Maribor, due 3. jaauarja 1919
«ečknrtnih
«Strata**
deljektaptil
8eko|9ii*ft
Neodvisen političen lisi za slovensko tfudstvo
Pozivni razglas*
Narodne vlada SHS, Poverjeništvo za narod* so hrambo razglaša:
Radi odpustitve starejših Letnikov od vojaškega službovanja se na podstavi sklepov »Narodnega vjeća v Zagreba« in »Narodne vlade SH3 v Liub-Ijanu, poživljajo s tem vsi v letih 1896, 1896,
1897, 1898 in 1899 rojeDi, ki so bili pri prejšnjih prebiranjih as čmovojno službo z orožjem sposo'b* aim spoznani, v vojaško službovanje, nakar se bodo starejši letniki sorazmerno s Številom vpoklicanih iz vojaške službe odpuščali. Dolžnost priti k službovanju imajo vsi tisti, ki so v ozemlju SHS pristojni ali rojeni, kakor tudi tisti, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva.
Priti ni treba:
1,	Onim, ki so bili po ponovnem pregledu »aper ar bilraciji proglašeni za vedno invalide, ah premeščeni v neaktivno razmerje, ako ta doba še ni potekla. Vsi ti se pa javijo pri pristojnih orož niških postajah,
2 Rezervnim častnikom, praporščakom in kadetnim aspirantom zgoraj navedenih ielaikov.
Nepokorščina proti temu pozivu se bode strogo kaznovala po vojaškem zakonu. Vse dosedanje oprostitve brez izjeme se z dnem tega razglasa razveljavijo
Prošnje za oprostitev naj nemudoma viože pri okrajnih glavarstvih:
1	Posestniki podedovanih kmetij in vzdrže «ieffi.rcnlbicL (v 7.unBlu-.§§ 29; SfiJ&JU vojnega zakona).
2,	Bogoslovci ter dijaki, ki se izkažejo s po trdilom, da obiskujejo srednje, visoke šole ali za vode. ki imajo po bj&mbnem zakonu pravico do enoletne vojaške službe.
Z g 1 a s i t e v :
Zglasiti se morajo pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu, v čigar področju je njihovo bivališče, in sicer: letnik 1899 dne 8. januarja 1919, letnik 1897 dne 15. januarja 1919, letnik 1898 dne
11.	jsnusrja 1919, letnik 1896 dne 18. januarja 1919, letnik 1896 dne 21, januarja 1919 vsakokrat ob 8, uri dopoldne pri že navednem po veljstvu
Prejšnje c. in kr. in c. kr. domobransko dopolnilno poveljstvo se je povsod združilo v »Vojno dopolnilno poveljstvo« Ljubljana, Celje. Maribor.
Tisti, ki pridejo v popolni vojaški opremi in ■teer: z vojaško obleko ter s orožjem, dobe nagrade 50 kron.
Nasko in Supanz, mestna svetnika Bernhard in Fetter, poslanec Wasfcian in uradniki dr. Schninner, dr. Valentin in dr. Uri.
Navzoči so stopili v polkrog — na eni strani Nemci, na drugi pa Slovenci — dr. Laji šič je stopil v sredo polkroga pred župana dr. Schmidererja, mu podal roko in spregovoril:
Gospo 1 dr. Schmiderer, cenjeai navzoči! PrUel sem kot pooblaščenec Narodne vlade SHS v Ljubljani, z naznanilom, da je razpuščen mestni svet mesta Maribor, ker se je izjavil za pripadnost Maribor* k Nemški Avstriji. Pozivam Vas dr. Schmiderer, da izročite županske posle dr. Vdjko Pfeiferju, ki Vam ga predstavljam kot novoimenovanega vladnega kom sarja za mesto Maribor. Poživljam Vas, da se isroče posli mirno in redno, ker bi se drugače morala rabiti sila..^;^
Dr. Schmiderer je odgfg§|j|l, da ga ie ta
ukrep Jugoslovanov presi ne more in ne mara mii rodne vlade, ker ne stop s tem, da se je i Nemški Avstriji štor Maribor (po fechmi gromni (i?) večini svedoči zadnje ljü mirno oddati žujii le sili
Dr. Lajnšič derer] a, naj se če se ne bo hotele
javlja, da se dati zahtevi Naje mestni za za pripadnost k pravilnega, ker je m mnenju) po o-mestp, kar baje . On torej ne mara »o&tbv im se bo ■ uda!
* vJEgodovinaki dam w Maribora
Maribor nima več nemškega župana’
V četrtek, dne 2. januarja 1919 med 11. in 12. uro dopoldne se je izvršil v Mariboru dogodek, ki je velikega zgodovinskega pomena. Odstavljen je bil nemški župan dr. Schmiderer in ves mestni zastop, a na njegovo mesto je prišel Slovenec dr. Viljko Pfeifer, S tem dnem se je končalo nemško gospodstvo nad Mariborom.
Zgodovinsko važen dogodek se je izvršil tako-le:
Ob 11. uri so se pripeljali pred magistrat: okrajni glavar dr. Lajnšič kot zastopnik in
^pozori! dr. Schmi-Vlade SHS, kajti irno udati, bo nastopila
vojaška sila, ki je zastopana tukaj v osebi
generala Maistra
Nato se je dr. Smide|^.£|tresočim glasom in s solzmi v očeh uda! v svojo usodo. Izjavil je, da se uda sili in odda županske posle gereotu dr. Pfeiferju. Sestavil se je obširni zapisnik, katerega so vsi navzoči zastopniki podpisali, nikar je dr. Pfeifer svečano prevzel mestno upravo mesta Maribor v svoje roke, Nato so naši odposlanci odšli. Po hodnikih mestne hiša je bilo zbrano mestno urad-ništvo, spodaj pa policija. Mestno hišo je takoj pri dohodu Slovencev zastražila državna policija. Pred magistratom se je zbrala velika množica občinstva, ki je radovedno pričakovala Izida zgodovinskega dogodka.
Danes, petek se vršijo uradni posli redno. Večina starih uradnikov je ostala, V mestu vlada lep mir in red.
dr, Viljko Pfeifer Rudolf Maister in
pooblaščenec Narodno vlade, kot mestni gerent, general stotnik Koser kot zastopnika vojaške oblasti, dr. Senekovič kot policijski komisar in dr. Rosina in Fr. Žebot kot. zaztopnika Narodnega sveta, V predsobi mestne posvetovalnice so jih pričakovali: župan dr. Schmiderer, podžupana
OMI© mariborskega Mad« a@gm komisarja»
Vladni komisar za mesto Maribor, dr. Pfeife Viljko, je včeraj izdal na mariborsko prebivalstvi
ne slednji oklic:
Prebivalstvo mesta Maribor!
Narodna vlada SHS v Ljubljani je razpustili občinski svet mesta Maribor, ker se ni podvrge ukrepom odnosno avtoriteti države SHS in je Na rodna vlada SHS mene imenovala vladnim komi sarjem z nalogo, da začasno prevzamem in vodin posle mariborskega občinskega zastopa.
Prevzel sem danes vodstvo mestnega magi strata v Mariboru, O lem obveščam prebivalstvi mesta Maribor s nris^’^im, da bom po najboljš moči skušal za6	jam in potrebam prebi
1 valstva in se trn	na, da mi bo prebivalstvi
brez razlike na stranke in narodnost v svojem lastnem interesa pomagalo in zaupata in elemeate, ki bi skušali ovirali redoo poslovanje, zavračalo.
Maribor, dne 2 januarja 1919
Vladni komisar: Dr. Pfeifer s r.
Ta oklic, in sicer dvojezičen, je bil včeraj popoldne nabit po Maribora in tadi Marbargercs. je morala slovensko ia nemško besedilo priobčiti na prvem mestu. To je menda bil prvi slovenski spis. ki ga je objavil ta vsenemški list. Za Maribor je bila to posebnost prve vrste. Nemci so gledali v Marburgerci slovensko besedilo kakor strašilo ne iz preteklosti, marveč iz bodočnosti. Uredništvo »Mbg. Ztg « je besedilo dr. Pfeiferjevega oklica t toliko potvorilo, da je nemškema tekata beseda: »An die Bevölkerung da? Stadt Mar bor« spremenilo v »An die Bevölkerung der Stadt Marburg«. Ravnotako je originalno besedilo »Maribor, den 2. Jäaner 1919« spremenilo v »Marburg, den 2. Jänner 1919. Malenkostna olajšava
Nemci so prerokovali, da bo prišlo do rabuk, kadar bodo Slovenci prevzeli Maribor. A ostalo je vse lepo mirno Kernškova grožnja: »Lieber rauchgeschwärzte Tiümmer, als ein windisch Maribor» ni prišla do veljave.
Mariborski talci.
Obmejno vojaško poveljstvo v Mariboru je v svrho vzdrževanja redu in osebna varnosti I odredilo, da se nsij iz kroga mariborskih meščanov vzame 21 talcev, ki bodo vsak dan po tri in tri internirani v domobranski vojašnici ter bodo skupno jamčili za rei in varnost. Prva trojica talcev je tale: dr, Mrawlagg, Kokosehinegg in Berg; druga:	dr. Orosel,
Bernhard in Tischler; tretja: dr. Jurič, dr. Fric Scherbaum in vinotržec Schulin. Jutri pridejo na vrsto: Julij Pfrimer, major pl. Krammer in trgovec Worsche,
Ljubljana za Koroško.
Ljubljana, 1. jan.
Danes se je vršil v veliki dvorani hotela Union shod, na katerem je Ljubljana slovesno protestirala proti nemškim nasiljem na Koroškem ter zahteaaia energične odredbe, da se zaščitijo naši preganjani bratje. Shod je bil zelo mnogobrojno obiskan. Zborovanja je predsedoval dr. Oolak, v imenu koroških Slovencev sta govorila S no dej in dr. Müller. Poverjenik za narodno obrano dr. Lovro Pogačnik je med burnim odobravanjem zborovalcev izjavil, da vstopa kot prostovoljec prostak v legijo, ki naj osvobodi koroške Slovence in da se koče boriti v prvi vojni črti.
Sklenilo se je, da se osnuje prostovoljna leji gija za osvoboditev koroških S o vencev Pristopilo ? jo takoj lepo Štev;ta naših fantov.
Y	rurmwi .«n.—       -« 
I Tulažba, M J© prevara.
«v
Graška »Tagespost« piše 29. decembra, da bosta Maribor in Ptuj, »mesti stare nemške kulture«, zopet našla domov v Nemško Avstrijo. O nemški kulturi na Spodnjem Štajerskem ni treba, da bi izgubljali besede. Naš poslanec dr. Korošec je svoj čbs v državnem zbora spodnještajersko nemško, bolje rečeno nsmškutarsko kulturo po vsej pravici označil kot kulturo šnopsa. Ker resnica oči kolje, je tadi ta resnica pri nemškutarjih tako zadela v živo. da so kar zastokali. Z zmerjanjem so hoteli ta madež oprati s sebe. j Kdor pa zmerja, tame kate krivega. Nemškatar-§ stvo in njegova kultura je bila kriva tiste odurne surovosti, ki je vladala po spodnještajerskih mestih
in trgih. Kaltnren, cmikan Človek se obnaša do stojno, ne izziva, ne napada, ne zmerja, ni krivi Cen, da vsakemu svoje. Spodnještajerski Nemec in nemškutar je uganjal vse te surovosti in krivic nesti, Slovencem pa ni privoščil niti trohice pra vic ne v šoli, ne v oradu in sploh ne v javnost*.
Nemški Avstriji ni nikakor čestitati, če taka kultura najde nazaj domov v njeno državo. Nimamo nič preti temu, da nemški nacijon&lci in nemškutarji povežejo svoje stvari ter jo mahnejo tje, kamor jih vleče hrepenenje, v Nemško Avstrijo, ter tako zopet najdejo domov.
Toda Maribor in Ptuj in drogi kraji, ki bi jih Nemci radi pobasaii v bisago Nemške Avstrije, so v sklenjem slovenskem ozemlja, so deli Jugo slavlje že zdaj in ostanejo vekomaj. Meje jugo slovanske države bodo določili zastopniki Jugo slavlje v zvezi z zastopniki entente (četverospo-razuma), Nemci bodo samo imeli pravico pritrditi in podpisati. Glihalo se ne bo prav nič. Kako postopa četverosporazum pri določitvi mej novih drž v, se vidi na mejah, katere je začasno določil za Cehoslovaško državo. Francoski podpolkovnik Vyx je dne 24. decembra ogrskemu mini-strskemn predsednika izročil spomenico, v kateri so označene meje čehoslovaške države. Na juga je namreč kot meja Slovaške določena Donava od mesta Požun do 20 km za mestom Ostrogon (Gran). To je temeljito delo. In isto temeljito delo bo mirovna konferenca izvršila z določitvijo mej Jugoslavije. V tem oziru torej'Nemci nimajo ničesar tipati. O tem so tisti Nemci, ki stvarno mislijo in odkrito govorijo, popolnoma prepričani.
Če torej gotovi nemški krogi po listih in društvih delajo svojim omejenim vernikom nemško avstrijske upe, ni to nobena tolažba, ampak zavestna prevara.
Iz pozabljenega kota naše < severne meje.
Od vseh koncev in krajev naše domovine prihajajo poročila, kako se pripravlja naš novi dom, da nam bo udobno in res naše bivališče.
Zlasti zanimajo našo javnost do sedaj narodno ogroženi jezikovni otoki in pa meja, kjer je tujec tiščal skruto pestjo nas živelj, da ni mogel priti do razvoja. Prve dni preobrata se je skoro povsod korenito preobrnilo. Posamezna nemčurska gnezda so dobila mahoma slovensko lice. Naša meja severovzhodno od Maribora se je utrdila.
Na Koroškem, kjer nismo imeli svoje inteligence, preobrat veselo napreduje. Le o meji med Mariborom in Koroško ni čnti ničesar.
Lep košček naše zemlje se razprostira med lesa bogatim Pohorjem in Kozjakom ob Dravi.
Žal, da sta bila to bogastvo in ta naravna krasota manj znana nam kakor pohlepnemu tujcu, ki je imel v rokah vso moč in oblast po zaslugi nasilnega avstrijskega sistema. Vso njegovo težo se je malokje občutilo sr tako silo, kakor ravno tu. Pritisk je bil od leta do leta hujši tako, da so že omahovali celo grčavi Pohorci. §3 nekaj let in , zgrudili bi se.	Po zavzetja večjih krajev v Medjinrarjo, Ca-
Pa je prispela kraljičina Jugoslavija in rešila \ kovca, Strigo ve, Murskega Središča, so prekoračile tudi ta b ser nam za vedno,	|	jugoslovanske	če,e Muro ter prišle v Prekmurje.
Ko so drugod pometali,	zganilo se je tudi	j	Prvi kraj, ki	je bi! zavzet, je največe mesto ce-
pri nas in se ni držalo rok križem. Saj je smeti j lega Prekmurja, namreč Dolnja Lendava, ravno v tem ketu več, kakor marsikje drugje. Ime ima od reke Lendave,, ki izvira na Štajerskem Treba bi bilo močne metle. A	kje jo vzeti? Sami	pri Gleichenberga; en pritok pa, ki se imenuje
je nismo zmogli. Izposodili bi	si jo bili, a so bile	j	tudi Lendava,	izvira v Prekmurju, južno od kraja,
povsod zaposlene. Sosedi so j*h sami rabili. To- § ki se zove Kuzma Ob tem pritoku je Gornja Len-lažili so nas, in mi smo čakali, čakali. No, na- j dava (Felsolendva). Dolnja Lendava (Alsolendva) zadnje bi bila metla tu. Morda bi bilo najboljše, | leži na levem bregu Lendave ob pobočju, kaker da bi jo zgrabili, čeprav se je zdela prešibka. Za- jj naslonjena nanj, vinorodnih gričkov, ki so podo kaj pajki so zopet preprezali nove niti. — Pa je 1 bni Slovenskim goricam. To ozadje Dolnje Len-bilo treba jemati ozir na tega in onega in zopet f dave na vzhoda je slovensko, kakor so slovenske se je čakalo. In tako se je pričakalo zopet dobo I tudi vasi, ki so na polju proti zapadu. D, Lgadava postave in legalnosti. Pri nas pa je ostalo vse pri ! sama pa je pomadžarjena, kakor je bil ponemčen
' Maribor. Celo služba božja je bila v zadnjem času samo madžarska, dasi so nekatere vasi n. pr. Kot in Kapca, popolnoma slovenske, tako, da je zanje moral prihajati od drugod slovenski duhov nik, da je spovedoval te prebivalce, Dolnja Len dava, kjer je tudi luteranska župnija, ima z vojaštvom vred 8000 prebivalcev. Brez vojaštva je bilo po štetju 1. 1910 v D, Lendavi 2220 katoličanov, 8 grških katoličanov, 95 luteranov, 23 kalvincev, 1 unitarec ter 383 judov. Drugi župnijski kraj, ki je bil zavzet, so črenšovci (Caerföld) s 1089 katoličani in S judi. Tu stanuje vpokojeni župnik Jož. Klekl, izdajatelj tednika »Novine«, ki ga pa zdaj urejuje njegov bratranec Jožef Klekl, župnik v Velikih Dolancih (Nagy Do-!any) v dekaniji Monoštra (Sv. Gotharda) čren-sovski Klekl je bil v začetka novembra pred na
Pa Slovenci so res od sile.	|
Ravno dobro so se oživeli in sprijaznili z nemško republiko, pa je prišel preobrat v Maribora in v Marburgerci, njihovem evangelija. Ia začela so se majati tla pod nogami. Začeli so padati na vides nepremagljivi stebri nemštva, šel je Graaitz iz Marbega. prihajali so poštni uradniki — Slovenci, Roseggerjeva šula v Vuzenici je izdih nila, In vse to v par dneh; pa kaj šele pride!
Ali je potem čuda, da je nastalo ogorčenje, silno ogorčenje v nemškutarskem Izreaelu Dravske doline ? To je bil prehud curek na njihove glave. Najrajši bi se izselili preko Kozjaka k svojim nemškim bratcem. A kaj, ko pa tam ne razumejo njihove vsenemške boli in bi jim ponudili mesto peresa — metlo, mesto mehkega, toplega sedeža, kop kamenja in kladivo ob cesti. Čakajo čudeža, pa ga ni od nikoder.
Slovenci opažajo z zadovoljstvom prva znamenja nove, njihove dobe. Sicer gre počasi, s km bolj gotovo. No, Pohorci se pa itak ne prenaglijo. Ljubijo mirno in varno pet, ki pelje do cilja, ne pa vratolomnih pr e kopica vanj. — Hren.
Glas iz Radgone,
Radgona, 31. dec. 1918.
Prav malo se je prej slišalo o naši Radgoni. Delala se je v narodnem ozira prav počasi in še to kolikor mogoče tajno. Vendar pa je v našem ljudstva še tlela iskrica narodnega navdušenja ki je pa zadnji čas vzplamtela v velik plamen, kar najbolj dokazuje sijajen radgonski tabor na štefa novo, o katerem smo že slišali. Tuli naši prekmurski Slovenci so večinoma že rešeni madžarskega jarma. Dne 30. grudna 1918 je zasedlo radgonsko vojaštvo pod poveljstvom nadporočnika g. Zeilhoferja lep prekmurski kraj Cankova (Vas Hi-degkat). Naše vojaštvo je bilo od tamošnjega prebivalstva borno frt&flfavljeno. Posadka Ogrov je že pred našim prihodom* pobrisala, le sledovi mad žarske kulture so &e.ostali. Naše ljudstvo se je takoj podalo na ploioi^ip.0 delo in je tudi sloven-sko orožništvo pod vodstvom nadstražmojstra Tropa takoj začelo delovati pa bivši sveti madžarski kroni. Še en dogodek, ztoimiv tudi za naše kroniste, se je pripetil, «^»^udstvo zagledalo, da je naše vojaštvo prekoMčflo nad Radgono madžarsko mejo, planila je neka, d^gjai8 klicem: »Živel slovenski oršag« v visok rdeče belo zeleni obmejni steber in ga treščila v obcestni jarek. Ta mejnik, ves trhel, kakor je bila trhla madžarska država, se je razletel v male koščAf le Železna tabla s sv. Štefanovo krono je še ostala, katero pa smo hranili za spomin in jo bomo ponudili Zgodovinskemu društvu v oskrfefr.,,'	R. K.
2ias®d*al prekmurski
'kraji.
Poroča M. S.
starem.
Ljudstvo je prihajalo « na shode, poslušalo in čakalo izpolnjeuja obljub. Nasprotniki pa so pridno hujskali in podpihovali vsled dolgega čakanja nastale dvome. Zakaj na meji smo, in do sedaj so obdržali naši nasprotniki vedno prav, četudi ni bilo prav. Morda bode le Drava meja? Kdo ve? 8aj se ni izpremeaila niti pičica v vsej dolini. Drugod pa take izpremembe! Zakaj ravno pri nas nobenega znamenja, preroka boljših časov? Vse je pozabilo na ta — pozabljen kot. Vse bo ostalo pri starem. Taki dvomi so se pojavljali na naši strani.
Nasprotniki pa so si opomogli po prvih dnevih preobrata iz omedlevice. Na tihem so opali na pomoč iz Gradca, kamor so prav pridno romali. Marburgerca jim je dolivala olja v plamenček, da je te prav veselo plapolal in ogreval njihove poparjene upe in nade.
glim vojaškim sodom. Po oproštaju se je zdravil v bolnišnici v Radgoni ter pmšI v Cranftevce
malo pred prihodom jugoslovanskih čet. Tednik »Novine« ima največe zasluge za prekmurski slovenski jezik. »Novine« so še v začetka pisale, kskor Koledar Srca Juzusovega in Marijin list, madjarski pravopis. Ko so se pa Čitatelji Novin — 6000jih je — že nekoliko privadili čitanju slovenščine, katere se v šoli niso nič učili, so Novine sprejele slovenski pravopis in čistijo jezik madžarizmov. V politiko je posegal list le indirektno; političnega lista namreč niso Smeli izdajati, ampak le kot pobožen list pod pokroviteljstvom škofa grofa Mškeša. Vmes pa je list kljub temu razlagal politične resnice; zadnji čas je pozival k snovaDju Narodnih svetov, ter zavzel stališče, da je narodna avtonomija pod ogrsko državo premalo, kar se da zdaj doseči. Ko bo Prekmurja zasedeno popolnoma, bo gotovo pozdravljalo Jugoslavijo. Prva celo slovenska župnija, ki je bila zasedena, ima tedaj v zgodovini prekmurskega slovenstva zagotovljeno odlično mssto. Leži pa ob Muri nasproti ljutomerski župniji, od koder vodita dva broda čez Muro.
Lepa imena ®večih vasij te župnije, ki ima 370 prebivalcev manj ko 1 1900, ker se prebivalci selijo v Ameriko — polje ja namreč grofovsko, ki preživlja grofovsko živino, ljudi pa ne — so tele:	Doijna Bistrica (Alsobeszterce), Bednja,
Gornja Bistrica (Felsöbssztere), Srednja Bistrica (Közöbeszterce). Trnje (Tirikeszer), Žiški (Zsizsek-szer). Tretji zavzeti župniski kraj so Beltinci (Belatinc), ki šteje 1412 katoličanov, 14 luteranov in 61 judov. Imena vasij so: Odranci (Adorjan-falva), Bratonci (Murabarati), Dokiežovje jMarahely), Gančani (Lendvarözsavöigy), Ižekovci (Murasziget), Lipovci (Harslfget). Melinci (Muramslence), ter pristave KonScak, Nemščak, Renovica. Te vasi b» nasproti trgu Veržeju, kjer je brod čez Muro, deloma pa tudi nasproti župniji Sv. Križa na Murskem polju, Na severni strani je nasproti Cren-sovcem župnija TörniSöe (Bäatornya) s 1216 katoličani, 2 luteranoma, 10 judi ter vasmi: Brezovica (Lendvayires), Gumillca (Lendvaszentjdszef), Lipa (Kislippa), Mala Poljana (Kispalina), Velika Poljana (Nagypalina), Renkovci (Lsndvaerdö), Ne-deljica (Zorköhäza) in pri da vami: Anastazija, Hra-šica, Velika Poljana. Nasproti Beltincem je pa župnija Bogojina (Bagonya) s 789 katoličani, 16 luterani, 3 unitarci in 5 judi ter vasmi: Bu-kovnica (Bakönak), Filovci (Fitoc), Ivanci (Zalai-vand) ia Strelove! (Orszeutvid), Žopnikuje tukaj narodni g. Ivan Baša, čegar oče je v Beltincih z veliko požrtvovalnostjo nabiral ude iv. Mohorja celo vrsto let. Zdaj je poverjenik mohorskih knjig v Beltincih mladi g. župnik Štefan K&har, čegar župnija je med vsemi prekmurskimi najbolj slovenska in jugoslovanska. Dne 27. decembra m. I. se je z veliko slovesnostjo slavil prihod jugo slovanskih čet.
Dozdaj imenovani kraji so v Zaladski županiji (varhmeji), Oi Beltinec pa pelje lepa cesta v Železno županijo, kjer so še lepše ceste. Glavno mesto te županije Sobota (Muraszornbat) se je udalo 28. decembra brez strela, dočim je bilo pri ^zavzetju Črensovec 26, m, m. večja prasca v Bi-stricah ob Muri. Murska Sobota (nemški OJsnitz) ima 1922 katoličanov, 10 grško pravoslavnih, 530 luteranov, 46 kalvincev, 2 unitarca ia 234 judov. Sobota je prav čedao mesto, je obenem luteranska župnija ter je središče prekmurskih Slovencev in izhodišče lokalne železnice, ki gre skoz slovensko Prekmurje prati severa v Körnend, kjer se združi
Iz železnico, ki pelje iz Gradca mimo Monoštra (Sv. Gotharda) ob Rabi v škofijsko mesto prekmurskih Slovencev, Sombatelj (Stelnamanger).
Is Vasi te župnije, ki je zdaj po smrti očeta prekmurskih Slovencev, dekana dr. Ivanoczyja v Ti šini, tudi sedel dekanije, se imenujejo: Rakičan (Battyäufalva), Bakovci (Barfcoc), Borejci (Borhida), Veščica (Falud), Čsraelovci (Kissombat), Krog (Korong), Lukašovci (Lukäcsfa), Černci (Muracser-meiy), Svetahovci (Muraszentes), Polona (Vaspolony), Od Sobote malo proti severu je župnijski kraj M a r 11 j a n c i (Märtonhely) s 152 katoličani, 272 luterani in 2 judoma. Imena dragih vasij t« župnije so: Püconci (Battyand), sedež luteranske župnije, Gorica (Halmostö), Mladefinci (Mälnäs), Markušovci (Märkushäza), Tešanovci (Mezovar), Nemšovci (Nemesd), Predanovci (Ronafö), Sebi-borci (Szentibor). Moravci (Alsömaräczj, sedež luteranske župnije, Noršinci (Ujtötgyes), Vučja gomila (Zsidabegy) Proti jugozapadu, v smer« proti Radgoni, je pa župnijski kraj Tišina (Gsen dlaki s 364 katoličani in 9 luterani te? vasmi:	Sodi-
Sinci (Birdszdk), Frankovci (Ferenclak), KupSinei (Halmos), Vančaves (Ivinfalva, Ivan Vanč), Gede-rovci (Kdbiida), Trapove! (Marafttses), Petrov« (Marapetrds), Petanci fSi4osriykat), zBt»t radi
petanske slatine, pet minut od radenske slatine na štajerskem, Gradišče (Muravftfhely), Krajna (Vöghely) V Hrastju, Radencih in na Meleh pri Radgoni so brodi čez Maro. Zapadno od tešinske župnije so pa že štajerske prekmurske vasi mestne župnije Radgone:	Potrna (Laafeld), Žetinci
(Sicheldorf), DedoEci (Dedenitz), Zenkovci (Zeiting) ia Slovenska Gorca (Wiodisch Goritz), ki so se dne 26 decembra m. 1. na prvem taboru prek* morskih Slovencev slovesno izjavili za Jugoslavijo. Tako je od Radgone do Dolnje Lendave celo prekmursko Mursko polje v območju Jugoslavije. Zasesti še je tedaj treba hriboviti del Prekmurja, čigar prebivalci se imenujejo Goričani nasproti Dolenjcem.
Položaj na Koroškem.
Velikovec, 2. jan.
Položaj vedno ugodnejši. Nemci potisnjeni v iLsbodski dolini nazaj. Nevarnost za Dravsko dolino odstranjena. Pričakujemo veselih poročil.
Jugoslovanskemu nar@du!
Slovanom!
Kakor svetel meteor je zablestel na zvezdnatem neb« naše kulture. Do zadnja postaje našega križevega pota nam je svetil skopi najhojšo temo naše sužnjosti. Prav do zadnje postaje, do našega poveljčanja .... Ko je dospel na zenit, ko je zažarela na vzhoda zora našega vstajenja, je u gasoil . . . Toda zapustil je za seboj čudežen »led, ki ne mine nikdar . . . še nikdo ni pred njim govoril svojemu naroda tako čudežno in krasno! Demonska je bila sila njegove besede. Bil je glasnik Resnice, apostol Ljubezni, propovednik -Lepot® — naš Ivan Cankar, mož najblažji in najplemenitejši, kar jih je rodili slovenska mati, naš največji mrtvi genij, mož lesmrten ... V bedi rojen, je stopal po trnjevi poti navzgor — poslovil se je od nas kot — kralj ... Ne bili bi vredni, da se nam je rodil, ato ne bi tndi na zunaj skrbeli za nesmrten njegov spomin. Za Prešernom mu gre kot umetnika pivema javen spomenik. Velik je dolg, ki mu ga dolguje predvsem njegov ožji narod slovenski saj je tndi njega proslavil pred — svetom . . . Dolg, ki mu ga dolguje sleherni Slovan — njemu — svetovnemu genija. Ni ga izgovora, ki bi opravičeval odklonitev prispevka za ta spomenik! Časten dolg — ne odložljiv naroden davek! Zato m prosimo, nego 'poživljamo nared, da prispeva za Cankarjev spomenik, posebno pa vsak kulturni človek slovanski! Poživljamo posebej tndi vse deuarne zavode, ki dive od naroda, slovenskega in slovanskega. Prispevki naj se pošiljajo na Jadransko banko v Ljubljani na konto »Cankarjev spomenik« ali pa na naslov odvetnika dr. Jos. C. Oblaka v Ljubljani, te bo izkazoval vse prispevke (todi nakazila na banko) v tedenskih izkazih.
Pripravljalni odbor za postavitev Cankarjevega spomenika:
F.	S. Finžgar.	Dri Pavel Grošelj.
Dr. Jos. C. Oblak, w Albin Prepeluh.
Oton Župančič.
Wilson T Londqnu
Dne 26, dec. je Wilson došel v London, kjer je bil vsepovsod slovesno sprejet. Na drž. banketu dragega dne v Buckingham-palači je imel Wilson govor, v katerem je med drugim rekel tudi slede če: »Izpregovorili smo opetovano dve veliki bese di »pravo in pravičnost.« Sedaj pa moramo po kazati, »H razumemo prav imentjpani besedi ali ne, in kako jib bo treba pri sklepanju mira pravilno udejstviti, oziroma uporabiti. Organizirati moramo moralično moč celega sveta, da prideta pri sklepanju mira »pravo in pravičnost« do po polne veljave.
PoUiiitte vmU,
Laška nasilstva v Trsta. Dne 29. decembra je sklicala laška vseučiliška mladina v mestno gledališče javen shod, na katerem so zahtevali, da morata Reka in vsa Dalmacija pripadati Italiji. To priliko so Lahi uporabili v to, da so začeli novo, ostudno gonjo proti tržaškim Slovencem. Laška drahal je vdrla v prostore tiskarne, v kateri se tiska tržaška »Edinost» ter tamkaj razbila, uničila dto opustošila vse. Uničili so vse pohištvo, stroje, skozi okna pa na olico pometali vse knjige, časo-yise ia druge predmete. Škoda znala aa tieoče.
Značile o pri tem je. da je laška drahal izvršila neovirano svoj posel, kajti prikazal so ni nikjer noben redar. Zbesnela tolpa je nato snela raz poslopja tablo s slovenskim napisom in jo je v svečanem sprevodu nesla do morske obali ter jo vrgla v morje, slovensko zastavo pa na ulici zažgala. Pijana in podivjana laška drahal je nato udrla v palačo tržaškega škofa dr Karlina, kjer je istotako razbila in uničila vse, pohištvo, knjige, ter škofa v enomer grozila z napadom in s smrtjo. Škofi so laški omikane! vlekli na balkon škofove palače ter mu zaukazal!, naj zakriči »Emva Malija« (živijo Italija), kar je pa škof odločno odklonil. Duhovnika Pahonja so pa silili, da bi naj poljubil drog na katerem je visela laška zastava, kar je pa ta istotako odločno odklonil. Bog daj, da bilo kmalu koc ec lahkega naslistva, kajti Lah ni za las boljši, kakor Nemec in Madžar!
Nasprotovanje Francozov zoper Italijane in njihov pohlep po tuji zemlji je vedno ostrejše. Že meseca septembra je Clemenceau italijanskemu ministrskemu predsednika Orlandu rekel: »Vi Italijani vedno preveč zahtevate « Odkar pa Italijani, zemlje lačni, z grabežljivo pohlepnostjo polagajo svoje roke na slovensko in hrvatsko zemljo, so Francozi na nje kar razjarjeni. To pa je za Italijo zelo opasno. Celo Bissol&ti, minister »neodra šenih«, je uvidel to nevarnost in zato je v znamenju protesta zoper prevelike italijanske zahteve izstopil iz ministrstva. Tako je celo sedanje italijansko ministrstvo prišlo v krizo. Računa se z možnostjo, da odstopi celo ministrstvo. Poleg tega na Italijanskem grozeže dviga glavo radikalni socializem, ki zahteva republiko, fe) Dva solnčna dneva. Kakor dne 15. decembra ob priliki mariborskega narodnega slavja, tako je tudi včeraj, dne 2. januarja, ko so Slovenci prevzeli mariborski magistrat, sipalo solace tople žarke na m še zemljo. Zadnji čas smo imeli skoro samo deževne, megleno mračne dneve, kakor bi se ce lo solnce žalostilo nad slovensko počasnostjo glede prevzetja mariborskega magistrata. Včeraj pa je, dasiravno v sredi zime, odprlo solace vse svoje zatvornice ia je poslalo slovenskemu Maribora is krene pozdrave v obliki toplih solnčuih žarkov, Vremena tebi Maribor, so se zjasnila!
Shod v Rjgatcn, napovedan na dne 6. januarja, je preložen na poznejši Čas.
Shod v Št. Janža ori Spolnjen Dravograda. Dne 6 t, m priredi NS za okrožje Spodnji Dravograd ve?ik jugoslovanski shod, Ker je bilo ravno divjanje nemških razgrajačev na Sent j raškem shodu dne 7, aprila 1918 vzrok, da je cel civiliziran svet spoznal nasitnost Nemcev, kateri je bil izpostavljen naš slovenski narod, je pričakovati, da se napovedanega shoda udeleže vsi Slovenci iz bližnje in daljne okolice, da izrazijo svojo hvaležnost vsem, ki so nam pripomogli streti verige, v katere nas je vklepa! skozi stoletja oholi Nemec.
Mariborski okrajni zastop je Narodna vlada razpustila. Za načelnika je namesto dr, Schmi-dererja imenovan dr. Jos. Leskovar, za njegovega namestnika pa Feliks Robič iz Limbuša. V sve to’valstvo bodo izbrani slovenski lupani.
Slovenjebistriški okrajni zastop razpuščen. Slo venjebistriški okrajni zastop je razpuščen. Za ge renta okrajnega zastopa je imenovan g. Peter Novak.
Slovenjebistriški mestni zastop razpuščen. Slovenjebistriški nemšratarski občinski zastop je raz puščen. Za upravitelja oziroma garanta mestne občine je imenovan notar Kolenc, .
Voditelje slovenjegraške nemškutarije —! 2 oseb -— so včeraj vojaki prignali v Maribor, kjer bodo v ječi premišljevali o 'svojih ponesrečenih hudobijah. Pripravljali so upor (pač) proti Slovencem — Zaprli so tudi. več nemškutarskih velikaše v v Sp. Dravograda, med njimi znanega Domaingo, in v Guš tanju,
Pastor Mahnert zaprt. Mariborska državna policija je nedeljo po natančni Mini preiskavi areti rala v njegovem stanovanja lutrovskega pastorja Mahnerta. Proti njemu se je nabralo radi znanih hujskarij toliko obtožiinega materijala, da ga je policija obdržala v zapora, ter ga izročila sodišča.
Mahnert v preiskovalnem zaporu. Po Maribora se je raznesla vest, da je sodišče pastorja Mahnerta spustilo iz zapora. Informirali smo se na mero dajnem mestu in smo izvedeli, da so te vesti sa mo pobožna želja mariborskih odpadnikov. Mahnert ostane zaprt. Proti njemu se je nabralo toliko ob težilne snovi, da pride gotovo pred senat okrožnega sodišča. Policija je dobila v roke izvirni ro kopis njegovih hujskajočih govorov v zadnjem času
v Gradec. Odredba
in še več dragega gradiva.
fp
Iz Gradca so prišli v sredo prosit h generala Maistru za mariborske talce gg. Resel, Kaan in Rintelen. Njih posredovanj* ni imelo uspeh a, M arali
so oditi praznih rok nazaj glede talcev ostane v veljavi. f Nesramne dopise iz Maribora prinaša krščansko socialni »Grazer Volksblatt«. Tako n. pr. v novoletni številki v dopisu »Strenge Manneszucht beim jugoslawischen Militär« sramoti našo jugoslovansko armado in med vrstami tudi generala Maistra. V sobotni večerni številki poroča o aretaciji pastorja Mahnerta ter dostavlja, da je to »najnovejše jugoslovansko nasilje vzbudilo v Mariboru veliko razburjenje«. Mi o kakem razburjenju nismo v celem Mar boru prav n Č opazili. Značilno pa je, da se glasilo graškega škofa zavzema za največjega pro-pagatorja ideje »Proč od Rima«. Pristojne činitelje opozarjamo na »Volksblattovo« pisarjenje. Ali se ne bi moglo znanemu Prangnerju, ki je 1. 1914 pisal v »Grazer Volksblatt« nesramno hujskajoče dopise zoper Slovence in se še tudi zdaj ni odpovedal svojim hujskaškim navadam, ustaviti delo?
Graški nemški listi pišejo vsak dan bolj nesramno o Jugoslovanih. To je v popolnem proti slovja z bese Ja ni glavarja dr. Kaana, ki jih je včeraj izgovoril v Mariboru: »Po dolgem trudu se nam ie posrečilo do reči pri graških listih, da ne pišejo več hujskajoče«. — Pisarjenje graških listov kaže, da Nemsc ne drži besede in tudi nima nobene politične dostojnosti.
Q Mariborsko mestno svetora’stvo. Za mestne svetovalce v Mariboru so predlagani izmed Slovencev: dr. Rosina, dr Leskova', dr. Jerovšek, V. Weix! ia železa, uradnik Kitak; izmed socialnih demokratov: F. Leskovar in V Moč oik; kmei Nemcev: Julij Pfrimer, Karel Nasko ia stavbenik Misera.
Nemški krajni šolski svet v Vojnika razpuščen.
Narodna vlada SHS v Ljubija ui, oddelek za uk ia bogočastje, je razpustila nemški krajni šolski svet v Vojniku in izročila njegove posle slovenskemu krajnemu šolskemu sveta. S l. prosincem 1919 je zaprla nemško javno ljudsko šolo v Vojnika ter odstavila od službe nadučitelja Fraica Kresnika, stalno učiteljico Justino Hernaus in namestao učiteljico Julijo Senico.
Odpuščeni nemški oradniki. V Maribora so bili odpuščeni iz službe sledeči nemški državni in deželni uradniki: Višji finančni svetnik A. Kontschan, čegar pradedje prav gotovo ni30 v Tevtoburških gozdovih hodili na medvedji lov), dr. Stadler, finančni tajnik dr, Richter-Trummer, dr.
Kavsllar, finančna komisarja dr. Seka in finančni praktikant dr. Groß ter fiai Coretti. Nadalje je odstavljen ravnatelj"mariborskega gospodarsko kemičnega preizkuševališča dr. Ca-hariades in adjunkt istega zavoda A. Czak, Za ravnatelja tega zavoda je imenovan Henrik Mohorčič. Finančni tajniki na Dunaju dr. Brence, JL Koser in dr. Valjavec so pa imenovani za finančne tajnike v Mariboru.
Centralni jugoslovanski parlament. Kakor se poroča iz Belgrada, se bo prav kmalu sestavil osrednji parlament za celo državo SHS Srtreka narodna skupšnina bo iz svoje srede izbrala 88 poslancev za delegate državnega veča, poleg tega še bo v državnem veča 24 delegatov za Staro Srbijo in Macedonijo, kateri bodo izbrani iz one skupščine, ki je leta 1911 bila zbrana v Ssoplju. Črnagora bo zastopana s 14 delegati iz poslednje velike narodne skupščine. Ostali kraji (Bosna, Hercegovina, Dalmacija, srbska voj/odina H-vatäka, Slovenija) bodo poslali zastopnike iz Narodnih svetov primerno moči poediaih strank.
Srbska skupščina za ujedinjenje. Dne 28. decembra se je otvorila seja srbske narodne skupščine Govorila sta ministrski predsednik Protič 'in podpredsednik skupščine Ljuba Jovanovič, ki sta proslavljala junaške Čine srbske armade in izjavljala veliko veselje srbskega naroda nad ujedinjenjem Slovencev, H-vatov in Srbov v jedinstveno kraljevino. Govora sta b la sprejeta z velikim navdušenjem Podpredsednik ja zaključil sejo z vsklicom: »Naj večno živi v č?sti ii slavi med svobodnimi narodi narod Srbov, Hrvatov in Slovencev !«
Naša valuta. Minister za finance je imenoval dr. Jankoviča, dr. Markoviča in dr. Brezigarja za člane komisije, ki ima nalogo, da uredi jugoslovansko valuto. Komisija odpotuje na Dunaj, v Budimpešto in Prago, da se po3/etuje s tamošnjimi vladami glede važnih finančnih vprašanj.
Iz Budimpešte se poroča, da so češko-slovaške čete dne 1. januarja zasedle mesto Požan ob De-navi in Košiče v Karpatih.
Mackensen zaprt. Na svojem povratku iz Romunije skozi Ogrsko v Nemčijo je bita armada znanega nemškega feidmiraata Itackeaieaa «stavljena in razoroiena v mestu Tot na Ogrskem im Mtckeesenu ter njegovem« »preroštva je JeiU «4
ogrske vlade odkazana neka graSCina, katere ni smel za postiti. Dne 81. dec. pa je 800 mož fran eoskih čet obkolilo graščino in poveljnik čet je naznanil Mackensenu, da se nahaja od sedaj na dalje v vjetnistvu.
Jugoslavija Jugoslovanom, Knjižica, ki se j«
tako priljubila nagemu ljudstvu, se zopet dobi v Ci* rilovi tiskarni v Mariboru. Cena s poStnino vred Aß vin« Slovenci, sežite pridno po njej!
Posamezne Številke „Slovenskega Gospodarja® in „Straže* stanejo od 1, oktobra naprej v razprodaj! 20 v, brez ozira na to, ali imajo 4 ali 8 strani!
Tedenske novice« i mariborski bioskopi
Duhovniška vest. Kot kaplan v Ormož pride č g. Pavel Vesenjak, dosedsj vojni kurat.
Za vodjo vinarske in sadjarske šole v Maribora je namesto odstavljenega Zweiflerja imenovan g. Jakob Žnidarič.
J Kako postopajo v Ljubljani. Okrajna glavarstva kolikor mogoče točno izvršujejo vladno prepoved glede izvažanja živil in odjemajo ljudem živila, ki jih hcčeje spravljati čez Špilje v Nemško Avstrijo. V Ljubljani pa dajejo kar poljubno in pod roko raznim Židom dovoljenja za izvoz živil. Tako je poverjeništvo za trgovino in industrijo (?!?) izdalo izvozno dovoljenje za izvoz večje množine masti Židu Jakobu Salomonu Doliiager. Taki slučaji se žalibog ponavljajo dan za dnevom. Menda bo nazadnje tudi poverjeništvo za justico začelo izdajati dovoljenja za izvoz živil.
Dramatično društvo v Maribora naznanja, da se vrgi koncert, ki je bil nameravan za Silvestrov večer, na Sv, Treh Kraljev dan, dne 6. jan. 1919 v veliki dvorani v Nar. domu ob 8. uri zvečer. Vstopnina znaša za nečlane 5 K, za člane 8 K, izvršujoči člani so vstopnine prosti. Predprodaja v trgovini V. Weixl in v Cirilovi tiskarni
Maribor. Jutri, soboto od 8. ure naprej se bo oddajal na Rotovškem trga za drožine, ki še niso nič dobile. Treba prinesti družinski list,
Maribor. Izdaja mesa (govedine) bo prihodnjo nedeljo Na osebo pride tokrat 20 dkg Cena 11 K kg. Prihodnji teden se bo oddajalo svinjsko meso po 14 K kg.
Sv. Jurij v Slov. gor. Kmetska podružnica bo imela v nedeljo, dne 6. jan., po rani službi božji svoj letni občni zbor. Pridite vsi!
Sv. Križ na Murskem polju, V nedeljo, dne 5. janu-■ po večernicah bo vrši prireditev Bralnega društva Na Igra^Daj nam danes naš vsakdanji krah“, go-— ihnjec iz Maribora), petje. Prireditev te parja.
Dravi. Hranilnica in posojilnica obr-etujK immilne vloge od 1. januarja 1919 samo po 8%, in jemlje od posojil gamo po 4l/2%.
Ceije. Slovensko obrtno drašlvo v Celju vabi na občni zbor in obrtni shod, ki se vrgi v pon deljek dne 6. januarja 1919 — sv. 8 kralje — ob 11. u?i dopoldan v mali dvorani Narodaega doma v Celju.
Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo ima svoj letni občni zbor v pondeljek na praznik Sv. treh kraljev, popoldne po večernicah.
Brežice. Vsi na protestni shod zoper Italijo, ki nam trga naše Pomorje. Shod se vrši v ne deljo, dae 11. t. m. ob 12. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Vsi na shcd! Govorita dr. Hohnjec in dr. Benkovič, Isti dan, popoldne ob polu 3. uri se vrši v istih prostorih občni zbor Slov, kat. izobraževalnega društva, kjer go vori mladinpljub dr. Hohnjec iz Maribora.
Brežice. Vojaško veteransko drašlvo za Brežice in okolico priredi svoj občni zbor dne 12. januarja 1919 ob 9. uri predpoldne pri tovarišu Peč niko, gostilničarju v Brežicah.
Otčtaa trg St. Jurij ob južni tel. j arija pretežno rest, da je njen delgoietni rele na »lužni gospod
Franjo Pisanec,
posestnik, Slan našelstva Posojilnice, član krajnega ubornega in šolskega sveta, cerkv. konk. odbora igd,
daces zjutraj po težki bolezni, vdan r voljo Najvii-jega, previden ■ sv. zakramenti mirno r Gosaodu zaspal.	m
Občinski odbor trga Sv. Jurij ob ju#. žel.

BHÄMRcw^cxe-iatNf.: ztitnsi arsflaÄVSJWT.eu--'*.'; ~
Odvetnik dr. Josip Leskovar ima svojo pisarne v poslopju stare gimnazije. Koroška cesta št 1 Stenografa-strojepisca takoj sprejme odvetnik dr. Jos. Leskovar, Maribor, Koroška ul. 1,
____ pri hotelu „Stadt Wien,
c» _«t te it «g »t~Wca g« t« » '

V se bo te, dne h Januarja 1919/dcpd ■ 7. januarja 19 III. Psyienderfilm. !
Kaj je življenje uničilo?
Drama v 4 dejanjih, Waldemar Psylander v glavni vlogi.
Veseloigra v 2 dejanjih.
•» »MatettmeMMiewaiMtaw t>
Predstave se vrSe vsaki dan ob Vi 6 in 7. uri. V nedeljo ob Vi 3, 4 ih, V* 6 in 7 uri.
Veselo novo leto želi velč. duhovščini lavatinske Škofije
Josip Brand], graditelj orgel v Maribora
Srečno in veselo novo leto vs m svojim ceoj odjemalcem želi
Anton Ertl, čevljarski mojster. Maribor.
V«»» «»Mu«in*»
Jabelke
vsako množino več vsgd:Ov kopi znana tvrdka Rudolf P*vee v Mozirja po ssajvišji dnevni ceni. Plačilo takoj prt pv	el
»o naprej po sloj
Ddbra
kmetska govgod? letna vet dir kr žessska lahko vd enim otrokom s ra ranome bsi kmečko go»rodi proti primerno veUposestro f dom“) »a Fani niči, kamo? se pismene pham tega m»*' ».
iz 1
M isija č?h, pt e h, obžalujem nesti žaljivo p tevodja vejaš Lea »rta, g. 0 mn zahvalim, moje dejanje čem v bodočo ztražem se ot je to dostojni St r.envrt, 1
RÄ
491
otirava m s tate-ttdno n» »e i na sakov ieies» tali -njeg» £00
niren-neved-iti čeri Sr. !, in »e d pustil da io-ojaškim kakor vredno.
493
Pri nžltainikeiu 3U«UU V Pobrežju pri Maribora, v Šv. Lovrenca nad Mariborom, v Poljčsnah in v 81. Bistrici se s tem razpisujejo mesta nžitninskih uslažbeeeev (dsearjev). Službo je nastopiti z 2. proainbem 1819, Prosil ji se saj po možnosti predstavijo osebno pri finančnemu ©kr. ravnateljstva v Mariboru, kjer s» dob» tudi vsa natančna pojasnila glede službe in [lsče.	4SI
Moške
obleke za živila se prodajo v Maribora, Frane Jožefov» ulica št. 15.	5« 6
Pioda se
2 para molkih čevljev it. 42. Tegetthofova ulica 6/1, »adstr. Maribor.	60S
Sl rež»j
se v mariborski bolnišnici takoj sprejme	5C4
Pisarniške"pom.' moči
slov, narodnosti, vtiče strojepisja in stenografije, s čedno pisavo sprejme zsčaBno davč okr, ob-iatfvo v Maribora, Prednost imd-jo vojni invalili, ozir. osebe že s pisarniško prakso. Plača s vojno doklado 200 K mesečno. Do 15. t. m, naj se prošnje nlagajo pri onunjeisem cblastvn.	502
Stanovanje
B pohištvom obstoječe i* 2—8 sob iz kuhinje z vodovodom išče za 16. febru-r t. 1 državni uradnik. Ponudbe pod „uradnik“ na upravo lista.	603
imetje pozori
Hlače vina, pristno močno blago za moške in otročje obleke ter žensko z'msko blago se po zeio znižanih cenah zopet razpoš Ija. Vpraša sev Maribora, Bismarkova ulica 17, priti, vr. 3, Maribor, Martin Stadler, trg. posredoval lica.	3i0
« Čevljarski učenec
sfe sprejme pri Jožefu Be-rknič, čevlj. mojster v Mariboru, Koroška ul. 85. 454
TRGOVINA s semeni M. BERDAJS
kupnje pristno domačo štajersko deteljno seme po naj boljši ceni. 456
Franc Hagrer
izdelovateljsre-brnih predmetov in predmetov iz bronca. MARIBOR,
/ffacfrN vtttrinflhoffl* Ulica 22, Izde-
inje štampilije
iz kavčuka in kovine, barvne
blazinice in barve, štampilje
za žig itd.	350
RAZGLAS.
Mariborsko okr. glavarstvo razglaša: Poverjeništvo ca prebrano Narod, vlade SHS v Ljubljani ukazuje: § 1 Izvoz živil in dragih potrebščin čez mejo Jugoslavije je prepovedan. § 2. Prestopki te naredbe se kaznujejo od političnih ojglasti s kaznijo K 5QOO — ali pa z zaporom j do 3 meseca. Zaseženo bla- ? go jSijfctTde r korist države. I § 3. Ta naredba dobi z dne- | voal! razglasitve moč in ve j Ijavo. Ljubljana 6. b'stopa- \ da 1918. Dr. Ivan Tavčar } 1. r. — Ker je ta naredba \ še zmiraj veljavna, opozarja j mo ljudstvo na to, da je f izvoz živil in dragih potreb- i ščin iz Jugoslavije prepove- | dan. Okrajni glavar. 464 j
Industrija
sa razsvetljavo, društvo b. o. a., Maribor ob Dravi, Gosposka ul 6. Električno naprave sa razsvetljavo za mline, žag® in drage kraje. Električni motorji, olakt ni glsdiiniki in ek-ktr. žepne t tilke.	f
Staita trrtta Karel Rojs ?
Ormožu., se prav nljndno priporoča v vsa v to stroko spadajoča dela od najfinejših do najbolj priprostih stavb; kot zgradbo cerkev, šol, župnišč, društvenih domov, zasebnih, in najemninskih hiš, vi, kmetskih in gospodarskih po-slepij, hlevov po najnovejših preizkušenih načinih, prizi-dav iu prezidav, popravil, nadalje stavbe v industrijske namene, mostov, železobeton-skih stropov, cest, kanalizacij in drenaž. Izoliranje vlažnih zidov Priporočam se kot izvedenec za cenitve. Zaloga prvovrstnega „Prima“ - apna in portland cementa,, zidne in strešne opeke. Priporočam se za napravo načrtov in proračunov. Strogo solidno» in vestno ter strokovnjaško izvršitev del po nizkih cenah.
429
Gostilna
s 5 sobami, velik salon, velika kuhinja, klet, velik vrt s 4 stavbenimi prostori, hiša s 6 strankami, hlevi, se vsled nskifa razmer takoj pro-»jasnila daje Meža, Stolica 8. Maribor. 440
Več ččvljariev išče proti dobremu plačilu, i Glnšič, Grajska ulica 20, f Maribor._______ 458 1
Nčuod. znake	j
iz emajlirane pločevine, tr-pežne, priporoča vsem na f rodnim društvom in trgov- | cem, vzorci na razpolago. Skladišče na debelo. M Bi- I dove Maribor, Tegethofova | cesta 28.	 459
Viničarja	|
išče Klemenčič, Št. P.eter, Malečnik pri Mariboru. 413
Išče se
na veliko posestvo pridna dekla, katera ima veselje do vsakega dela in zna zlasti dobro moliti. Ponudbe pod „Dekla“ na upravo Tadi se sprejme samostojna osčba (sirota a i vdova brez otrok) ! za samostojno gospodinjsko | delo. Ponudbe pod „Gospo- | d nja“ na upravo. 46 J f
Zenski
pri katerih je vojak pustil, svoj z blagom napolnjeni nahrbtnik dne 27. dec. zvečer, naj istega oddajo v gostilni „Schwarzen Adler.“ 474
Sr, Lenart t Si, gor.
Dr. Lndovik Kramberger se je nastanil v tukajšajera trgu kot zdravnik in ordinira v dr. Zirngasfovi hiši. 468
Moča;* črna obleka
se proda za 280 K. Hren, Urbanig. 21, Maribor. 477
™ Izgubljena
je bila črna boa za d?me P kožnhovir e med Kasino-Frau* en in Pfanhofovo ulico ter drž. mestom in Franc Josipovo ul. Najditelj je napro-šen, da jo odda proti nagradi T Kasincgasse 4, vrata 2 desno Maribor.	470
Gostilničarka - rdova
išče dobro idočo gostilno v najem ali na račnn. Ponudbe na Marijo Vrabl, Slivnica pri Maribora.	455
Surovo masld ”
smetano sir, jajca, mleko, kornzo, proso, ječmen, oves in krompir kupi po najvišji ceni trgovka A. Ivanuš v Maribora, Ulica Vseh svetnikov 21, pri Glavnem trgn, zraven trg. Ziegler. 481
Živlnoadravnik ANTON SOK,
pride v Slov. Bistrico v Stie-gerjevo hišo na Glavnem trgu in bo ordinira! od Novega leta naprej vsak dan. 460
Hlapec m hlev se
išče za nek graščinski hlev. Trajna sSijtba. Minu dbg na griaščinsto ‘oskrbcištui Novi Klošier, p. Sv. Peter v Sav. dolini	‘t-	452
Prodaja pohištva in j
obleke po nizki ceni. Mlin- | ska ulici 7, I. nd,, Maribor, i
453 i
Trgovski loka]
se išče v sredini mesta. Posredovalci dobe nagrad« ▼ denarju ali živilih. Oglasi pod „lokal* na pravo. 465
Lepa najemninska
hiša z večjim vrtom *li vila z nekaj polja v Mariboru ali okolici se takoj kupi. Ponudbe pod „M. F. 80® na upravo lista._________ 469
Išče se delavska
rodbina, katera dobi eno njivo in pros-.o stanovanje, plaže po dogovoru. Naslov Marija Jagodi!, gostilničarka na Ptujski gori pri Ptuju. ________________475
V najem
p inejäi nakup se Ufe go« Cina
ali trgovina s nekaj aemtjiiča ▼ Maribora okolici ali na deželi ▼ prometnem večjem kraja ob železni si. Ponudbe na naalov B. S. poitno ležeče Stori.	475
Ustij tue čevlje
(O novih cenah v vseh oblikah in velikostih šepet ratpoiilja „čevljarska sadruga*1, Miren, sa-čtsno Vrbove?, p. Mo (irje. — Ziktevajte cenike!	4M
“ Proda se
takoj malo posestvo v okolici Maribora. Ntriov v upravi tega lista.	4s80
Gostilna.
Dobra gostilna v vaame v najem ali nndbe na upravo.
Maribora se se kapi. Fo-483
Pekarija ob yeliki
postaji južne ielesniee na Rpod.
StajesBkem, pač „Werner Eflaide-rer“ s S etažama ter pristranskimi lokali, 8 sobami, kahinje in vrtom za zelenjavo se proda. Ponudbe na „Zinaner*, Sv. Jakob v Slov. gor.	485
Službo gospodinj e i ščenT
najraje na večjem posestva, kjer bi tali lahko imela svojega 3 letnega otroka. Sem zdrava dob-bra kuharica in «možna vsakega dela P c,s a d be god „Dobra gospodinja na upravo lista.	481
Štajerska
cbkka In ženske obkke dobro
ohranjen® se,prodaja ▼ Viktring-hofovi ulici 25/1. aadstrapje, Maribor.	483
KARBID ~
v pločevinastih posodah po 100 kg K. 210'—, prodaja franko, Ma-Eibor, iinapič, Sshmiisrergase St tl,	464
Gosiiina
z gospodarskim poslopjem, nekaj oralov cemlje v bližini železnice nad Mariborom in Celjem ali preti Ptuju se kupi. Ponudb« na Rudolf Dečko, Marijina uL 26/IL Maribor.	487
VILA r Studenciih.
pri Mariboru, enonadstropna zt-dsna leta 1812, s 4 stanovanji, hlevom ia velikim vrtam a raznovrstnimi sadnimi priti kavči «e poceni proda. Ponudbe pod ,Z -n«ue',‘l 6v .Tskob v >1. g- 484
Rali preše itve je na proda) aß se pa zamenja za raaaa živila. Vpraž* se naj v papirni trgovini Lagler, Behmidplatz žt. 1. Mari-hov.	488
Frodriiii
črno zimsko suknjo po nizki ceni v Tegetbofovi ulici 12/11, Mari-bor. ................... 48»
Viaske trte
kupi Janez Jaužnik v Spodnji Enngoti pri Maribora.	482
“Psica, lepa, mlada,
loldje pasmi s® piođ^ Kja, pova ispran» Hat»,____W
Šafer
otonjeB, 28 let star, absolvent všnorejslce Sole iäSe stsino službo Ponudb* na Karel Domadenik, Fram, Štajersko.	601
Iščem «leki«' @d 80 I
let naprej. Plača po dogovora. . Maribor, Tr laška cesta 3, gostilna „pri Jeknu.“	472
Popolna	za
pisarno sa proda v Celju (vprašati pri drjn Benkoviču v Celin, Graška ul. 31.	497
Opekarski mojster
s slovenski® jezikom kot najemnik Sel« prevzeti tovarno kkiko’ opek ia sicer od tisoč komadov. Naslov: E. De, Katinaih ptl.f-Repiču, p. Sr Jurij ob Šlavoi«, Štajersko._____________T78
Stroj Bika
za Diesel jev stroj, Banr-Bljivega, tr«ZB«g* in veščega v popravki“! eventualno sposobnega invalida sprejme v trajno službo ob popolni oskrbi, paromlin I. Zasavec, Središč*. Nastop takoj- ”°' nndbe s zahtevkom plač« in Pr*( piai spričeval imenovanemu.
498