, kaj imate opraviti z njim,« mu je segel v besedo Sandy. »Iznenadili ste me. Pa sem mislil, da samo Kinloch ve za tiste čajne delnice.« »Čajne delnice?« se je odzval zmeden glas. »Da; zaradi čajnih delnic.« Nastal je trenuten molk in nato je Sandy izbruhnil v divji smeh — smeh, ki pa je bil popolnoma nedolžen in je imel prav tako hiter konec, kakor začetek. »Oprostite mi.« je rekel, »ampak vaša pretveza, da ste prišli sem zaradi čajnih delnic, je bila bolj smešna, kakor ste mogli vedeti. Res je, Kinloch je vložil mnogo denarja v čajne delnice; pa jih je pustil pri miru pri svojih agentih, kajti bile so brez vrednosti.« »Brez vrednosti!« je vzkliknil Spencer. »Dragi moj gospod, mislite, da bi bil prehodil vso to dolgo pot zaradi ničvrednih delnic?« »Ne, jaz že ne,« je odvrnil Sandy. »Prav zato pa mi je lahko uganiti, zakaj ste prišli. Nehajmo s pretvezami: jaz sem Kinloch in vi sle policist. In ne iščete me zaradi čajnih delnic, marveč zaradi ealingškega um —« Preglušil sem mu zadnjo besedo s tem. da sem r. brco prevrnil mizico pri vratih, ki je bila obložena s porcelanasto posodo. A to sem storil ravno še ob pravem času. kajti zagledal sem svetlikanje, ki je prihajalo od svetilke, katero je nesel gospodar po hodniku. Zelo razburjen zaradi ropota je gospodar vstopil ter nas našel vse tri na nogah. Z nejevoljo je ogledoval škodo. »Oh, gospodje,« je vzkliknil, »ste se že prepirali? Če bi bili počakali na svetilko, ne bi imeli toliko stroškov.« »Macfarlane,« je Kinloch malone zakričal, »kdo pa so ti ljudje — komu so videti podobni?« V luči svetilke, ki jo je mož zdaj postavil na mizo, sem opazil, da se Sandyju obraz leskeče od znojnih kapljic. Gospodar, ki ga je skušal pomiriti, naju je s kritičnim očesom ogledoval. »Niso videti tako slabi, gospod Keiller,« je izjavil, »nič nenavadni. Videl sem že boljše, pa tudi slabše.« f »Toda ali so videti kakor policisti?« »Policisti?« Macfarlane se je zasmejal, kakor da je hotel s prezirom pregnati to misel. »Tale dva policista? Ne, ne; saj nista niti približno zadosti velika — vsaj za ta okraj ne, razen če bi hodili po trije ali po štirje skupaj.« Mož je pomignil na drugo stran proti meni, kakor da se mi je hotel opravičiti zaradi prezi-ranja moje telesne moči. Nazadnje sem zadosti obvladal svoja čustva, da sem mogel govoriti, »Sandy,« sem spregovoril in stopil proti njemu, >Sandy, fant.« On se je močno zdrznil in njegova mrzlična roka se je iztegnila ter začela iskati mojo. »Peter!« je zamrmral. »Moj Bog, Peter — ti si tukaj? Počemti pa si prišel sem?« »Samo zato. da bi našel tebe, Sandyja.< In ko me je prijel za roko, sem se obrnil, da bi se bil iznebil Macfarlana, ki se je še naprej mudil pri nas. »Je to posebna stanovanjska soba?« sem vprašal. »Ne, gospod, čeprav je prav tako udobna v tem letnem času, kajti nihče drug, kakor jaz, nima dostopa vanjo.« »Dajte nam tedaj kakšno čisto posebno sobo,« sem rekel pomenljivo, _ —______t Mož je odvrnil, odrevenel ob zvoku mojega glasu, ko se je obrnil, da hi bil šel. »Prav gospod; ampak vedite,« je dejal in svareče dvignil kazalec, »to je posebna soba z uporabo piana.« Ta omejitev piana v takem trenutku se ml je zdela neprimerna kakor še nobena reč dotlej, karkoli sem jih slišal, pa najsi bi jo bil izrekel l>olnik v narkotičnem stanju. Spencer se je prostodušno zasmejal. A Sandy je bil pri tej besedi videti razigran do viška lahkomiselnosti. Vsaj tako sem si mislil, ko je začel momljati pripev neke škotske balade: »Oj žena Roderikova, oj žena aldevallochška, vestfe, kako me je prevarala, ko som prišel čez brda ballochška ... Ali me je ona? Ali pa sem se sam prevaral?« Trudno je zmajal z glavo, kakor človek, ki si ponavlja vprašanje, ki ga je že spoznal za nereš-ljivo. Jaz pa bi mu bil znal odgovoriti nanje! In to, ne da bi bil vedel za njegovo zgodbo. Kajti, kakor sem pozneje omenil Spencerju, če je bila res katera tistih žensk zapletena v zadevo, tedaj ni bilo mnogo dvoma, kdo je bil tisti, ki je varal. Drugi dan je bil Kinloch v mnogo bolj zdravem duševnem razpoloženju. Ko sem stopil v njegovo sobo, je skozi okno na vzhodni strani lila vanjo dnevna svetloba; sedel je pokonci; ko sva se pomenkovala, mi je bilo mogoče dobro opazovati njegove oči, ne da bi mu bil dal vedeti, kaj sem imel v mislih. Poškodba je bila nedvomno resna. Pred svetovno vojno bi bili njegovo očesno poškodbo imeli za brezupno. Zdaj pa nisem bil o tem prepričan. Zato sem sc sklenil izognili vsakega pomenka o ealingški zadevi, dokler ga ne bo videl edinburghški specialist Fylfe. Najprej ga je bilo treba spraviti v bolj zdrave, srečnejše razmere. In zato sem dal mnogo na novico, ki mu jo je imel naznaniti Spencer. A tisto jutro je bil Kinloch videti, kakor da ie pozabil Spencer ja. »Nisi mi še povedal, kako si zvedel, kje sem,« je dejal. »Spencer mi je povedal.« Njegov obraz je kazal radovednost. »Spenrer — po mojih mislih je to neki duševno bolni človek, ki je bil v tvoji negi.« »Zakaj?« »No, tako sem sklepal po njegovem nesmiselnem brbljanju o listih delnicah. Nedvomno je slišal tebe, ko si jih kdaj omenil.« »Pa je le imel prav glede tvojega bivanja tukaj.« »To je res, ampak, kako je vedel —« »A tudi glede delnic je Imel prav. Danes jih lahko prodaš po ena in štirideset Šilingov.« »Hm — menda vso svojo zalogo.« »Ne, posamezno. Gospod Spenrer, družabnik tvrdke Selwyn & Smith, ve, kaj govori.« »Selwyn & Smith!« je vzkliknil Kinloch. »Oh, ne vem.« Mogel sem videti, da ml verjame. Lahna rdečica mu je obsinila izčrpani bledi obrv.. Dolgo časa je molčal in radoveden sem bil, v katerem Čudnem svetu so se mu podile misli. Na neko nedeljsko jutro je bilo, ko sem prvikrat odkrito z njim govoril o njegovem vidu. Spen-ver je bil odšel, ko je opravil svoje delo. Kinloch pa ni bil tako vesel njegove novice, kakor sva pričakovala. Meni je bilo jasno, da je Sandy, kakor je bil omenil gospodar, imel nekaj na' srcu. Toda nisem ga vpraševal. Saj nisem bil. tam, da bi hil zadovoljeval svojo radovednost, ampak zato, da bi bil prijatelju pomagal. Zato sem se tisto nedeljsko jutro, ko so od gričev v ozadju odmevali cerkveni zvonovi, nenadoma dotaknil tega, kar najbolj taktno sem mogel. »Ali se spominjaš tistega človeka v Belhsaidi, Sandv — tistega, ki je bil slep in je izpregledal?« »Da,« je odvrnil Kinloch po kratkem molku. Imel je zelo bister sluh in moj glas morda ni bil povsem obvladan. IT*«.. 2 951 ] PLAVIH KANTAH muhe, komarje in vso solazen Čitajte » Slovenca < Otroški kotiček. (69) Kaj kmalo je bilo delo opravljeno. Lepo počasi in previdno so se palčki drug za drugim plazili v ječo. Kukica je od veselja in hvaležnosti vsakega posebej objela in poljubila. L \ (70) »Kako sem ponosna na te,< je vsa radostna objela Kukira še bratca. »Oh,« je vzkliknila, »zletimo brž iz te ječe! Palčki hitite!« Vallka Izbira otroških vozičkov vseh vrst. Ogromna zaloga Koles po izredno nizkih cenah »Tehnik" BANJAI LJubljana, MikloSliava c. 20 Kadar potrebujete tiskovine, kataloge, ilustracije, prospekte in se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na ]uarsUwaitsltc tiskarne v liubliaiu Brzojavni naslov: Jugotiskarna Ljubljana Umetn. grafitni zavod v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. — Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni KNJIGOTISK IN UMETNIŠKI TISK LITOGRAFIJA IN OFSETNI TISK KEMIGRAFIJA BAKROTISK KNJIGOVEZNICA MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskan« naslovna besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, S mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovora gleda malih oglasov treba priložiti znamko. C f >i • v ♦ • Službe iscejo Starejša služkinja za vsa hišna dola, želi službo k mali družini v bližini Celja aH Ljubljane Nastop službe 15. avgusta. Naslov v upravi »Slovenca« St. 12350. (a) Starejši moški zanesljiv, zmožen samostojnega gospodarstva, z znanjem nemščine, Išče službo pri boljših ljudeh. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (a) Mlad manufakturist želi premenitl službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12046. (a) Vpeljan zastopnik s kavcijo, Išče zastopstvo dobrih tovarn za Slovenijo. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Siguren uspeh« 12016 Fant s Chrlstofovlm trgovskim tečajem, Išče kakršnokoli službo. Ponbude v upravo »Slov.« pod »Prav dober« St. 12065. (a) Mlinar z mojstrskim Izpitom, Išče stalno službo samostojnega dela. Nastopi lahko takoj. Anton Stumberger, Zavrče pri Ptuju. (a) Trgovska pomočnica mešane stroke, poštena, pridna, 1 g č e zaposlitev kjerkoli. — Ponudbe: Be-denk. Ljubljana, Linhartova ulica 3. Fant sposoben vrtnarstva, hlS-nlh ln drugih del — Išče kakršnokoli zaposlitev. -Zmožen kavcije. Naslov v upravi »Slov.« pod 12186. Trgovski pomočnik Izložbeni aranžer, z dunajsko aranžersko Solo, verzlran v vseh strokah, želi premenitl mesto. Ponudbe pod »Nastop takoj« St. 12094 v upravo »SI.«. 5131 Fant z dežele star 15 let, se želi Izučiti trgovine v okolici Maribora. Naslov v podružnici »Slovenca« v Mariboru pod št. 1091. (v ilužbodobe Več izurjenih pletilj sprejmem takoj. Tajner, Črnomelj. (b) 2 čevljarska pomočnika za fina enska dela, sprejme takoj za stalno Vldlc, Naklo. (b) Postrežnico mlado In pošteno, za ves dan. Iščem za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12369. (b) Služkinjo popolnoma veščo kuhe ln drugih del, ISčem za manj šo boljšo družino. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12390. (b) I Aufomofor Motorno kolo I »Ardl« 200 ccm, rabljen 1 mesec, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12371. Kupim motorno kolo do 200 ccm, rabljeno, v dobrem stanju. Ponudbe poslati na tajnik občine St. Vid pri Grobelnem. » Brezplačen zavitek »Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh pri prvi uporabi. Spuščaj!. mozolji, nečistosti lica lzg)nejo. Pošljite za stroške 8 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah In drogerijah originalni karton 82 din. i Pohištvo Spalnico I malo rabljeno lz mahala, nija, naprodaj za polovično ceno. Ogleda se : Prečna ulica 6. LJubljana, (s) Stanovanja Mreže za postelje Izdeluje In sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Gregorčičeva ulica St. 6 (pri Gradišču). (1 Kupimo Železen štedilnik kupim. Naslov v upravi »Sloventa« pod St. 12389. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Ju ve lir, Ljubljana Wolfova ulica št. 8 Zlato, srebro ln brlljante kupuje v vsaki količini tvrdka A. Božič. Ljubljana. Frančiškanska ulica 3. (k) Srebro, drage kamne iu vsakovrstno zlato kupuje ponajvišjlh cenah Jos. Eberle, Ljubljana Tyrševa 2 (pnlača hotela „Slon") Ključav. pomočniki mladi, zmožni stavbnih ključavničarskih del, vsaj s 3 letno pomočniško dd-bo, dobe zaposlenja v prvovrstnem podjetju. — Pismene ponudbe brez prilog z navedbb osebnih podatkov, pristojnosti In učnega mojstra ln zapo-slenja kot pomočnik vložiti do B. 8. 1939 v upravo »Slovenca« pod »Zmožen, priden ključavničar«, (b) Rabljene vinske sode od belega vina, v dobrem stanju, transportni od 300 do 700 1 In ležalni sodi od 15 do 30 hI, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod St. 12391. (k) IG Izjava S tem potom izjavljam, da g. Karel Rojs, župan v Rogatcu, nima pravice v mojem Imenu kupovati, prodajati, ali denar sprejeti. Plevčak Marija, po-sestnlca, Dobovec, Rogatec. (o) IŠČEJO: Trisobno stanovanje za september ali oktober Iščem v centru. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nova hiša« št. 12383. ODDAJO: Enosobno stanovanje oddam. Tovarniška ulica St. 16, Moste. (n) Enosobno stanovanje v pritličju, oddam v Orlov! 17. (č) Dvosobno stanovanje s kuhinjo, zračno, oddam. Rudnik št. 102. (č) Dvosobno stanovanje parket, I. nadstropje, takoj oddam ob Dolenjski cesti 81. <č) Enosobno stanovanje pritlično, oddam mirni stranki s 1. septembrom. Cena 350 din. Janševa 8, Šiška. (č) II Obrt Trgovina sadja ln zelenjadi, obenem primerno tudi za mlekarno, dobro vpeljana, — zaradi premestitve naprodaj. — Mllavec, Vidovdanska cesta 22, Ljubljana. (1) Prodam čevljarsko orodje šivalni stroj, 70 parov kopit, skoraj novih, poceni. Jože Rudolf, Koščake 3, Sv. Vid, p. Begunje pri Cerknici. (1) Zastonj ne dobite kolesa nikjer, toda po neverjetno nizki ceni si ga lahko nabavite v Novi trgovini, Tyrševa 36. nasproti Gospodarske zveze, LJubljana. (1 Hiša z zemljiščem ln gozdom naprodaj. Preserje št. 20. Če kupite alt prodaste hišo, parcelo, posestvo, obrnite se na priznano solidno ln ku-lantno realltetno pisarno Franjo Prlstavec — Ljubljana, Erjavčeva cesta. 4 a. Vse Informacije so brezplačne. (p) Hiše, parcele Itd. kupite ali prodaste najugodneje potom pisarne Adamič, Ljubljana — Gosposvetska cesta St. 7, telefon 48-79. (p Posestvo tik državne ceste, lepo urejeno, ki meri 20 johov, poleg tudi sušilnica ln kmelj, je ugodno naprodaj. Breznik Jurij, Iven-ca 8, Vojnik pri Celju. Kunaver Ludvik gradbeno • strokovno na-obraženl poBredovaleo — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 87-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih In stanovanjskih hlS In vil. • Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. ODDAJO: Opremljeno sobo oddam z vso oskrbo ali brez. Sv. Petra 14-1. (s) Mreže za postelje nalcenefe pri Andlovic, zaloga pohištva, Komeoskega ulica 31 (1) EGSEEEHI Hišo z vrtom In dobro vpeljano gostilno, v sredini mesta prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12235. IZOLACIJE proti vlagi in vročini, plogčlee za oblaganje sten, mavec, šamot in ves ostali gradbeni materiial dobite prt MATERIAL LJUBLJANA, Tyriava c. 36a Telet. 27-16 Bnojavi: Material Naprodaj je kompletna majhna tovarna iz železo-o bdel ovalne stroke, v bližini Celia, na vodni pogon s ca. 12 konj. silami. Kupec lahko prevzame pod garancijo vknjiženi dolg; potrebna bi bila le obratna glavnica po okoli 100 000 din. Več stružnic, kovaških kladiv, vrtalnih etrojev itd. je v obratu. Ponudbe upravi »Slovencac pod št. 12362. Za nego lica In rok rabite Benkovo pomado inViolette-kremo! Lekarna pri Sv. Trojici r. pl. DENKO, ZCnUN Odobreno 8 Er. Sata 1037 i S. Er. 959/1937 DARUVAR mineralno in blatno kopališče Radioaktivni termalni vrelci 38—50® C. Zdravljenje revmatizma. išiasa in ženskih bolezni. Vse leto odprtol Glavna sezona od 15. Jun. do 31. avgusta. Izven sezone znatni popusti ob pavšalni ceni. Vsa informacije dajo Uprava kopališča. IZOUT htg tak. ta i f - DR P. - Angl pat PRODAJNA ZALOGA V CELJU D. RAKUSCH IZOLACIJA PROTI VLAGI, TEMPERATURNIM SPREMEMBAM IN ZVOKU ING. MILAN HMELJ - RADEČE Zahtevajte ponudbe in pojasnila 1 + Potrtega srca javljamo tužno vest, da je moja žena, oziroma mama, gospa Marija Frelih roj. Majcen danes po dolgi bolezni umrla. Pogreb predrage pokojnice bo dne 2. avgusta ob devetih dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Št. Rupert. Št. Rupert na Dolenjskem, dne 31. avgusta 1939. Žal ujoči: Franc Frelih, soprog; Majda in Jože, otroka, in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centi' H L1IIB114N4 Današnji nakladi »Slovenca« so priložene položnice. Vljudno prosimo vse naročnike, da bi se jih blagovolili čimprej poslužitil Letalske tekme v Ljubljani Aero klub v Ljubljani Je razpisal za 5. In 6. avgusta t. 1. prve tekme Športnih letal v Jugoslaviji pod naslovom »Prvi krožni let šolskih in športnih letal po Jugoslaviji«. Namen te prireditve je dati priliko mladim pilotom, ki nimajo možnosti tekmovati med seboj, da merijo svoje sposobnosti, da dokažejo spretnost v izkoriščanju poverjenega jim materiala in da končno vzbudijo tudi v onem delu jugoslovanske tvorne javnosti, ki naj bi skrbela za osamosvojitev nacionalne industrije za letala, nove interese in nove pobude. Prijavljenih je 11 tekmovalcev na domačih konstrukcijah, razen enega, ki je angleškega izvora in na katerem tekmuje Zagrebčan. Let je predviden za šolska letala na progi 800 km, za športna letala na 1500 km. Tekmovanje bo trajalo 21 ur in kdor bo v tem času preletel dodeljeno mu progo najprecizneje in z ozirom na razpolagajoče konjske sile z največjo ekonomijo, bo zmagovalec. Zanj je poklonil Nj. Visočanstvo knez Pavle prehodni pokal, za katerega bodo organizirane tudi v bodočih letih vsako nove tekme za zmagovalca, dokler si eden izmed Oblastnih Aero klubov trikrat zaporedoma ne pridobi zmagovalca ali pa če zmaga v presledkih petkrat ter si tako osvoji pokal v trajno last. 6. avgusta popoldne bo na ljubljanskem letališču velik letalski miting, na katerem bo sodelovalo do 50 letal. Delali bodo skupinske akrobacije, skupinske odskoke s padobrani, letela bodo tudi jadralna letala, ki so v istem času na tekmi brez-motornih letal, in možnost bo dana najširšim slojem, da se poslužijo poletov nad letališčem in Ljubljano. Let na športnih letalih bo veljal za člana 10 din, za nečlana 20 din, v potniških letalih s poletom nad mesto pa 40 din za člane in nečlane po osebi. V poslednjih je dana prilika, da letijo cele skupine, odnosno družine naenkrat. ■bmnnnnnni ntmmntitnninnfmni rtrnnnnninn^^ninii^mRnniimiRinnnmiiinifiinmi^iiinii^ Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja vljudno prosi vse tvrdke dobavitelje 111 druge, da predlože vse račune v zvezi s pripravami za izvedbo kongresa najkasneje do 10. avgusta t. 1. na naslov: Pripravljalni odbor za Kongres Kristusa Kralja, Tyrševa cesta št. 29-1, Ljubljana. Po tem datumu računov ne bomo več sprejemali! Finančni odsek bo posloval v kongresni pisarni, Tyrševa cesta št. 29, vsak delavnik popoldne od štirih do sedmih do 10. avgusta. Kongresni odbor KKK. ■HitaiPii^itoM Porciunkula pri frančiškanih Danes opoldne se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani in po vseh redovnih cerkvah reda svetega Frančiška odpro bogati porciunkulski odpustki. Deset minut pred 12 bodo frančiškanski zvonovi slovesno naznanili vsemu mestu, da se odpirajo vrata bogatim milostim. Točno opoldne bo slovesna procesija s svetinjo sv. Frančiška po frančiškanskem obredniku. Procesije se udeleže tretjeredniki, veliki in mali Križarji ter velike in male Klarice. Po procesiji se svetinja slovesno izpostavi v češčenje na oltarju sv. Frančiška. — Odpustki trajajo od 1. avgusta opoldne in 2. avgusta ves dan do polnoči. Porciunkulske pobožnosti bodo po sledečem redu: 1. avgusta: Opoldne otvoritev. — Ob 6.15 zvečer pridiga: g. župnik Miha Jenko, nato serafin-ske litanije. 2. avgusta: Svete maše kot ob nedeljah in praznikih. Zadnja sveta maša ob 11. — Ob 5.30 zjutraj cerkveni govor: g. profesor Anton Anžič, nato sveta maša z ljudskim petjem. — Ob 9 ponti-fikalna sveta maša: prevzvišeni škof iz Šibenika g. dr. Jeronim Mileta O. M. Conv. — Ob 6.15 zvečer slovesne litanije Matere božje in zahvalna pesem. Pogoji za porciunkulske odpustke so sledeči: 1. Prejem svetih zakramentov. 2. Obisk samostanske cerkve. 3. Pri vsakem obisku je predpisana molitev: šest Očenašev, šest Zdravamarij in Čast bodi. Odpustki se lahko dobe »kolikokrat — tolikokrat« in se lahko naklanjajo tudi dušam v vicah. Dr. Grebene Anton zopet ordinira 1 Cenjenim odjemalcem sporočam, da sem se popolnoma preseiil z Vodnikovega trga na Krekov trg in se toplo vsem priporočam. — M o t o h. 1 Velikanski železniški promet. Od petka naprej do včeraj «0 železnice v Sloveniji prepeljale velikansko armado kongresistov in kongresistinj. Točna statistika ber objavljena te dni 2e sedaj zatrjujejo, da je bil na železniške vlake velikanski naval in da je bilo za 50% več potnikov, kakor je bilo prvotno prijavljenih za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja. Velike so bile težave za vagone, pa je železniška uprava zmagala in prebrodila vse ovire. Na nekaterih poetajah je zmanjkalo kongresnih voznih listkov. Pomagali so si na vse mogoče načine. Včeraj dopoldne so zapuščali Ljubljano še v velikem številu mnogi udeleženci kongresa iz Štajerske in drugih krajev. Potniški vlak proti Mariboru je bil zjutraj popolnoma zaseden. 1 O reorganizaciji zdravniške službe pri našem socialnem zavarovanju bo razpravljala anketa, ki jo sklicuje Delavska zbornica v Ljubljani. Zborovanje se bo začelo danes ob 8 zjutraj v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na Miklošičevi cesti. 1 Fantovski odsek Ljubljana-Sv. Jakob naznanja članstvu, da imajo danes zvečer mladci in naraščaj telovadbo ob 6 na igrišču (Prulc). člani pa ob 7. Med telovadbo je kratek sestanek, Zato je udeležba tudi za netelovadce obvezna. I Iz Kaštel Štaliliča se vrnejo dečki, ki so bili na okrevanju v banovinskem Mladinskem domu dne 4. avgusta ter prispo v Maribor z vlakom ob 11.44, v Ljubljano pa ob 13.20. Prosimo starše ali evojce otrok, da na določeni dan in ob določeni uri pričakajo otroke na omenjenih postajah. 1 Gasilski kongres. V dnevih od 13. do 15 av-1. bo v Ljubljani gasilski kongres. Pripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vse Ljubljančan«, da prijavijo stanovanja za goste. Prijave »prejema: Kongresni odbor gasilske zaiednice, Tyr-leva cesta 29/II. 1 Gorostaane senzacij«. P0 mcetu se širijo go-rostasne vesti, da so ljudje na Stadionu ob tej vročini k ar umirali in govorili so celo o nekem ka-rambolu, katerega irtev naj bi bil postal neki župnik. Vse te laži imajo prozoren namen, da diekre-ditirajo veličastno manifestacijo slovenskega naroda za Kristusa Kralja. Na Stadionu je bila vzorno urejena samarijanska služba pod vodstvom zdravnikov, ki so požrtvovalno delovali na vseh ambulantah. Požrtovalno je bilo tudi sanitejsko osebje, tako samaritanke in samarijani. Belgrajski Rdeči križ je poslal na Stadion lep sanitejski avto, ki ga je podaril ljubljanskemu Rdečemu križu. Umevno in naravno je, da je nekaterim udeležencem in udeleženkam prišlo slabo in da «o se zaradi hude vročine onesvestili. Dobili »o takoj zdravniško pomoč in okrepčila. O kakih smrtnih primerih ni govora. — Pri laprtja. motnjah, v prebavi vzemite zjutra, še na prazen želodec en kozarec naravne »Frani-Josel« grenčice. 1 »Častna legija«. Na ta prekrasni film, ki se te dni predvaja v kinu Unionu, moramo občinstvo prav posebno opozoriti, ker je to eden tistih lepih filmov, ki so ponesli slavo francoskega filma po vsem svetu. Na lanski bienali na Lidu pri Benetkah je to franc. filmsko delo prejelo prvo nagrado in celo v Berlinu, kjer je film tekel v izvirni izdaji, v francoskem jeziku, je bil uspeh filma ogromen. Snov filma je zelo zanimiva, lepa in napeta. Prikazuje nam življenjski roman mladega oficirja, ki pretrpi največja razočaranja in bridko ponižanje, degradacijo samo zaradi tega, ker pred vojnim sodiščem, kjer je obtožen težkega vojaškega zločina, ne sme govoriti in dokazati svoje nedolžnosti, ker bi s tem kompromitiral čast in dobro ime žene — soproge svojega tovariša. V filmu igrata odlični vlogi Charles Vanel in lepa Marie Bell. Ljubitelji lepih filmov naj tedaj ne pozabijo ogledati si »Častno legijo« v kinu Unionu. / cutopei Ne pozabite , Za uspeSno nego nog samo originalni SANOPED 1 Gospodinje! Sedaj je čas, da si obnovite Vašo posteljnina Pri nabavljanju boste potrebovale gradi za modroce, ki ga dobite v dobrih kvalitetah po din 20 do 28 pri tvrdki Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta. 1 Tri vagone soli so potrosili. Za časa kongresnih dni, ki so bili zelo vroči ter je v nedeljo bila najvišja temperatura v Zvezdi + 34° C, je cestno nadzorstvo mestne občine ljubljanske poskrbelo, da so bile ceste redno škropljene, da se niso dvigali ob vetrovnem času oblaki prahu po ulicah. Ker je bila Tyrševa cesta glavna in dovodna prometna žila na Stadion, so morali poskrbeti, da bi bila cesta za dolgo časa obvarovana pred prahom. Redno in pogosto škropljenje bi močno oviralo ves promet po tej cesti. Avtomobili, ki so vozili do Stadiona, bi pa tudi dvigali velikanski prah. Zato je cestno nadzorstvo uvedlo praktično razprašitev ceste. Od kraja, kjer ni Tyr-ševa cesta več tlakovana, pa tja do Stadiona in še jiekaj naprej so mestni delavci najprej cesto močno očistili in nato poškropili. Za tpm pa so po cesti posuli do 3 vagone soli. Sol 6e je raztopila in napravila mehko, strnjeno skorjo. Bilo je videti, kakor da bi bila cesta asfaltirana. Vso dni ni bilo nikakega prahu. 1 Zeparjeva smola. V nedeljo se je ujel preve-jan žepar. ki je hotel preiskati žep mesarskemu mojstru iz Pleteršnikove ulice. Segel je v žep, v katerem je imel mesar denarnico z 250 din. Mesar pa je začutil, da mu nekdo sega v žep se je bliskovito obrnil in zagrabil roko, ki mu je vlekla denarnico iz žepa. Takoj je bil na mestu stražnik, ki je ugotovil, da je žepar brezposelni natakar Biber Mato, sedaj navadno v Zagrebu. Odvedel ga je seveda s seboj. Prav tako je policija prijela že večkrat predkaznovanega žeparja in iz Ljubljane izgnanega Ivana Belaniča, mesarskega pomočnika iz Zagreba. Tudi ta je prav gotovo prišel praznit žepe udeležencem kongresa, vendar mu je aretacija to preprečila. Nadaljevanje [hanMainovega pora O »posrednem" in »neposrednem napadu", o Gdansku, angleških jamstvih in Daljnem vzhodu V nadaljevanju svojega govora je Chamberlain dejal med drugim. >Ob današnjih okoliščinah ni lahko voditi političnih pogajanj s tujimi državami. Narodni j>oslanci, od katerih so mnogi v preteklosti zavzemali odgovorne položaje in ki pričakujejo, da jih bodo zavzemali tudi v bodoče, morajo dobro preceniti, kaj utegne škoditi in kaj koristiti stvari, ki jo zastopajo, preden padejo z govorniškega odra v spodnjem domu gotove pripombe. Poslanec Dalton nas je v spodnjem domu vprašal, kaj smo storili od meseca marca do danes za utrditev mirovne fronte. Ali je bilo to vprašanje tako neolAodno potrebno, če upoštevamo gotove stvarne in za ves svet vidne uspehe? Dalton je dejal, da je za nas najvažnejše okrepiti šo bolj angleško državno obrambo. Spodnji dom dobro ve, da vlada v tem pogledu ni izgubila časa. od meseca marca pa do danes. Spodnji dom ve, da so naša sredstva za obrambo države zdaj velika, strahotna.« V nadaljnem svojem govoru je Chamberlain dejal, da francoska, sovjetska in angleška vlada do zdaj še niso mogle najti soglasja glede točne opredelitve pojma »posredni napad«, čeprav se vse tri vlade zavedajo, da more hiti posredni napad prav tako nevaren kot neposredni. »Vse tri vlade navdaja volja, da najdejo čim ugodnesi način za preprečenje napada. Istočasno pa te tri vlade nikakor ne žele zbuditi vtisa, da s svojimi ukrepi hočejo ogrožati neodvisnost nekaterih držav.« Chamberlain pripominja, da se ravno s tega stališča angleška vlada dozdaj ne strinja s sovjetsko vlado. Molotov je dejal, da bo politične težave, ki še obstoje, možno premagati, če se bodo že zdaj začela pogajanja med vojaškimi strokovnjaki, katerim pripisuje velik pomen. »Sporazumi, ki sino jih v soglasju s Francijo sklenili s Poljsko in Turčijo, so velikega pomena za okrepitev mirovne fronte. Po teh sporazumih sta obe državi poslali pomembnejša in stvarnej-ša činitelja na morju, kakor pa bi bili vsaka zase in prepuščena vsaka sama sebi.« Chamberlain zatem omenja Dallonove besede o angleških jamstvih Romuniji in Grčiji. Med drugim pravi, da vsak, kdor nepristransko spremlja potek dogodkov, mora uvideti, da so Daltonovi predlogi nesmiselni. Velika Britanija je Romuniji in Grčrji jasno dala vedeti, da nista brez prijaieljev na svetu in da morata računati na njihovo pomoč, če bi bili izpostavljeni kakšnemu napadu. Chamberlain pravi, da Dalton v svojem govoril ni pravilno ocenil dela angleške zunanje politike pri ustvarjanju mirovne fronte. Ministrski predsednik pravi, da sta Sinclair in Dalton posvetila največji del svojih govorov Sovjetski Rusiji ter poskušala prikazati Veliko Britanijo kot edinega krivca, da še vedno ni prišlo do sporazuma s Sovjetsko Rusijo. Iz sodnijske službe Belgrad, 31. jul. AA. Z ukazom kr. namestnikov in na predlog pravosodnega ministra so bili postavljeni: za višje pisarniške oficiale 7. skupine Anton Kramar, oficial okrajnega sodišča v Celju; Krna Pohar. pisarn, oficial okrajnega sodišča v Ljubljani, Anton Ciner, pisarn, oficial okrajnega sodišča v Celju, Franc Bakalič, oficial. okrajnega sodišča v Kamniku, Ferdo Paradiž, pisarn, oficial okr. sodišča v Kočevju; Filip Cegovnik, pisarniški oficial okr. sodišča v Prevaljah; Janez Žagar, pisarniški oficial okr. sodišča v Rogatcu; Franc Ferjančič, pisarn, oficial okr. sodišča v Prevaljah; Josip Keber, pisarn, oficial okr. sodišča v Novem mestu; Josip Pintar, pisarn, oficial okr. sodišča Ptuju. Napredovali so: za starešino okr. sodišča v Radovljici v 3-11 Valentin Bidovec; za sodnika apelacijskega sodišča v Ljubljani v 3-11 dr. Andrej Dolinar; za sodnike v 6. skupini: Franc Gu-henšek v Slov. Konjicah. Josip Prvllvji v Laškem Alojzij Zalokar v Višnji gori, in dr. Ivan Umnik v Dolnji Lendavi. »Glede Gdanska nimam ničesar dodati svojim prejšnjim izjavam o sklepih angleške vlade. Sedanji položaj zahteva, da smo glede gdanskega vprašanja zelo previdni. Poljska vlada, ki je dozdaj pokazala občudovanja vredno hladnokrvnost, bo tudi v bodoče — o tem smo prepričani — dala dokaz, kako modra je njena politika.« Ministrski predsednik preh.Tja zatem na vprašanje Daljnega vzhoda in pravi: »Vlada Velike Britanije ne ho v temelju spremenila svoje sedanje politike na zahtevo nobene države, niti na zahtevo Japonske ne«. Glede proliangleške agitacije na severnem Kitajskem, za katero daje pobude in ki jo vodi Japonska, je dejal: »Angleška vlada bo prisiljena misliti na zelo resne ukrepe, če ta agitacija ne ho prenehala in če bi zaradi nje pretrpeli škodo angleški interesi in pravice angleških državljanov.« »Koristi Velike Britanije in Združenih ame-riških držav na Daljnem vzhodu so zelo sorodne, vendar to ne pomeni, da bi se Velika Britanija in USA morale brezpogojno posluževati istih metod, da zavarujejo svoje interese. Angleška vlada pa stalno obvešča vlado Združenih ameriških držav o svojih sklepih glede Daljnega vzhoda.« Celje c Drevi se prične pri oo. kapurlnih proeijnn-kala. Jutri v sredo bo ob 9 sloveena eveta maša in pridiga. Prilika za sveto spoved že drevi. e t Rupš Frane. V nedeljo ob 6 zjutraj Je umrl po dolgem, težkem trpljenju 68 letni železniški zvaničnik v p. Franc Rupš. Več let je bil prikovan na posteljo, vendar je vse trpljenja vdano prenašal. Vzgojil je 6 otrok, Izmed katerih sta dva še nepreskrbljena. V železniški službi je bil 33 let. Bil je naročnik našega lista in zvest podpiratelj katoliškega časopisja. Pogreb dragega pokojnika bo danes v torek ob 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Naj v miru počival Svojcem naše iskreno sožaljel e Celjsko razstavo je obiskalo v nedeljo pre-cejšnje število ljudi iz Celja, okolice in tudi iz drugih krajev. Mnogi ljudje, ki »o se vrnili • kongresa v Ljubljani, eo ee oglasili v Celju in ai ogledali razstavo. Na veseličnem prostoru je vsak večer koncert vojaške godbe. Veliko je zanimanje za Iilatelistično razstavo, dalje za razstavo malih živali društva Rejec malih, živali in dr. v Mestni hranilnici razstavljajo naši umetniki-kiparji in slikarji Sušmerlj, Kralj, Golob in Lipišnik. Po-sluzite se polovične voznine in obiščite celjsko razstavo I e Trboveljski slavčki na celjski raistavl. V nedeljo so priredili Trboveljski slavčki na vabilo prirediteljev Celjske razstave izlet v Celje. Mladi pevci so dopoldne zapeli na veseličnem prostoru več narodnih pesmic iz svojega bogatega sporeda in želi za svoj nastop velike aplavze. Slavčke je nato pogostil tovarnar g. Kuliš. Po obedu, ki so jim ga nudile gostoljubne celjske družine, se je šla pevska družina kopat v meertno kopališče, kjer so tudi zapeli nekaj pe«nie. e Pod pokroviteljstvom I. podpredsednika narodne skupščine g. Alojzija Mihelčiča priTedi Prostovoljna gasilska četa na Babnem pri Celju v nedeljo 6 avgusta veliko gasilsko olavnost, združeno r. blagoslovitvijo novega prapora in z župnim izletom. Praporu bosta kumovala g. minister Franc Snoj in predsednik celjske mestne občine g. dr. Alojzij Voršič. Pri vsej prireditvi sodeluje celjska železničarska godba. c Na Frankolovem pri Celju bodo zgradili v kratkem novo moderno sadno sušilnico. Gradila jo bo Gospodarska zadruga. Delno ota k temu prispevala okrajni kmetijski odbor in banovina. c Mladinski dan v št Pavlu pri Prebolda bo v nedeljo, 6. avgusta. Ob tej priliki bo blagoslovljena nova društvena zastava, za katero Je izdelal načrt akademski slikar g. prof. Stanko Kregar, izgotovile pa so jo šolske sestre v Ljubljani. Ob 9 dopoldne bo zbirališče v Dolenji vasi, odkoder krene sprevod z godlio v cerkev, kjer bo dekan g. Atelšek blagoslovil prapor. Zastavi botruje narodni poslanec g. Alojzij Mihelčič. Popoldne ©b 3 bo telovadni nastop, v katerem bo sodelovala tudi okrožna vrsta. c Tujski promet v Celju je od lanskega leta precej padel. Tako vidimo po statistiki, da je obiskovalo meseca julija Celje 1188 tujcev, med temi 927 Jugoslovanov in 261 inozemcev, dočim lansko leto meseca julija 1341. Meseca junija letos je obiskalo Celje 1066 tujcev. c Umrljivost v Celju. Pretekli mesec je umrlo v Celju 36 ljudi, med temi 12 v mestu in 24 v bolnišnici. c Važen sestanek na mestnem poglavarstvu. Drevi ob 6 (šestih) bo v posvetovalnici mestnega poglavarstva zelo važen sestanek zaradi organizacije festivala narodnih noš v Mariboru. Vabimo vsa društva, da se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže. Na sestanku se bo izvolil poeebea odbor, ki bo pripravljal izlet v Maribor. Zanimiva dražba slivniske graščine Maribor, 31. julija Na mariborskem sodišču je bila danes dopoldne zanimiva dražba. Na bobnu je bila polovica posestev graščine v Slivnici, ki je last grofa Franca Sch6nborna ter njegove žene Gabrijele. Slivniška graščina je imela nekoč ogromna posestva, ki so segala vse do Tezna. V zgodovini se imenujejo slivniški grofje kot mogočni gospodje, ki so si bili z Mariborčani zaradi meje in posesti večkrat v laseh. Najbolj znan spopad je bil 18. aprila 1671., ko je prišlo ob priliki razmejitve na Teznem do boja med Mariborčani, katere je vodil njihov mestni sodnik Valentin de Buergo ter slivniškitni tlačani, katere je vodil oskrbnik Penič. Na obeh straneh se je streljalo ter je zahteval spopad več ranjencev; nazadnje pa so zmagali Mariborčani ter so Slivničane pognali v beg. Zob časa pa je načel tudi slivniško graščinsko posest, nazadnje pa ji je agrarna reforma zadala odločilen udarec. Kakor z drugimi aristokratskimi posestvi, tako je šlo tudi s slivniško graščino navzdol. Ostalo pa je še vedno lepo posestvo, obstoječe iz velikih njiv in travnikov, vinogradov ter mogočnih gozdov, ki segajo iz ravnine daleč po pobočjih Pohorja. Znan je grad po svoji krasni legi in po lepi opremi. Lastnik, grof Franc Sehonborn je živel večinoma na svojih posestvih v Banatu. Pred nekaj leti je postal znan zaradi škandala, o katerem Je zlasti helgrajsko časopisje obširno pisalo. Dotični škandal je bil tudi neposreden vzrok današnje dražbe posestva. Grofa Schonborna je tožila njegova metresa v Novem Sadu za 100.000 din odškodnine, kar je imelo za posledico, da je bilo razglašeno ken-kurzuo postopanje nad slivniško graščino. Zaradi nekih fingiranih kupnih pogodb so bile vložene pri državnem tožilstvu celo ovadbe. Končno pa je bil konkurz dvignjen zaradi preobremenitve posestva s starimi dolgovi. Potem pa je nastopila Schfinbornova hčerka Marija, ki je poročena z italijanskim grofom Palavicinijem s terjatvijo 1 milijon din. Zaradi te teriatve je prišla polovica posestva, ki je last grofa Schonborna — na drugi polovici je vknjižena kot lastnica njegova žena Gabrijela — na dražbo. Cenilna vrednost polovire je znašala 1.294.305 din. najmanjši ponudek pa H62.203 din. Posestvo leži v katastralnih občinah Slivnica, Crela, Radizel in Rogoza. Kot kupec je nastopila na današnji dražbi grofica Palavicini, ki sama ni bila navzoča ter jo je zastopal odvetnik dr. Faninger. Ker ni bilo nobenega drugega kupca, is posestvo ■ »dražba! dr. Faninger za grofico Palavicini za najmanjši ponudek 802.203 din. — S to dražbo pa se je zadeva zelo komplicirala, ker je grofica Palavicini, četudi živi s svojim možerrt v Futogu v Banatu, italijanska državljanka. Posestvo, ki ga je kupila, pa leži še v 50 kilometrskem obmejnem pasu. Zaradi tega je vprašanje, če ji bodo naša oblastva nakup posestva dovolila. Sodnik Svetel je dal zastopniku dražiteljice 4 mesečni rok, da v tem času dražiteljica izposluje dovoljenje za nakup posestva v Slivnici. Ce ga ne dobi, bi bila seveda dražba razveljavljena ter bi se morala vršiti znova. Ce bi do tega prišlo, pa bi vsekakor kazalo opozoriti naše javne ustanove na to lepo priliko, saj je posestvo zaradi svoje ugodne lege in lepih zgradb kot nalašč pripravno za kakano socialno ustanovo. Belgrajske novica Belgrad, 31. jul. AA. Z ukazom kr. namestnikov in na predlog zastopnika prometnega mi-nistro so upokojeni: pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic višji kontrolor 6. skup. Ernest Franke ter Franjo Hegediš, višji kontrolor 6. skupine; pri direkciji v Sarajevu pa Franjo Birdel, inšpektor 5. skupine. Bptfjrad, 31. julija. A A. Z ukazon kr. namestnikov in na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje je napredoval za šefa oddelka državne bolnišnice v LJubljani v 5. skupini dr. Ivo Marinčič, primarij iste bolnišnice. Za upravnega uradnika bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani v 7. skupini Metod Trtnik. Belgrad, 31. julija, m. Na predlog gradbenega ministra je bil upokojen Dimitrij Tasič, načelnik splošnega oddelka gradbenega ministrstva. V V. skupino je napredoval Gabriel Sfiligoj, višji kontrolor pošte St. Ilj v Slovenskih goricah. Belgrad. 81. julija. AA. Pehotni polk kraljeve garde slavi danes svojo krstno slavo. Vse tri belgrajske radiopostaje prenašajo potek teh svečanosti. Razen kratkovalovne radiopostaje z valovno dolžino 49.18 m. oziroma 6000 kilociklov, In radio Belgrada ho jutri prenašala tudi nova kratkovalovna radiopostaja t valovno doliino 31.o6 oziroma 9505 kilociklov. Drobne novice Berlin. 31. julija. AA. DNB: lovih motorjev brez Izumitelj Diee«- kuiupresorja. prof. int. Lo-ranz je dane« v Suttgartu po krajšem bolehanju umrl. KULTURNI OBZORNIK Pogovor z ravnateljem poljske katol. tiskovne agencije prelatom Z. Kaczynskim Med odličnimi gosti, ki so prišli na kongres Kristusa Kralja v Ljubljano, je bil tudi prelat Zigmund Karzynski, ravnatelj velike katoliške tiskovne agencije (KAP-Katolirka agencija Pra-sowa). Kot predstavnika poljskega katoliškega časnikarstva se je obrnil nanj naš urednik s prošnjo, da odgovori na nekatera vprašanja, ki se tičejo poljskega katoliškega življenja in časnikarstva. O. prelat je bil tako dober, da je z največjim veseljem odgovoril na naša vprašanja. »Kakšne vtiske je napravil kongres na poljsko delegacijo?« »Mi Poljaki se resnično Čudimo vaši mogočni organizaciji in ji dajemo vse priznanje. Odhajamo očarani nad vašim ljudstvom, ki je tako globoko katoliško, delovno in ljubi nad vse svojo domovino. Vemo, da je to v veliki meri zasluga vašega duhovništva in svetnih prosvetnih delavcev. Vsak nepristranski opazovalec mora to priznavati. Kongres Kristusa Kralja je izpolnil svoje poslanstvo. Pokazal je svetu, da živi poleg teh, ki širijo načela brutalne moči in nasilja nad pravico, še kraljestvo ljubezni, sporazumevanja in miru med narodi. Na kongresu se je še bolj poglobila ideja teh kongresov, na zunaj pa je religiozna manifestacija okrepila naša čustva, našo vero in up v lepšo bodočnost človeštva. Kongres je tako postal eden izmed žarišč mirovne akcije, ki ji papež Pij XII. posveča vse svoje sile in molitve. Ponosni in srečni smo, da je naš poljski pri-tnii izvrševal tako častno poslanstvo na vašem kongresu kot zastopnik sv. očeta. Smo vam hvaležni, dragi bratje Slovenci, za tako prisrčen in navdušen sprejem, ki so mu ga pripravili. To bo gotovo okrepilo naša bratska čustva za nas, našo ljubezen in sodelovanje tudi za bodočnost.« »Kako se razvija na Poljskem katoliška akcija?« »Katolicizem na Poljskem slavi danes svojo renesanso, svoj preporod. Je velika duhovna sila, ki poleg vsem nam prirojenih domoljubnih čustev veže vse Poljake v en velik nadstrankarski tabor, ki ne pozna razredov. To veliko tvorno silo katolicizma priznavajo tudi vsi naši veliki državniki. Za poglobitvijo katoliškega življenja na Poljskem, za njegovo polnostjo in dinamiko dela predvsem katoliška akcija, ki z mrežo svojih organizacij objema škofije in fare naše pokrajine. Nad razvojem katoliške akcije bdi posebna komisija škofov s kardinalom primasom Hlondom na čelu ter Glavni zavod katoliške akcije (Naczelny instvtut Akcji katolickiej), ki ima svoj sedež v Poznanju. Od tod gredo kažipoti po vsej Poljski. Lepo bodočnost obeta sodelovanje naše Katoliške zveze mladine (Katolicki Zwiazek Mlodziej). Ona vzgaja vse vrste družbe v dobre katoličane in državljane, kajti v nasprotju z drugimi društvi uči tudi svoje člane strokovnih znanosti, tako v kmetijstvu, športu, kakor tudi narodni obrambi. Tudi akademska mladina je v ogromni večini aktivna v poslanstvu katoliške akcije. Veliko priznanje ima pri nas tudi Zavod višje verske znanosti (Institut wyžiej wied-zy relyjen), ki prireja triletne tečaje za svoje poslušalce, bodoče vodnike katoliške akcije, kjer se izpopolnjujejo v verski znanosti, tako teologiji, svetem pismu, moralki, liturgtfi fttf.< »Kakšno je pri vas katoliško časnikarstvo?« »Je to veliko in važno področje, na katero je episkopat že zdavnaj obrnil svojo pozornost. V okvirju episkopata je specijalna komisija za tisk, na čelu katere stoji šleski škof, stari prijatelj Slovencev, in učenec vašega Kreka, Adamski. Ko- misija bdi nad delavnostjo katoliškega tiska, ki ima važen vpliv na javno življenje. Vsako leto se vrše shodi pisateljev in katoliških časnikarjev, na katerih razpravljajo o važnih vprašanjih in delavnosti katoliškega tiska. Na Poljskem imamo posebno Društvo katoliških pisateljev in časnikar jev, v katerem so včlanjeni zelo odlični pisatelji in publicisti. Velika večina dnevnikov in revij pri nas so ali brez sovražnosti proti Cerkvi in v bistvu katoliški, ali pa simpatično spremljajo katoliško gibanje. Tako zlasti politični časniki ter organi strank. Da hI pa dobili časopisi pravilne Informacije o življenju in delavnosti Cerkve na Poljskem, kakor tudi, da pobijajo napačne vesti, je poljski episkopat ustanovil leta 1927 centralno tiskovno agencijo z naslovom: Katoliška agencija za tisk (Katolicka agencija Prasowa — KAP), ki vsak dan izdaja biljetene v poljščini, kakor tudi angleščini, francoščini, nemščini in laščini za inozemske časopise. Agencija ima mrežo svojih škofijskih poročevalcev, obenem pa tudi inozemskih koresponden-tov, od katerih črpa novice. Oficijalni karakter imajo komunikati episkopata ter ukrepi posameznih škofov. To agencijo je organiziral moj prednik, st-danji vojaški škof Gawlina. Od leta 1929 naprej pa jaz opravljam funkcijo ravnatelja te agencije, ki se more ponašati sedaj že z velikim uspehom na področju katoliškega časnikarstva ter z zmagami v bojih s sovražniki Cerkve. Sedaj preskrbuje KAP okrog 300 domačih časopisov in 120 inozemskih. Vesel sem in srečen, da že nekaj let sodelujemo tudi z vašim cenjenim in vedno bolj se razvijajočim dnevnikom. Vi sprejemate naša sporočila, pa tudi mi zelo veliko prevzemamo iz vaših informacij. Tako tudi naše časnikarstvo sodeluje pri zhližanju dveh bratskih narodov, katerim je skupna ideja katoliška in slovenska.« »G. prelat, ali bi mogli kaj povedati o današnjih razmerah na Poljskem?« »Mi Poljaki, kakor vam je znano, hočemo živeti iz vsega srca v miru z vsemi našimi sosedi. Čeprav je za mejami republike še veliko naših bratov, samo v Nemčiji poldrug milijon, ki so brez šol in materinskega jezika v cerkvi, nočemo naših pretenzij uresničiti z brutalno silo. Toda če bomo napadeni, smo pripravljeni braniti se do zadnje kaplje krvi, kajti imamo dobro oboroženo silo in verujemo v svojo zmago. Trditi moremo namreč, da bo v primeru vojske ob ramena naših vojakov stopil tudi ves naš narod brez izjeme. Naravno je, da so v vsaki družbi različni pogledi na javno upravljanje države, različna politična trenja in različni programi ter stranke. Toda na srečo, v teh razlikah, ki so tudi v naši notranji politiki, ni temeljnih in preveč velikih nasprotij. Narod poljski je danes enoten kljub vsemu in nosi polno odgovornost za svojo 35 milijonsko državo, ki je ni dobil pri zeleni mizi diplomatov, temveč jo je priboril v krvavih bojih, zlasti v bojih z bolj-ševiki, kjer je zadržal sovjetski kolos. Je zelo srečen in značilen pojav za Poljsko, da v trenutku kakršne koli zunanje sovražnosti takoj prenehajo vsi strankarski spori, ker stoji narod strnjen oh svojem voditelju. Nemajhen dokaz tega so denarne žrtve, ki jih je narod položil v Obrambni fond, ki je v teku enega meseca nabral 600 milijonov zlotov, kar bi bilo v vašem denarju 6 milijard dinarjev. Mislim, da je to zadosten dokaz naše enotnosti in naše trdne odločitve braniti svobodo poljskega naroda in pravice človečanstva.« Za pravilno itgovarjavo. Težave in neenotnost izgovarjave se ne slišijo samo pri nas Slovencih. Tudi italijanski jezik odpira v to plat še občutno vrzel, ki jo pa skuša hitro zadelati. Znani tržaški kritik Silvio Benco je napisal v eni zadnjih številk »Piccola« prav zanimiv članek z naslovom »La buona pronunzia degli Itali-anic (Dobra izgovarjava Italijanov). Njegove misli so prav tako kot za izgovarjavo italijanskega jezika veljavne tudi za druge. Morda bomo i mi našli v njih zrnce zase. Pred sto leti je italijanski jezik dosegel vsaj približno enoten pravopis. Izgovarjava pa je bila in je še zelo neenotna. Benco je mnenja, da do enotne izgovarjave silno dosti pomagajo stiki rojakov iz najrazličnejših pokrajin, tako pri vojakih in pri medsebojnih uradnih in trgovskih poslih. Po našem mnenju so pa ti činitelji še preslabotni, da bi se fantje vojaki privadili enotnemu jeziku, kaj šele izgovarjavi. Prav gotovo je pa najboljša »šola« za pravilno izgovarjavo jezika — šola. Pohvalno omenja član-kar slovenslte otroke v italijanski šoli, češ da ti, ker ne prinesejo s seboj navlake (italijanskih) narečij — priznanje, da slovenščina nikakor ni kak italijanski »kraško-soški dijalekt« — izgovarjajo italijanščino bolj jasno kot italijanski otroci. Seveda priznava Benco, da prinašajo narečja v skupni jezik osvežujočih izrazov, vendar se danes kaže namera poenotiti jezik od Alp do Sicilije, bodisi glede jezika, bodisi glede izgovarjave. To se bo dalo pri avtoritativnem režimu kar ukazati. Zato tudi ne opažamo več v Italiji še pred nedavnim tako skrbne nege pokrajinskih narečij, ko so izhajali n. pr. slovarji beneškega, pijemont-skega, sicilskega, sardinskega in drugih narečij. Sicer so še danes posebne znanstvene družbe (n. pr. SocietA filologica romana, Filologica Friulana itd.) pri delu za ohranitev narečij, vendar ta napor zgineva pod vplivom enotne politične miselnosti. Pred nedavnim mi Je npk videmski časnikar, Furlan po rodu, v razgovoru zaključil, da furlanski inteligentje ne priznavajo več potrebe furlanščine. Na ugovor, da furlanščina ni dijalekt, marveč samostojen jezik in da se celo ministri in vse-učilišni profesorji zanj zavzemajo, je zamahnil, češ da so to ostanki stare miselnosti. Tako se torej nova Italija po doseženem enotnem pravopisu loteva težje naloge, enotne izgovarjave. V ta namen se Je poslužila enega najbolj učinkovitih sredstev — radija. Za izgovarjavo pisana knjiga ni dovolj; treba je izgovarjavo slišati in evo pripomočka! Zato je družba »Eiar« že lani priredila po radiju tečaj za izgovarjavo jezika. Bilo je precej uspeha. Vsebino tega tečaja sta profesorja Bertoni in Ugolini povzela v posebni knjigi (II prontuario di pronunzia e di ortogra-fia). Knjigo je izdala »Eiar« in bo gotovo postala podlaga za učenje pravilne izgovarjave. Te se bodo morali vestno držali vsi radijski napovedovalci in govorniki, potem pa seveda tudi vsi učitelji in javni govorniki. Ali niso te misli In predlogi plodoviti tudi za nas? V prvi vrsti, kar se tiče radijskih napovedovalcev in predavateljev? Saj često Primorec ali Stajerc težko razumeta svojevrstno naglaševa-nje besed, prenašanje akcentov z zloga na zlog, kakor je pač oseba pred mikrofonom s te ali one fare. Ko smo dobili Breznik-Ramovšev pravopis, tako moramo dobiti tudi enoten »priročnik izgovarjave slovenskega jezika«. Kdor bi potem pošiljal glasno svoje besede v svet, bodisi po radiju, z leče, z govorniškega odra ali izza katedra, naj bi se pokoraval enotnim postavam izgovarjave, kakor se mora (ali bi se moral) kdor piše, podrediti pravilom skupnega pravopisa. Le-ta skupna namera dobre in enotne izgovarjave, posebno naglaševanja samoglasnikov, bi zgnetla tudi po jeziku in glasu enoten slovenski rod. Mati boija — varuhinja španskih ječ Kakor nišejo iz Madrida, je vlada generala Franca izdala odredbo, po kateri j« Mati božja z naslovom »Naša ljuba Gospa, rešiteljica ujetnikov«, izbrana za varuhinjo španskih ječ in državnih kazenskih vzgojevališč. God Marije, rešiteljice ujetnikov. Je na dan 3>. septembra. Tega dne bodo imeli tudi jetniki praznik. Deležni bodo raznih olajšav in bodo imeli boljšo hrana Ta Marijin praznik (ki ee pa ne obhaja slovesno) je Cerkev uvedla v spomin ustanovitve »reda mercedarijcev za odkup krščanskih ujetnikov iz oblasti Saracenov«. Ustanovila sta ga sv Peter Nolascus in Rajmund Pennaforte. Papež Inocenc XII. ga je 1. 1696 proglašal za praznik vse Cerkve. Potrti Javljamo, da je danes ob pol 1 popoldne previden s svetimi zakramenti umrl naš ljubljeni oče, gospod Leopold Jesenik v 71. letu starosti Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 2. avgusta ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče. Sv. Jurij ob Taboru, dne 31. julija 1939. Žalujoči sinovi S kongresa Kristusa Kralja: Kardinal-legat odhaja s Stadiona in blagoslavlja množice. ŠPORT Jugoslavija : Nemili ja 3:2 Niti največji optimisti skoraj niso za včerajšnji dan pričakovali tako lepe in učinkovite zmage v tekmovanju za prvenstvo evropske zone v Davisovem pokalu. Toda naša dva mušketirja sta dokazala, da je Jugoslavija daleč najboljši in najmočnejši tekmec v evropskem psu. Prvi dan je bilo 6tanje 1:1; Punčec je v treh setih premagal nemškega »naraščajca« Gopferta, v štirih setih pa je na suveren način odpravil najboljši nemški igralec Henner Henkel Mitiča. Stanje je bilo 1 :1, prav tako kakor je bil športni svet tudi pričakoval. Drugi dan so bili ob igri v dvoje uprti pogledi vsega sveta v Zagreb. Dejalo se ie, da bo tisti dobil evropski finale, ki bo zmagal v doubleju. Kdo je zmagal? Nemčija! Torej bo Nemčija evropski prvak! Tako je bilo rečeno! Toda na^a dva korenjaka, Mitič in Punčec, se za prognoze nista prav nič zmenila. Korajžno sta se lotila svoje naloge. Kakor dva nebogljena začetnika sta odpravila Gopferta in Henkla. Kaj, Henkla, tega teniškega moža, ki Je še do nedavnega veljal za najboljšega evropskega teniškega igralca? Da, Hennerja Henkla! Punčec ga je »obrnil kar v zraku«! V treh setih je zmagal! V prvem setu, ki ga ie odločil v svoj prid z 10:8, Je Punčec svojega nasprotnika slavnega imena »medil«, dokler ga ni do kraja »omedil«. V drugem setu mu je Nemec dajal še nekoliko odpora, v tretjem pa je obupal. Punčec ie igral fantastično. Henkel na svojem vrtu ni imel zelišča, ki bi bilo pognalo za zdravilo proti izbornemu znanju nasprotnika. — Drugi set Je končal s 6 : 3 za Punčeca. Tretji set je Punčeca še bolj proslavil. Za šalo je obračunal s Henklom. Zmagal je z rezultatom 6 : 0! Henkel mu ni več nudil nikakršnega odpora. Pred Pun-čecom, ki je igral odlično igro ob stanju točk 2:2, je nastopil Mitič, ki je imel nalogo, naj izenači in vzame Nemcem vodstvo 2 :1, katerega so dosegli drugi dan tekmovanja. Mitič je nastopil proti nemškmu igralcu Gopfertu, ki je v semifin^lu za nemško teniško prvenstvo nudil Henklu več odpora kakor Menzel v finalu. Mitič je vedel, da gre zares. Če bi bil igro izgubil, bi bil tudi Punčecov napor zaman, kajti Nemčija bi že imela za zmago potrebne tri točke. Zato je zaigral z vso voljo. Gopferta je podil ir. kota v kot, vstran, naprej in nazaj kakor preplašenega zajca, zmagal je gladko s 6 : 1, 6 : 2. 6 : 3. Jugoslavija bo mednarodni finale z Avstralijo odigrala v Ameriki, in sicer v Philadelphiji. Bomo videli, kako se bo odrezala tam. Atletski triboj v Celovcu V soboto in v nedeljo so v Celovcu nastopile lahkoatletske reprezentance Nemčije (predvsem zastopstvo nekdanje Avstrije), Romunije in Jugoslavije. Nemčija ie nastop proti Jugoslaviji in Romuniji dobila na odličen način, premočno. Naši atleti so se sicer držali prav dobro, vendar Nemcem niso utegnili biti kos. Romuni beležijo uspeh z enim prvim mestom (Kiso je tekel na 1500 m bojši čas kakor Nemec!). Naši so se zadovoljili predvsem z drugimi mesti. Pravilna je bila misel za to srečanje. Le tekme z močnejšimi narodi bodo razvile našo lahkoatletiko. Prvi dan tekmovanja. 110 m z zaprekami: 1. Leitner (N) 15.3, 2. in 3. Ehrlich (J) in Langmaver (N) oba 15.7, 4. Ne-gru (R) 16.7, 5. Jurkovič (J) 17.2, 6. Majescuk (R) 17.5. Skok oh palici: 1. Proksch (N) 370, 2. Edding (N) 360, 3. Lenert (J) 360, 4. Ivanuš (J) 340, 5. Majescuk (R) 340. 6. Banfi (R) 320. Met kladiva: 1. Baver (N) 54.53, 2. Maver (N) 52.99, 3. inž. Stepišnik (J) 47.69, 4. Biro (R) 45.94, 5. Goič (J) 44.44, 6. Gura (R) 24.33. 100 m: 1. Miller (N) 10.8, 2. Strucki (N) 10.9, 3. Stefanovič (J) 11.1, 4. Kling (J) 11.2, 5. Cristea (R) 11.2. 6. Ludu (R) 11.4. Skok v daljino: 1. Lenert (J) 693. 2. Staiki-tescu (R) 685. 3. Dovjak (N) 684. 4. Miller (N) 674, 5. Urbič (J) 653. 6. Yurt (R) 620. 400 m: 1. Rose (N) 49.5. 2. Krisper (N) 13.87, 3. Nemes (R) 52.2, 4. Despot (J) 52.3, 5. Pleteršek (J) 52.5, 6. Lazar (R) 52.% Met krogle: 1. KovaČevič (J) 14.36. 2. Coufal (N) 13.87, 3. Kuzel (N) 13.79, 4. Gurau (R) 13.74, 5. Curčič (J) 12.06. 6. Havalec (R) 11.75. 800 m: 1. Goršek (.1) 1:55.5, 2. Ritter (N) 1:55.9, 3. Kis (R) 1:56.4, 4. Lorenz (N) 1:56.5, 5. Nabernik (J) 2:00.9, 6. Lapusan (R) 2:06. Drugi dan tekmovanja. Troskok: 1. Kalistrat (R) 14.27. 2. Douiak (N) 14.18, 3. Jovičevič (J) 14.09, 4. Staikitescu (R) 13.91, 5. Mikič (J) 13.55. 6. Zenz (R) 13.45. 1500 m: 1. Kis (R) 3:59.9. 2. Goršek (J) 4:01.1 (nov jugosl. rekord). 3. Košir (J) 4:02.5. 4. Krai-ner (N) 4:02.4, 4. Leban (N) 4:03.9, 5. Jamica (R) 4:08.5. Skok v višino: 1. Flachherger (N) 180. 2. Mikič (J) 180. 3. Blaschke (N) 180. 4. Martini (J) 170, 5. Yost (N) 170, 6. Staikitescu (R) 165. 5000 m: 1. Eberlein (N) 15:03.8. 2. Edder (N) 15:37.2, 3. Kotnik (J) 16:01.5, 4. Hornik (J) 16:39, 5. Jamica (R) 16:47.7. 4 X 400 m: 1. Nemčija (Lorenz, Krisper, Ros«, Ritter) 3:16.9, 2. Jugoslavija (Despot, Skušek, Kli-nar, Markovič) 3:24.5 (nov jugosl. rekord — prejšnji 3:25.8), 3. Romunija (Lazar, Lapusan, Nemes, Kis) 3:34.3, Met kopja: 1. Edding (N) 65.66, 2. Markušič (J) (nov jugosl. rekord, 3. Bruckner (N) 59.84, 4. Jandrlič (J) 52.13, 5. Biro (R) 45.80, 6. Nasberger (R) 42.99. 200 m: 1. Miller (N) 22.1, 2. Strucki (N) 22.3, 3. Cristea (R) 22.8, 4. King (J) 23.2, 5. Stefanovič (J) 23.4, 6. Movimo (R) 24. Met diska: 1. Tuner (N) 47.31, 2. Havalec (R) 44.58, 3. Wiesel (N) 42.77, 4. Curčič (J) 40.01. 5. Gurau (R) 39.96, 6. Kovačevič (J) 39. 4 X 100 m: 1. Nemčija (Blaschke. Strucki, Miller, Doujak) 42.9, 2. Jugoslavija (Stefanovič, Jovanovič, Dragovič, Kling) 43 (nov jugosl. rek.), 3. Romunija (Lazar, Voina, Ludo, Cristea) 43.6, Ilirija je zmagala v sijajnem slogu Ilirija si je v tekmovanju zahodne zone v plavanju s tako višino točk, da jih niti vsi klubi, ki so tod tekmovali, skupaj niso mogli zbrati toliko. Zmaga je popolna in jasna. Tekmovanje Je dalo naslednje rezultate: 400 m prosto moški: 1. Peetevšek (I) 5:30.1, 2. Mihalek (I) 5:41.8, Skarpa (I) 5:49.4, 4. Drob-nič (ZPK), 5. Bašič (ZPK), 6. KOrac (Hašk). 100 m prosto dame: 1. Fine (I) 1:18.8 (zelo dober čas). 2. Keržan (I) 1:19.2, 3. Dragič (ZPK) 1:22.6, 4. Martin (I) 1:29.8, 5. Kovačiček (ZPK), 6. Grgurič (KSU). 100 prsno moški: 1. Hribar (I) 1:21.4, 2. Bin-der (I) 1:21.8, 3. DvoFak (ZPK) 1:22.4, 4. Ferček (KSU) 1:25.4, 5. Dubravič (ZPK). 100 prosto moški: 1. Frič (I) 1:03.2, i. GazzarI (ZPK) 1:03.4, 3. Cuček (Maraton) 1:05.8, 4. Pel-han (I), 5. Ziherl (I) 1:07.6, 6. Tomič (KSU). 50 prosto dame: 1. Keržan (I) 34.8, 2. Dragič (ZPK) 36.4, 3. Kovačiček (ZPK) 37.6, 4. Brkič (ZPK). 5. Cindrič (Gradjanski (Karlovac). 6. Gre-gurič (KSU). 100 hrbtno moški: 1. Gazzari (ZPK) 1:15.4, 2. Strmac (ZPK) 1:17, 3. Pestevšek (I) 1:67.4, 4. Drobnič (ZPK), 5. Hercog (I) 1:38.8, 6. Zlatarič 1:38.2. 100 prsno dame: 1. Werner (I) 1:33.6. 2. Martin (I) 1:33.8, 3. Tončič (ZPK) 1:42, 2. Malota (ZPK). 5. Gabrič (Karlovac), 6. Isajec (Karlovac). Štafeta 5X50 moški: 1. Ilirija 2:23.2. 2. ZPK 1. 2:26.6. 3. ZPK II. 2.32.6. 4. Maraton 2:39, 5. Hašk 2:42.8, 6. Gradjanski 2:56. Štafeta 4X50 prosto, dame: 1. Ilirija 2:24.6, 2. ZPK I. 2:39.2, 3. Gradjanski Karlovac 2:51.8, 4 ZPK II 3"08 8 Štafeta 3X50 mešano, moški: 1. ZPK I. 1.35,4, 2. Ilirija I. 1:37.6, 3. Ilirija II. 1:39, 4. ZPK II. 1:42.6. 5. Maraton 1:45. 6. KSU 1:47.8. Štafeta 3X50 mešano, dame: 1. Ilirija 2:01.5, 2. ZPK I. 2:09, 3. ZPK II. 2:15.6, 4. Gradjanski 2:20, 5. Maraton 2:55. Waterpolo: ZPK: Ilirija 5:3. Končni rezultat: Ilirija 255, ZPK 18«. Gradjanski Karlovac 27, Maraton Zagreb 10, KSU Karlovac 9, Hašk Zagreb 5 točk. V vzhodni coni se je odrezala Viktorija Viktorija je v vzhodni zoni dokazala, da je plavalni klub, ki mu pri nas ni para. Pri tekmovanju so bili doseženi sledeči rezultati: 100 m prosto gospodje: 1. Stocker (Viktorija) 1:04.6, 2. Jozič (Jadran) 1:06.7, 3. Okretič (J) 1:11.8. 100 m hrbtno dame: 1. Jenul (V) 1:47.8, 2. Mitel (V) 1:49.3. 100 m prosto dame: 1. Zdunič (V) 1:23.2, 2. Jenul (V) 1:23.5. 100 m prsno moški: 1. Benutti (J) 1:23.1, 2. Kohn (V) 1:23.5, 3. Corovič (J) 1:24. 400 m prosto: t. Potočnjak (V) 5:17.4, 2. Jezič (J) 5:46.4, 3. Zambeli (V) 5:54.8. Staleta 4 X 50 m prosto, dame: 1. Viktorija 2:18.1. Kdo bo letos dobil Davisov pokal? Po.sijajni zmagi naših tekmovalcev nad Nemčijo. se kar samo od sebe ponuja vprašanje, kdo bo letos dobil v enoletno posest Davisov pokal. Dva velika kandidata se nam kažeta: Avstralija in Amerika. Amerika, ki ima zdaj Davisov pokal že lepa leta, mirno čaka svojega nasprotnika, ki bo zmagal v medzonskem finalu. Kdo bo odigral ta medzonski finale? Jugoslavija in Avstralija I Kdo bo v tem tekmovanju zmagal? Najbrž Avstralija, ki ima danes najboljšega amaterskega teniškega igralca na svetu. Jacka Bromwicha ter par Bromwich-Quist ali Quist-Mac Grath! Brom-wich Je kakor za šalo odpravljal na zadnjih turnirjih najboljše ameriške teniške igralce, večinoma v treh setih. Bromwirh je igralec velikega formata, ker ie enako spreten v obrambi kakor v napadu. Njegova igra nosi napadalni duh »Bigat Tildena in defenzivno mojstrstvo Henryja Cocheta. Pravijo, da je Bromwirh najboljši napadalec, kar jih je kdaj imelo racket v rokah. Če bo Jugoslavija premagana od Avstralije, to ne bo nikakršna sramota.