Št. 27. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V Miriosti je nniCi "EDINOST« izhaja vsako trtdo; cena za vse leto Je 4 gKl. 40 kr,, za polu leta 2 «hl. 30 kr., za 5etrt leta I gld. 20 kr. — Posamezne številke pri upravnUtvu m po trafikah v Trstu se dobivajo po 8kr. — Naročnine, reklamacije In Inzerate prejema Uprtvnlftvo »vla Zonta 5«. \»1 ilop,xi 3j pošiljujo Uredništvu »via 3. Lazzaro < Tip. Hualu; vsuk mora biti frankiron. Rokopisi bre/ piisebn" vruilr.ostl seno vračal). — /n.vrit/i (razne vrate naznanila in poslani-1) s i/.ara^unljo po pogodbi — prav ceim; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami h> plačuje za vsako besedo 2 kr. Vabilo in prošnja. Z denabijo Vevilko pričnemo drugo po-luletje. Poživljamo naše prijatelje, naj naročnino za II. poluletje takoj pošljejo, in dolžnike, naj zaostalino hitro poravnajo, da se jim poSiljanje lista ne ustavi! H krati uljudno vabimo, naj se nam obilno novih naročnikov oglasi. Upravništvo „Edinosti". Zapisnik XXV. obtnega zbora polit, druitva »Edinost« :a Primorsko t Komnu dne 26. junija 1881. Predseduje: g. Ivan Nabergoj. Zapisuje.- V. Dolenec. Vlado zastopa: gospod c. kr. okr. komisar Schafenhauer iz Sežane. Nazočlh v začetku 45, kesneje do 62 udov in neudov. Predsednik Nabergoj o Ipro občni zbor ob 41/, uri pop. s primernim pozdravom, spomi-njajoč se še posebno zadnjega potovanja Nj. visokosti cesarjeviča Rudolfa, ki je prav pri tej priliki pokazal, da ljubi vse avstrijske narode enako in da spoštuje njihove pravice, kajti go-votii je v Trstu in drugod sv .slovenskimi de-pulacijami po slovensko in sploh Javno pokazal svojo simpatijo do Slovencev in ker ni bilo po tem dogodku več društva zbranega, treba, da se ono danes spominja tega znamenitega dogodka. konečno vabi zbornike, naj v znamenje ljubezni in udanosti do cesarske hiše vstanejo in zaklićejo Skratili živio. — To se zgodi z veliko navdušenostjo. Predsednik naznani, da bode o prvej točki: »Ljudska šola« poročal gosp. A. Leban, vrhovni učitelj v Komnu, kateremu da besedo: G. A. Leban govori blizu tako-le: O ljudskem iohlvu. Vsak narod, ki hoče napredovati, mora sloneti na dobri podlogi. Prava podloga vsakega naroda je učenost, ta vodi tudi do blagostanja. — Zgodovina nas uči, da so uže stari narodi skrbeli za primerno odgojo svoje mladine, tako na pr. so skrbeli stari Sparta n i, da se je njih mladina telesno in duSevno odgojevala. Njih po- stave, katere je dal Llkurg, zahtevale so, da mora mladina šolo obiskovati. Takoj po rojstvu so Spartancl morali svoje otroke prinašati posebnemu starešinskemu odboru, ki je novorojeno dele ogledal. Krepkega in zdravega dečka so takoj vpisali mej državljane ter ga izročili materi, naj ga goji do sedmega leta. V sedmem letu so zdravi dečki morali zapuščati očetovo hišo in so so jemali v javna gojišča, v katerih so se do dvajsetega leta na državno troške gojili itd. Tudi Spartanske deklice so se gojile. Ostale so sicer tudi po sedmem letu doma pri svojih materah, vendar so se urile v telovadbi in družili učenostih. Vsled take odgoje je bil Spartanski narod tudi zdrav in Čil narod. Tako in jednako odgojo nahajamo tudi pri družili narodih. Dandanes pa je uže vsaka država sprevidela, da more le z dobro vrejenim Šolstvom napredovati — v duhu Časa; — da more dospeti do vrhunca moči in slave. Tudi naša Avstrija je sprevidela, da je Šolstvo tisto središče, okolo katerega se vso suče. Uže prej, a posebno za časa Marije Terezije, predrugačilo se je mnogo v našej državi pri šolstvu. Stoprv pod vlado našega presvltlega cesarja Fran Jožefa I. je pa šolstvo ukrenolo novo pot. In zares, ko je Fran Jožel I. dne 2. dec. 1848 nastopil, bilo je naše šolstvo še v slabem, jako slabem stanu. Šolska postava, ki je bila 1.1805 izdana, bila je še vedno veljavna. Po istej postavi je bila v vsakej fari tako imenovana »trivijalna šola«, a v mestih pa »normalna« ali »glavna šola«. — Nadzoroval je šolo v vaseh g. župnik, v okraju pa je bil g. dekan okrajni šolski nadzornik. — Vse šole je pa nadzoroval vrhovni šolski nadzornik in ta je bil kanonik, ki je imel svoj sedež pri škofijstvu. Predpisani predmeti ljudske Šole so bili: krščanski nauk, čitanje, pisanje, računstvo. Na glavnih šolah se je poleg tega še učilo: pravopisje, spisje, slovnica. Tisti, ki so Želeli prestopiti v srednje šole, dobivali so poduk o čitanju in pisanju latinskih besed. Kedor je hotel postati učitelj trivijalnih šol, šolal se je tri mesece na preparandiji, isti, ki je hotel biti preskušen za »glavne Šole«, učil se je lest mesecev. Skušnja se je vršila pred višjim šolskim nadzornikom in dotičnim učiteljem. Učitelje trivijalnih šol je imenovalo ško-fijstvo, one glavnih Šol pa na predlog škofijstva deželna vlada. Učiteljevi dohodki so bili kaj pičli; navadno so bili napotjeni na biro in tako imenovani »šulgeld«. Glavni učitelji so uživali pokojnino, oni trivijalnih šol pa no. Zadnji so imeli le pravico v svojej starosti zahtevati »ge« lillfa« (poducitelja). Podučevalo se je skoro iz-ključljivo v nemščini — v jeziku otroku ne-umljivem. To je kratek obris Sole stare dobe. Iz lega je razvidno, kako slabo se je ta čas še za Šolstvo skrbelo. Učitelji so bili navadno organlsti, mežnarji itd. Gledalo se ja bolj na lo, kako je orglaril in melnaril, šola je bila zadnja reč. /notranja oblika šol je bila žalostna. Ni bilo učnih sredstev, knjige niso zadostovale; poduk je bil le mehaničen, brez vsake podloge. Podučevalo se je proti vsej zdravoj pedagogiki. Učilo se je v nemščini, na pamet nerazumljive besede. Na razum se ni gledalo, saj je stalo v Šolskej postavi pisano: »In Trivialsehulen soli haupt-saehllch dle Gedachtnisskraft und erst in den Jfauptschulen die Urtheilskra/l der SchU/er geUbt nerdtn.« Ta čas je bilo še Šolsko obiskovanje neredno in slabo. Šolska poslopja so bila nezdrava in nezadostna. Tako je bilo šolstvo do leta 1848. Ko je nastopil naš cesar, začela je druga doba. Presvitli cesar je delal na to, da se je šolstvo povzdignolo. Nastavilo seje novo naučno ininisterstvo. V učne načrte so sprejeli tudi druge predmete. Skoraj vsaka Šola je dobila učna sredstva, in pa bukvarnice; a kar je najtehtnejše, to je, da se je začelo podučevati v materinem je»*ku. Za nadaijno naobraievanje učiteljev so se uvedle učiteljske konference in Izdajali so se šolski listi. Dne 18. julija 1848 je prevzel grof Leo Thun naučno ministerstvo. V mlnisterstvu so sedeli možje, ki so delali mnogo za razvoj šolstva (Helfert, Kruinholz, Hermann). Glavna naredba ministerstva je bila ta, da se je preparandija razširila na dve leti. Imenovali so se posebni učitelji za učiteljska izobraževališča, uvedle so se 4 razredne glavne šole, spodnjo realke, razširile »trivijalne šole« v večrazrednice, organizirale so se srednje šole in učiteljske plače. Zaloga knjig na Dunaju je poslala državna, oskrbovanje tega zavodu je prišlo v znano stro-kovnjaške roke. To se ve, da je bilo tudi sedaj še šolstvo pomanjkljivo, a korakalo se je korak za korakom naprej. —L. 1855 je bil tudi napredek iz različnih uzrokovna malej stopinji. Pa bližala se je nova doba. Dnć 2. marcija 1867 se je osnovalo novo ministerstvo, katero je bilo za šolsko dobo najzna- menitnejSe, L. 1800 do 1869 st» morejo imenovati leta — metamorfose. Z oktoberskim diplomom 1.1860 in febr. patentom 1. 18(il je dovolil presv, naš cesar Kr. Jožef I. svojim narodom ustavo, največji dar. kateri more vladar dati svojim narodom, — Cesarje dajal odslej postave po sklepih državnih zastopnikov. Vsled le ustave so državni in deželni zbori po potrebi snovali postave, kalere so razvijale državno in socijalno živenje. Tako je postala Avstrija moderna država, na katero sme vsak pravi Avstrijec ponosen biti. — Dnć-21. dec, 1867 je mili naš cesar sankcljoniral novo šolsko postavo, katero je državni zbor izdelal. Država je dobila od le dobe šolske vajeti v roke. Tako Re je šolstvu prikazala mila zvedica boljše bodočnosti na avstrijskem šolskem obnebju. To je dogodek, ki bode se zlatimi črkami vpisan v zgodovino avstrijskega Šolstva na veke. S postavo od 25. julija 1808 se je šolstvo vedno bolj in bolj uredilo; dalo se je cerkvi, kar je cerkvenega, a državi, kar je državnega. Vodstvo šol pa je dobila država v roke. V kroniko avstrijskega šolstva se sme pa posebno zabilježiti sij zlatimi črkami 14. dan meseca maja leta 1809. Ta je bil pravi spomladanski dan vsakemu pravemu Avstrijcu. S to postavo je postala šola to, kar mora bili, t. j. pravo odgojevališče in izobraževaliŠče avstrijske šolske mladine. Od te dobe se jo začela šola vedno bolj spoštovati; naobrajfevanjo se je povzdignolo; učitelji so leliko svobodnejše dihali; Šolska mladina je začela rednejŠe Šolo obiskovati. V učne načrte so se uvedle realije, katere vplivajo na plemenitenje otroškega srca, na razvoj značaja in sploh na izobraženost, katero dandenes vsak bolj ali manj potrebuje. Šolsko nadzorstvo se je uredilo. Uvedli so se šolski sveti, kateri imajo nalogo paziti na to, da se šolska postava izvršuje. Učiteljsko izobraževaliŠče se je razširilo na 4 leta. In zares ni to preveč, če se pomisli, dajo učitelj voditelj in gojitelj mladini, go-jitelj narodu. Učiteljski stan je dobil svojo veljavo, da prej še nikdar ne take. To so ve, da je imelo sedaj Šolstvo različne boje, katerih tudi sedaj ne manjka in tudi v obče manjkalo no bode. Pa vsi napadi so bili vsled stanovitnosti našega vladarja brezuspešni. Saj nam še sedaj done po ušesih besede, katere je izuslil naš presv. cesar dnć 15. maja 18C9 v svojem pre- Focllistek. Delo sv. Cirila i Metoda, Y spomin 5. julija 1881. Spisal Jaromir Volkor. I. (Dalja.) Car se v tej preimenitnej stvari posvetuje v zboru cari-graŠkih razsvetljenih mož. Zbrani dostojanstveniki i modrijani se izrekć za brata Cirila i Metoda. Sam car ju nagovarja, naj sprejmeta ta krščanski posel, rekoč: »Glejta, slovanski knezi me prosijo, naj jim pošljem učiteljev; vidva sta za to delo naj-sposobniša«. Ciril i Metod sprejmeta ponudbo ter postaneta slovanska učitelja i ldagovestnika. Car Mihajil, iskreni prijatelj Cirilu i Metodu, predstavi ju moravskim poslancem. S temi pa se je dogovorilo, da ostanejo toliko časa v Carigradu, da bode za odpotovanje vse zagotovljeno i prirejeno. Zapisano je dalje: »Ko je bilo veliko slovansko delo 1.86'2 dokončano, sam carigraški patrijarh z vsem svojim cerkvenim zborom, v pričo carja i njegovih prvih dvornikov, opravi božjo službo v zahvalo i dober uspeh; — Ciril pa, posvečen v vladiko (taeega so slovanski knežje tudi prosili), otide z bratom i učene' v slovanske jemlje«. Zaradi prevažnoga posla jo tudi nujno trebalo imeti vladiko, daje mogel svoje učence, katerih je mnogo potreboval, posvetiti v duhovski stan; opravljati druga cerkvena opravila, samemu vladiku podredjena; i slednjič, da je krščansko delo teh učiteljev i blagovestnikov na ljudstvo sploh vspešno i blagodejno uplivalo. Ciril, ki je od I. 855 do prihodu moravskih poslancev s pomočjo svojega brata v samotnoj tiliej celici z veliko marljivostjo sestavljal Slovanom nova pismena in vtemeljeval našemu jeziku pravopisna 1 gramatlkallčna pravila; Ciril, ki je dozdaj z neutrudljivo marljivostjo prelagal sv. blagovestje i druge litur-gične knjige iz grščino na slovanski jezik: dovršil i priredil je slednjič vse drugo, kar je bilo pri bogoslužbenih opravilih i cerkvenih obredih neobhodno potrčimo. Da je pa bila vsa cerkvena oprava odlično izvršena ter s zlatom i srebrom bogato obložena i po šegi grškega obreda okrašena: za to so skrbeli grški car, carigraški patrijarh i Še drugi cerkveni i posvetni prijatelji bratov Cirila i Metoda. Iz tega se vidi, da se v 1. 855 do 862 začenja slovanska literatura, porojena iz krščanskega semena in započeta od dveh veleprosvetljenih solunskih, oziroma slovanskih bratov. Će tudi se je uže v Hironimovej dobi kaj malega v slovanskem jeziku z glagolico napisalo, o čemer pa nemamo več nobenega gotovega izvestja, vendar sta Ciril i Metod po vsej pravici začetnika naše literature. Ta slovstveni začetek našega jezika pa iina po svojem bistvu i svojstvu tako temeljita pravopisna i gramatikalična pravila, da še zdaj na njih slone vsi sedanji slovanski jeziki. Prav na tem prvotnem jezikovnem temelju vzraste vseslovansld jezik samo ter združi malo po malo vse naše jezikovo sile v jedno jezikovo sredotočje. Nemci imajo po dr. Firmenicliovih poročilih 505 (pet sto i pet) narečij, vendar so se zjedinili v glavnem saksonskem govoru. Slovani pa nismo v svojili narečjih tako zelo razcepljeni. Po razvrstitvi pokojnega A. Hllferdinga, znanega jezikoslovca, Imamo Slovani le sedem glavnih govorov: ruski, bolgarski, srbohrvaški, slovenski, češki, srbo-luži.ški i poljski. Naša jezikova edinost se bode razvijala po naravnem potu, k ljubu vsem našim verskim, političnim i pravopisnim oviram. Ako zdaj pišemo v različnih narečjih, utrjujemo i množimo s tem le jezikovo bogastvo. Ko je bilo vse pripravljeno, odpotujeta brata Ciril i Metod z mnogobrojnimi učenci i knežjimi poslanci v slovanske zemlje, veliko Moravijo, vzemši seboj prevedene slov. liturgićiie knjige, podarjene cerkvene dragocenosti, priporočilno pismo i darove carja Mihajila za kneza Itastislava. Ko vsa omenjena družba srečno dosp6 na Moravsko, kreneta brata Ciril i Metod z svojim spremstvom naravnost v Velegrad, knežje stolno mesto. Knez Histislav ju sprejme jako slovesno. Ves knežji dvor, prvi kneževi činovniki (uradniki) i velika truma ljudstva gre imenitnim piiliodnikom naproti. V Velegradu so se obhajale vsled tega veseloga dogodka velike slavnosti. Ciril i Metod nista prišla, kakor navadno misijonarji, v pri -prostej obleki; brata Ciril i Metod sta dobro vedeli, da je prvi vtisek na ljudstvo za njiju delo velike važnosti. Stopila st:i pred kneza i njegovo ljudstvo z vsem spremstvom v sijijnej drago-cenej opravi. A to sta tudi prav leliko storila, k; i j t i vzela sta seboj iz bogatega Carigrada vsega v obilici; podpirala ju je pr' EDINOST. pa se prepriča, da Imamo za vsak list preobilo gradiva, če misli, da smo tako nepošteni, da e v listni« i bahamo. Dopisnik s to i ticimi trdit vami kaže jasno, da j« zavistnik i grdun, ki hoče v slabo ime spraviti in zatreti druStvo »Edinost« »papirnato« »Edinost« In vse, k ir se na Primorskem v resnici trudi za slovanski narod. Menimo, da to zadostuje dopisanu v »Narod«. »Soči« pa to In: Ona si domišlja, da jo kličemo na očitno spoved. Ne utegnola bi slaba biti! Volk, ko je v Rim hodil, trgal je sama žrebeta, ko pa se je vračal, tudi kobile, pravi pregovor. Ako se v katerem kotu kak zadušeni učenjak nekoliko pošali, nas to prav malo briga — mi delamo za narod. Sicer pa ni treba, da bi se »Soča« zarad nas oblačila v oblačilo pokornika; toliko usmiljenja imamo uže z bližnjim, da »Soči« ne želimo, da se še enkrat tako ponižno pokori, kakor se je pokorila goriškim lahonom; in boljše je, da se pokori domačim, nego pa lahonom. — l)a pa bi kedo ne mislil, da jo vse, kar pišemo, le mnenje uredništva, javljamo, da odgovarjamo vse to v imenu tudi odbora »Edinosti« in po njegovem sklepu, kateri odbor je s tem solidarn, kar je g. Trobec delal gledč volitve v V, okraju. Dopisi. stolnem govoru: »Želiiuo in upamo, da Šola prinese domovini ono znanstvo in blagostanje, ki državo osreči«. In tako, gospoda moja, se šolstvo od dneva do dneva bolj razcveta. Povsod — vsaka vas ima svojo šolo, svojega učitelja. Vsi so zadovoljni, tla se njih mladina uri in v idi v znanostih in krepostih. Tedaj, go.-poda moja, da bode Šolstvo bolj napredovalo in se razvijalo, .stavim to le resulueijo: Delajte vsi skupaj na to, kolikor je vam mogoče, da bode šolska mladina marljivo Šolo obiskovala, k;ijti le iz marljivega šolskima obiskovanja se more rodili pravi sad. Delajte vsi župani, starešine, duhovniki, udje Šolskih svetov itd. po zmožnosti na to, da postane šola pravo poprišče, kdor se naša mladina uči sukati uma svitle meče. Glejte, da odpravite povsod( koliknr je Vam mogoče, ovire, ki se stavijo šolstvu v bran. Tako bode mogoče, da naša šola — sedaj še mlado drevesce, vzraste do mogočne velikanske lipe. Nje korenike bodo globoko poganjale, veličastno so bodo razvijale nje mogočne veje, v njih bodo gnjezdile: vera, omika, blago-stanje, ljubav do domovine, pravi patriotizem, značaj. Le tako svojo hvaležnost pokažemo našemu presvitl. cesarju Fran Jožefu I., očetu novo šole, katerega poživi še mnogi leta! (Živio 1 živio! živio!) Ta govor je bil sprejet simpatično, le pov-darjali so nekateri, da so bremena /a šolo nekoliko visoka, v ostalem pa je obveljala skoraj soglasno resolucija, katero je predlagal g. Leban« S tem jo bila dovršena prva točka in predsednik naznani, da bode govoril o drugoj točki g. A. Stok, župan in c. k, poštar i/ Dulovelj. (Dalj« prihodnjič.) Konečni odgovor dopisniku v „Slovenskem Narodu". V štev. 144 »Slov. Naroda« skuša trŽaškj tlopisnn opravičiti svojo hudobno bedarijo, h katerej mu je »Edinost« št. 24 in 2.1 uže posvetila. Revče — si tacuisses — philosophus man-sisses. — On nekam sramežljivo brblja, da se odgovor v »Edinosti« obrača le zoper njegovo osobo, a tla ne oporeka stvari. Kar zadeva njegovo osobo, za-tijo pač malo maramo, kajti v očeh onili, kateri jo poznajo od bliže, jako je majhna in radi se jeogibljemo tržaški Slovenci, a no sme so čuditi, če ta pot jemljemo ozir ti a-njo zaradi onih kukavlčnih jajie, katere je znesla v »Slovenskem Narodu« in v »Soči«. O kokoših znamo, tla kokodakajo, ko so jajce uže znesle, a naša tržaška kukavica ima navado svoj zležek uže poprej naznanjati in nepremišljeno proti vsakemu, kedor poslušati hoče, na veliki zvon obešati, kar potem — v časnike piše. Po tem takem pač ni teško spoznati do-pisunu. Nam je tudi vse jedno, naj je pisal oni zležek planet, ali kak njegov trabant, slabo, grdo in nepošteno je bilo. Mi samo prašamo dopisnika, ali je to stvarno, ako kedo govori in piše zaničevalno o društvu in listu »Edinosti« in o nje odbornikih, ako se strastno zadira v neke 3 »matadorje«? Ali ni bil dopis v številka 1S9 »Slovenskega Naroda« najstrastneji napad na 3 znane osobe na društvo In list » Edinost«?—Kedor hoče' stvarno in dobrohotno pisati, piše drugače on podučuje z lepo besedo, u ne žali. A mi vemo i? dobrega vira, da Ima ta gospod par debilnih mož od »Edinosti« na želodcu in l»;iš tema je hotel dati brco. Tako pišejo le oni, ki hočejo poti krinko brezimnosti zlivati svoj grenki žolč. o, mi predobro poznamo v Trstu može, ki so v čislu pri dveh ali treh trabantlh in tam, ktler jih Še ne poznajo od bliže; mi poznamo človeka, ki v svojej jezuitskej skromnosti druge ljudi obira na vse mogoče načine, če je treba, piše celo anonimna pisma proti takim ljudem, katere on imenuje svoje prijatelje. — To ti je prava pravcata tercijalka, ki nedolžno proti nebu gleda, kadar obira ljudi po mestu in čenča, za kar je ta človek oh svojem času prav v »Slovenskem Narodu« dobil prav dobro po zobeh od možaka, kateri mu je očitno pokazal svoj obraz in se ne skriva, kakor on. Mi prašamo, ali ui to lista skromnost, s katero se baha tercijalka, katera se noče vrivati, kakor drugi grešniki, v posvetne reči, p.i se vendar vriva, pa Št: na kak nepošten način? Ali ne vidi čitatelj v dopisu iz Trsta v »Slov. Narodu« pravi original farizejca, ki pravi: »Jaz nočem v društvo onih grešnih čolnarjev?« Će primerja čitatelj našo obrambo napadom v »Narodu« iu »Soči«, ali ne vidi precej, da so hili v onih listih ljudje naše stranke javno napadeni in da je v onih dopisih čista osobnost, kar p i v našej obrambi ni, kajti mi smo trdili iu šo trdimo: naj je pisal planet ali naj so pisali trabantje'), perlidno osobno natolcevanje je bilo, iu dokaz, da dotični dopisnik išče blata, v katerem se dobro čuti; kajti »post festum« je šel na delo in iskal v vseh kotih, da si je na-pravil potrebnega blata, s katerim je hotel nametati njegove antipatije. No, pa če se štuli tako skromnega rodoljuba, takega »vir integerime«, takega dobrega človeka, bogme, zakaj pa s takim veseljom svetu naznanja, da ima polit, društvo »Edinost« smolo itd.? Da hi to bilo tudi v resnici tako, ali je lepo veseliti se nesreče drugih, ali je lepo društvo, ki vendar še največ dela za Primorske Slovence, tako grditi in poniževati? Ali ni bilo po tem tacem vse, kar je dopisun poročal v »Narod« in inorda kak njegov duševni sorodnik v »Sočo« osobno natolcevanje? Kar pa zadeva stvari, svetujemo vsem našim čitateljem, naj primerjajo naš Članek v »Edinosti« z onima dvema dopisoma v »Narodu«. Z dobro vestjo trdimo, da sino zavrnoli vse ugovore dopisnikovo po vrednosti in pobili v prah njegove napade, razven če je morda njemu ljubša osoba dr. Milaniča, katerega hvalizajo »irreden-tarji, nego Rablja, katerega hvali »Trlestercn«. De gustibus non est d i sputa udu in — habeat suum MilauiČ. Kuj pa je nam dopisun odgovoril na pra-fianje, zakaj je se svojo modrostjo tako pozno prišel na dan in se nI oglasil pred volitvijo? Nič, molči mož, kakor lat v kašči in prav s tem potrjuje, da mu ni bilo za stvar, ampak za osobe. Dopisun pravi v drugem svojem napadu, da smo poprej očitno priznali, da je bil uzrok *) Trabantu zovejo tudi beriča. Ured. Kukor sem slišal jaz, ta gosp. dopisnik piše tudi ob ovaduških Vaših spisih. — No vam zakaj, a to je šo celo meni znano, da oni dopisnik celo dr. Bizjaku delu prijazni obraz, da vlači na uho direktno lil po svojih trubautili in potem v listih ovaja, pa po svoje. Suj piSe, da ve kaj odborcikl »Edinosti« tujno sklepajo, ali ne priznava s tem, da nema vse dobre lastnosti »šplcelja«. l*a tudi to sem slišal, da zadnji dopis je v resnici pisal nek trabant. O che furbi! — Bepo, stavec. Bizjakove nepotrditve privatne in ne politične naravi; a da smo potein v istem članku nedosledno trdili, tla je B. politično umorjen. To pa ni res. Mi smo le rekli, da bi bilo ravnanje dopisnika tudi polnil zlobno, ako bi bil tir. Bizjak tu
  • svrho tudi dosegli, to nam kaže poznejša tužna zgodovina. — Iz Dolenjega Zemuna pri Ilir. Bistrici. Predraga i vrla »Edinost«, dovoli, da ti poročim o shodu kmetovalcev i drugih unetih mož za zboljšanje na Pivki skoro propadlega kmetijstva. Slical ga je dobro znani in uneti gospod vodja deželne sadjerejske in vinarske šole na Slapu 26. maja v Postojno. Na njegov klic po »Novicah« sem se vzdignol zjutraj iz Bistrice z našim c. k. okrajidm predstojnikom gosp. Z. Štrucelj-em v Postojno. Na potu sva se poinudlla v Hrenovicah, kder sva bila jako gostoljubno sprejeta.^ Po sv. maši nama je razkazal preč. g. dekan Sterbenec izgledno svoje gospodarstvo. Ne bom tu natančno popi-saval jako krušnega gospodarskega poslopja, lepe živine, Čebel, mladih drevesc iz slapške šole itd. le to pravim, da se malo kde nahaja tako vrejeno gospodarstvo, kakor tukaj. Po kosilu sva šla z vis. čast. gosp. dekanom v Postojno, kder je na gospod Doksatovem vrtu uže lepa družba bila zbrana, nad 80 osob. Mej njimi tudi za naš napredek uneti gosp. c. k. okr. glavar Globočnik. Ko smo bili vsi skupaj, pozdravil jo zbrane Č. gosp. Hofsteter, postonjski dekan, v imenu kmetiške podružnico i v daljem govoru pojasnil pomen tlenašnjegn privatnega a imenitnega shoda za vso Pivko. Gosp. govornik se zahvaljuje za toliko obilo vdeležitev denaš-njega shoda, kateri je bil tako potreben, da se vsaj nekoliko odvrne sedanja beda od Pivčanov, da se jim priskoči na pomoč, da kmetijstvo popolnoma ne propade. Potem poprime besedo gosp. vodja slapške šole R. Dolonec, ter v jedrnatem i izvrstnem obširnem govoru poudarja, da bi se zatrtemu pivškemu kmetijstvu priskočilo na pomoč. Prva potreba bi bila, da bi dober kmetlŠki učitelj potoval od vasi do vasi i tam vabil bolje posestnike, ter jim razlagal, kako imajo v prospeh kmetijstva delati. Treba, da se uvede umna živinoreja, sadjarstvo i kmetiška obrtnija, brez katere ne moro noben narod obstati. Navajal nam je čast. govornik v vzgled razne dežele v obziru umnega kmetijstva, posebno Laško, Češko, Moravsko, Avstrijsko, itd. Dalje je priporočal napravo tovarne za sladkor, ker jo prav Pivka za to najprimernejši kraj, i' K malu po siniti sv. Metoda je bila zatrta slovanska cerkev na Moravskom; po smrti mogočnega Svatopluka pa razbita vćlika moravska država. Nemški i latinski škofje raztrosijo sami i po svojih služabnikih nesramno vest, da brata Ciril i Metod nista Rimu pokorna, tla učita krivo vero, da se ne držita rimskih cerkvenih običajev, da služita liturgijo v slovanskem barbarskem jeziku, ko jo vendar spodobno Boga slaviti le v treh jeziclh: hebrejskem, grškem i latinskem. Da bi pa svoj hudobni namen gotoveje dosegli, napišejo vsakojake laži i zvijače o sv. Cirilu i Metodu, ter pritožijo pošljejo naravnost papežu v Rim. Vsied tega sta bila poklicana 1, 867 sv. brata na odgovor pred papeža v Rim. Nemudoma nastopila dolgo pot. Sč seboj vzameta iz grščine na slovanski jezik preloženo sv. pismo stare i nove zaveze i vse druge Hturgične knjige. Tudi si pridružita 50 svojih učencev, rodom Moravanov, v ta namen, da bodo pri movanskej liturgiji odpevali, kderkoli se na potovanju mej domačim narodom po-uiude. Poleg tega pa sta tudi srčno želela, da te slovanske mladeniče v samem Rimu posvete v duhovnike i dijakoue. Sv. brata sta hotela namreč tudi s tem činom pokazati svojo pokorščino rimskemu papežu, če tudi bi jih bil sv. Ciril, ko vladika, lehko doma v duhovnike posvetil. .Mej tem Časom soju nadomeščevali v cerkvenem opravilu doma starejši učenci, oziroma duhovniki« uže poprej od sv. Cirila v svečenike posvečeni. Napačna je trditev nekaterih zgodovinarjev, da v onej dobi ni še bil sv. Ciril vladika, i tla so njegove učence nemški škofje (strastni sovražniki slovanskega obrednega jezika,) — v slovansko dohovnike posvečevali. (Daljo prihodnjič.) EDIN- OST. prav dobro bi tudi shijala, le to je gosp. govornik poudarjal, tla ne pojde tako leliko, posebno zato. ker manjka denarnih moči. Dalje nam je kazal na-e sedanje žalostno stanje v kmetijstvu i kako se še držimo trdovratno nekaterih starih pogubnih nazadnjaških načel. Kazal nam je v svojem temeljitem govoru, kaj se ima opuščati, česa poprijemali itd. Da denašnji shod ne ostane le pri ž.lji, zaključi, naj se izvoli odbor t .kiti mož, ki bodo za to skrbeli, da se poćne ozbiljno delo zi kmetiško napredovanje. Potem poprime besedo Izvedeni i uneti pre-Častiti gosp. tir. J. Štrbeuc ter mej drugim svetuje, naj se v to svrho izvoli poselim odsek, na ćelu naj uiu bo zaslužni g. H. Dolence, kar se j,, tudi zgodilo. V osnovalni odbor izvoljene može je »Edinost« uže tako priobčila. Vse se je lepo vršilo, z nadejo na boljšo priho.tujost smo se povoljno razšli. Nuj še veselo dogodbo poročim, da je na čestitanje 10. maja presv. cesarjeviču Rudolfu o priliki poroke županijama Jablani« e in Trnovo došel iz Prage v sloveriBkem jeziku ta le telegram : »NačelniStvu občine Trnovo in Jablanlce Kranjsko. »Njegova cesarska visokost, cesarjevič naslednik, zahvaljuje se za lojalno voščilo, poslano o priliki njegove poroke in za Izraz lojalnosti cesarskemu domu. »Najvišji hofmeister njegove cesarske visokosti Bombelles.i V Bistrici i okolici se je 10. maja jako slovesno praznoval, v Jelovškovih prostorih je bil banket tak, da gotovo se takega ni bilo na Notranjskem; splošna zadovoljnost je bila. Nadoslav. Politični pregled. Notranje dežele. Ii Prage dohajajo glasovi o prepirih in pretopili nemških dijakov s češkim prebivalstvom. Dijaci se demonstrativno vozijo po mestu z nemškimi barvami na čepicah; ne bilo bi se tedaj čuditi, da komu kri ne zavre; častno pa so mora omenjati, da češki listi soglasno slovansko prebivalstvo opominjajo, naj se drži mirno in rajše še krivico trpi. Poslanca Volski iti Ilausner sta dajala vo-lilcem račun o svojem delovanji. Prvi so je preveč oddalil od svojih rojakov; drugI je dejal, da lil bil zadovoljin z državnim zborom, dokler ni votopil v mlnisterstvo Dunajevski, kateremu se Imamo zahvaliti, da se je delo o zemljiškem davku izvršilo; tudi je treba, pravi, v gosposko zbornico več avtonomističnih elementov spraviti. V hrvatskem saboru jo sekcljski predstojnik rekel v imenu vlade, da jo neresnično, da bi bil g. 00 nagodbe od leta 1808 falzificiran. Odbor sestavljen v ta namen, da preiskuje to zadevo, konstatira! je prllepljenja dotičnega teksta in pravi, da je to nekorektnost. Slovanske romarje so povsod slovesno sprejemali; v Ljubljani so jih narodna društva pozdravila, lepi govori in navdušene pesni so kazale, kako srčno se Slovani ljubijo; gotovo bo vsak romar prišedši v svojo domovino v svojem krogu širil misel vzajemnosti slovanske. Na Reki so razmere mej Hrvati in Ogri tako napete, da se v hrvatskem saboru o tem toži, Hrvat neki svojega živenja ni več varen. Vnanje države. V angleškem parlamentu je r°kel Gladstone, da je Franciji Anglija dala izgled pogodbo ciprsko; Angliji je bila ta pogodba sredstvo, s katerim bi se Turčija ruskega vpliva ubranila, pa ni dosegla svojega namena; sedanja angleška vlada, pravi Gl., sme zadovoljna biti s tein, kar je dosegla v korist pravice, svobode in svetovnega miru. Na Nemškem zdaj agituje Bismarkov sin za nazore svojega očeta in nacijonalcem prav gorke v obraz meče. Blsmark zahvaljevaje se Breslavsklm dijakom na častitki izreka upanje, da vrne narodno mišljenje nemške mladino Nemčiji notranji mir. h Rusije prihaja glas, da je javno izvrševanje smrtne kazni postavno odpravljeno. Na Bolgarskem so zmagali pri volitvah prijatelji kneževi. »Agence Rtisse« pozdravlja z veseljem ta glas in so nadeja lepe prihodnjosti za Bolgarsko, »Augs. Allg. Zeitg.« pa trdi, da so pri volitvah niso rabila sovsema dopustljiva sredstva. Na Turškem se je začela tožba proti morilcem Abdul Aziza in končala s toni, da so Mithad-paša, Mahmud Damat-paša, Kuri Da-mat-paša, Fubri-bej, Alli-bej, Nedjile-bej, Mustafa Pehlivan, Mustafa Djezairli in Hadji Ahmed obsojeni na smrt. Tedaj Mithad-paša, v zvezde ko van bog slovanskih nasprotnikov, grd zločinec. Takih blamaž voščimo svojim sovragom iz srca. V Algeriji in Tuniziji so se uprli domači rodovi Francozom; vodi jih Bu-Atnema. F norveške) zbornici se je predlagalo, naj se kronprinm oženivšemu se 80000 aparaže priloži; predlog ni obveljal. I: Amerike prihaja glas, da je Francoz Guit aii Garfielda predsednika severno ameri" kanske republike napal in s puške smrtno ob-strelil. DOMAČE STV ARI. Polovinaj«» slovanskih romarje* V I« I m skoz Trst. 27. m. in. ob 5. uri popoludtie došlo je s posebnim vlakom nad 700 romarjev: Cehov, Poljakov, Rusinov, Slovencev, Hrvatov v Trst. Na kolodvoru jih je sprejel o Ibor sestavljen iz vseh slovanskih društev v Trstu. G. Doleiiec je pozdravil v imenu teh društev in tržaških Slovanov sploh vo Ijo rom irjev vele-Ćastitega gospo la »tulca, prošla praškega, kateri je odgovoril po češko, da se srčno zahvaljuje v Imenu romarjev za bratski sprejem in da ga veseli bratsko sočutje tukajšnjih Slovencev na skrajnej meji Slovanstva živečih, to mu je dokaz, da Slovanstvo v Avstriji napreduje i u se krepča. Po končanih predstavah raznih odličnih osob so se romarji napotili v razna stanovanji, katera je zanje preskrbel omenjeni odbor. Zvečer ob G1/, se je začel v dvoranah »Monte Verde«, banket, katerega se je vdeležilo kakih 500 o>ob, mej banketom so se vršilo razne napitnice v Blovenskem, hrvatskom, rusinskom, poljskem in Češkem jeziku; mnogo odličnih Poljakov in Cehov je govorilo, posebno lepo sta govorila proŠt Štule in kanonik Stojalovski, ter krepko povdarjala slovansko vzajemnost. — Mej napit, nicami je godel orkester velikega gledišča večinoma slovanske in pel je 40 mož močan zbor podpornega društva tržaškega prav dobro, tako sicer, da je petje našo goste kaj navdušilo. Mnogi gospodje so navzočim odbornikom čestitali in veselje izrazili nad tom, da se tukaj na skrajnej meji, kder bi po zunanjim uže vsak trdil, da je vse italijansko, nahaja lako čvrst slovanski živeij. Okoli polunoči sejo Šele razšlo društvo jako veselo in navdušeno. Drugo jutro so otšli Poljaki ob 4. uri s parobrodom »Jupiter«, Ćehi, Rusini in drugI pa ob 8. uri s parobrodom »Maksimilijan« v Jakin. Zgoraj omenjeni odbor je pozdravil še enkrat na ladljah obe grupi. Presrčno so se zahvalili za bratski sprejem eni in drugi, posebno pa višji škof Sembratovič, prošt Slulc in kanonik Stojalovski, kateri so bili vodje romarjev ter so povdarjali, da so nikoli niso nadejali kaj tucega v Trstu. Rekli so tudi, da se večina zopet vrati skoz Trst in da so torej v 10 dneh najbrže zopet vidimo. Mej romarji so bile jako odlične osobe, več poljskih knezov in grofov, prelatov, državnih poslancev itd. Lepo jo bilo videli to razne noše, posolmo lianaško posestnike z rudečimi hlačami in modro kaini-žolo. Naši Italijani niso ravno tako zabavljali zoper te romarje; a židjo, ti pa so se kar zvi. jali. Kar smo z veseljem opazili, bilo jo to, da je vsa reč bila sicer pobožna, a čisto slovanska. Vsi: Rusini, Poljaki, Čehi, Slovenci, Hrvatje poudarjali so pri vsakej priliki slovansko vzajemnost. Sv. Ciril in Metod sta bila slovanska apostola, ona sta ko taka uže delala za slovansko vzajemnost, Bog daj, da bi spomin na sveta moža vzbudil v Slovanih pravo bratsko ljubezen. glavno*! slovanskih hluffovosl-itikov sv. Cirila Metoda se bo praznovala v nedeljo pri sv. Jvanu. Ob 10 uri bo v farnej cerkvi slovesna sv. maša, katero bodo stolni prošt bral, slovensko bode pridigal znan izvrsten pridigar in pelo se bodo slovensko. Vabijo so vsa slovanska društva in narodnjaki, da pridejo v obilnem številu. imenovanj«'. Goriške okrožne sodnije svetovalec, g. Jožef Poljak, imenovan je svetovalcem višje deželno sodnije v Trstu. Proslavljenje. Več Čehom je cesar podelil visoke rede; dr. Rteger je bil preelavljeu z rodom železne krone 2. vrste, praški župan Skramlik je dobil komturni križ Fran- Jože-fovega reda, narodnega gledišča stavbeni voditelj hitele rod železne krone 3. vrste, in še več družili je bilo proslavljen Hi. Slovanska sv. mašu. V Zagrebu so se mestni zastopniki po županu obrnoli do kardinala, naj jim dovoli na sv. Cirila i Metoda praznik, 5. julija, slovansko sv. mašo. Kardinal Mlhalovič odgovori, da on te oblasti nema, naj poprosijo papeža, da jim ou dovoljenja dii. Slušali so la svfet in papež jim je res dovolil slovansko mašo. \a čast M', apostolov slovanskih Cirila in Metoda priredi tudi narodna Čitalnica v Idriji na pristavi g. Leskovca slavnostno besedo. Program obsega slavnostni govor, deklamacijo, šaljivi prizor, petje, godbo, tombolo. — Čisti dohodek so obrne za Jurčičev spomenik. Ka Jurčičev spomenik je »Slov. Narod« nabral uže nad 1000 gld. t France Votloplvec, profesor na go- I riskej gimnaziji, nuni je zadnji četrtek po dol^ej bolezni. Rajnki je bil vrl rodoljub. Blag mu spomin! operni pevec, v« \olll je za prihodnjo zimo sprejel vabilo na kr. gledišče v Bukreš. <-osp. vile?. VeMenerk j«1 siten kakor muha v soparnem vremenu. Ni dosti, da je uže tolikokrat bil oplazcn z niubavnikom, še vedno sitnosti dela. Zdaj je vložil tožbo zoper dunajski časnik »Tribune«, ker je pisal o litijskem oknopohijauji. Prav, da iz pravde tudi Dunaj-Čanje zvedo, kako je ti človek »ehrenbaft« in »hochbeloht«, kakor sam sebe v tožbi hvali, in kako sposoben je za načelnika kranjske dežele, kar bode v šestih mesecili po trditvi njegovih pristašev, če se do tega Časa svet narobe obrne. l-jiililjuitsko barje se vendar začne k malu osuše vat i, kakor se kaže iz zadnjih na-rodeb; ukazalo se je uže, da se ima jez pod Udmatom podreti, barje se ima razdelili v 14 kosov in vsak kos bo nadzoroval poseben komisar. Nastavijo se tudi Čuvaji na njem. Itotloljiiliiio tlelo. Kakor poroča »Slov. Gosp.« naročil j.- neimenovan rodoljub 300 iz-tiskov t'ga časnika, da se bo pošiljal ubogim zanemarjenim Slovencem na Koroško. Takove rodoljube pač hvalimo! Vivat se^ueiis! — UeklriČnn svečava na latlljali. 1. julija ob devetih zvečer smo v Trstu gledali redko iu krasno prikazen na morju. Vojna la-dija »Erzherzog Albrecht« je namreč užgala dve električni luči, kakoršne angleške ladije uže dal j časa rabijo, da se prepriča o njih rabljivosli. Poskušlija je Imela prav dober \ speli. Je*enske vojaške vaje, ki so bile zadnja leta vedno pri Postojni, razdeln se letos tako, da bodo nekateri oddelki imeli vaje mej Kranjem in Radoljlco, drugI pa pri Postojni. lieftolržčem naznanjamo, da prav zdaj v Trstu zelo pomanjkuje tramov i da se zarad tega prav dobro prodajajo. Potlcsla lln/zonl — pa no tržaški Župan — ampak avstrijsko-ogerska ladija, prišla je naložena 9. junija iz Kartagene v Madejro poškodovana, da jo voda vanjo tekla. S pomoto tam stoječega francoskega brodovja je bila popravljena, da je mogla uže 10. junija v Fila-deltljo odpluti. CeinjevI praznik za šolarje je napravil sežanski okraj in Šolski svet v Sežani 28. junija, kakor lani. Pridni šolarčki so peli, deklamirali in se skušali v dvogovoru in na zadnje je eden izinej dečkov govoril in se zahvalil dobrotnikom. Ko so bili vsi s češnjami in kruhom obdarovani, plezali so na drog, na katerem so bila darila obešena. Z velikim veseljem in odobravanjem občinstva so nosili plezalci darila raz droga. Slavnost so je vršila na vrtu g. Skaramanga v najlepšem redu in veselju. Vse to se je končalo s krepko cesarsko himno. X Kalirežlne se nam piše: Na sv. ReŠ-njoga telesa dan je veteransko društvo Nabre-žini v cerkvi in pri procesiji ponos Nabrežincev vzbudilo. Lepi red, lepo vedenje veteranov je provzročilo splošno veselje in zadovoljnost. Prosta nabrežinska vas je bila podobna ta dan mestecu. Prečastiti gospod vikar Marušič je po do-končanoj svečanosti prišel sam zahvalit se veteranom za lepo vdeleženje pri procesiji. Tako tudi gospod nabrežinski župan v imenu občanov. »TrleMler «Vournal« (Journal du Com-merco de Trieste), ki uže dalj časa v Trstu izhaja, peča sc s trgovino, obrtjo i sploh narodnim gospodarstvom, ter donaša članke v raznih jezikih. Predzadnji list govori o ljubljanskih zadevah ter prinaša sloveusk članek iz dr. Blei-vveisovih spisov. %a e. k. inožkeni učiteljišču v Kopru so sc pismene proskušnjc zrelost) pričelo 1. julija. Navzočih je 20 Internih, 5 lani aprobiranih in 0 vunu njih kandidatov. Ustmena preskušnja zrelosti bode U in prihodnjo dni. Šolsko leto so konča 30. julija. Xova železniška postaja so je l t. m. odprla v ZdravŠčini, Gradiški nasproti. *lako /.namenita ura, katero je po dveletnem velikem trudu dovršil postojnski urar g. Petrlč, in o katorej je »Edinost« uže govorila, rastavljena jo zdaj v Trstu v starej borsl. Mi smo jo ogledali in moramo g. Petriču čestitati. Neverno, kaj bi bolj hvalili: mehanično razumnost iu umetnost ure same, alj prekrasno iz kapnikov z veličini trudom iu okusom sestavljeno stalo, ki bi (lika bilo vsakej najlepŠej dvorani, posebno pri luči, ko se vse leskeče i spreminja. Mi tedaj naše rojake opozarjamo, naj je ne zamudo ogledati, gotovo se nobeden no bo kesab da je za 20 soldov videl tako krasno in umetno delo. Tudi smo dolžni podpirati mladega našega rojaka, ker njegovo delo, ki mu je mnogo truda i sila troškov prizadelo, dela čast našemu narodu. Vsak naj tedaj ogleda to prekrasno uro, katorej enako nikder ni; z splošnim obiskaiijem navdu- šimo tu li vrlega našeg i umetnika za daljne umetnijske stv. rbe, ki bodo v ponos na-ej do-mo\ini. Da je kak Italijan kaj ena. književnost. I/. Movdove llskarnice je izšlo četrto izdanje sploh znanega molitvenika • OtČe, budi volja tvoja!* popravljeno i pomnoženo, v 4000 iztiskih, HRJO na jako lepe n, in .'1O0O na prostejem, vendar pi lepem i krepkem papirju, hep'a nevezana knjiga s podobo velja 30 kr. vezana z lisnatim hrbtom 0.") kr. v pro-stejšem papirju je knjiga 5 kr. ceneja. Otlprto pismo g. dopisniku članka "i/. Gorice« v »So5l< i.p juniju t. I. Si. 36. Kdor mi sprića do 1. avgusta 1HS1 pri soJniji, da bi se bil jaz pregrešil v nnjm tnjSi zadevi zoper cesarju ali domovino, dobi v 10 mesečnih obrokih pri si. c. k. glavni davkariji v Gorici tisoč goldinu. rjev (1000 gl. a. v.) drugače pa dopisnika proglasim za zlobnega obrekovalca. V Gorici ,17. junija 18H1, A, Hribar, učitelj na c. k. deški vadnici v Gorici. Tržno poročilo. Kava — prodaja so po stalnih, nespremenjenih iu jako trdnih cenah. — Rio velja gl. 51 do gl. 75. —, Java gl. 79 do gl. 85. —, Porto-'ico gl. 94 do gl. 109. —, Ceylon plani gl. 100 do gl. 135. — Olje — občo v dobrem inonenju, ceno so poskočile; denes stano namizno gl. 53 do gl. 63. --, jedilno gl. 40 do gl. 44. — Sadje. — Hozino vedno dražo, ker primanj-kujejo, pomerančo poskočile lo za gl. 2 pri zaboju; drugo sadje nespremenjeno. Rozine veljajo gl. 48 do gl. 88. — pomerančo gl. 7.—, ceno druzega sadja nespremenjene. — Ril — je te dni poskočil za dobra 2% in utegne še boji poskočili. — Oenes volja Rangoon gl. 13 do gl. 13'/,, italijanski gl. IO'/, do gl. 21'/,. — Mast in špeh. — Speh prodaja se pa stalnih nespremenjenih cenah, mast ceneji; denes slane mast gl. 00 do gl. 08. — Petro/je — cona je odjonjala zi 2°/0. mogočo, da še kaj odjenja, a no tako hitro. Denes velja gl. 107, iz prvih rok. Domači pridelki. — Fižol Še ceneji; denes velja rudeči gl. 9., bohinee gl. 10'/, mešani gl. 7.! te cene bodo golovo še pulle. — Maslo ceneje — denes velja gl. 80 do gl 88. — Slive popolnoma zanemarjene. — Žito — v dobrem menenjii, pšenica gl. 12. do gl. 12'/,, koruza gl. 0*50 do gl. 0'70. — Les — prodaja sc zdaj po še precej dobrih cenah kar pa ne ulegne trajati. — Seno in slama — vedno ceneje, ker začenja uže novo blago. — Listnica upravniitva In uredništva: Prosimo gg. dopisnike, naj vprihodnjc pošiljajo vsa pisma pod naslovom: 1'rcdništvo »Edinosti« Via S. I.azzaro pa-lazzo I)iana, tipogralia Ilvala; denarje in naznanila pa naj ne pošiljajo upravništvu, kakor doslej via Zonta 5. Pristavljamo, da uredništvo ni več v tistih rokah, kakor je bilo pred 1.18H0. Gg: A. IS. v K: Prihodnjič hvala. — Svitoslav: Uredništvo ne priobčujc dopisov ako mu dopisnik pravega imena nc naznani.— I). v M: Kadi bi ustregli Vašcj Želji, ako bi imeli v rokah popolno obravnavo; so pa vendar tudi pomisleki; vsem ne bi ugajalo. Jadranski glasovi" od Hajdriha so na prodaj pri Fertl. ltulTueli, knjigotrŽcu. Pia::a della Borsa št. 12. Trst. EDINOST. Dunajska borza dne S. julija. Enotni drl. dolg v bankovrih 77 gld. \o kr. Enotni dri. dolg v srebrn . . 78 « 00 « Zlata renta .......93 « 85 « 1860 državni zajem . . . . 1.T2 ■ 75 « Delnil'e narodne banke . . . 840 « — « Kreditne delnice..........364 « 80 « London 10 lir sterlin .... 110 . 90 « Napoleoni................9 « 20'/,» C. kr. cekini....., . 5 • 50 « 100 državnih mark.....57 ■ — ■ Pain-Expeller se sidrom ^ je izvrstno domače zdravilo. Kdor je tu kurLsteii poiuoeek. n. pr. /oper protln, revmutizem trganje po mlin, revni, zobo-bol itd. le tanin enkrat ruliil, rudovoljno ga dulje priporoma. To je poiiifln^jivo zu vrednost «Paln-Expeller»-ja, In le ti j ooljšinl je pripisovati, du se jo lirfz vaoga hvalisanja po vsej Avstriji velikansko razširil. I>ol»iva su v steklenicah po 40 in 70 kr. v lekarni G. B. Foraboschi v Trstu, in v vseli znamenitih kurnuli eesa rstva._14-.'I) The Singer Nlanufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo (53* eden goldinar, dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. l*»ro*l%<> w (Injo zh pel lel, poduk na iloimi hrezpln^no. G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello. Siva.tke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (c_u) Ravnanje z vinom se djansko ući v noco izdani knjigi z receptii ktera obsega: navod k poŽlahtenju kislega, pustega natornega vina, uspravljanje vina brez grozdja; vina iz drožij (iz 100 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za cenu domačo pijačo, in lina vinu v butelije; dalje naredbo umetno prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadnih iz/ečkov, drožij, dišav, zdravilnih spiri-toznih balzamov, m j i/a, in nad tOOO trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko I007p dobička. — Cena 3 gl. — Naročuje so z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem pri: Marija Hrdlička, c. k. priv. lastnica, Wien, VVicden, Hauptstr. Nr. 36, Stock 34. (24-13) Pri slabosti in boleznih prsi, pri jetikl In naduhi iu sploh pri boleznih dihal in čistil presega gotovo vsako drugo zdravilo smoljnakova voda, ko so se Škod' ljive tvurlne Iz njih spravile. Posebno poleti, ko se no moro rubiti olje iz ribjih Jeter ln jodovi preparati edino zdravilo jo smoljnjakova voda, ki se more pripo-ročutl. No le, da naravnost odpravlja vzroke zgoruj omenjenih bolezni, temuč krepi tudi lu čisti ves organizem. Rabi se samo smol]njakova voda kemikarja ln lekarja O. Duldo, katerega ime je na steklenici, da se obvaruje mnogih iu škodljivih ponaredek Olania taloga : Lekarna Rondollnl Rlborgo 13,; Prodaje so v lekarnah: Minivsii, Zanetti, Jeroniti, Fora' bosehi, Alijtrandi, lloca, Xicovich, Picciola, Fentler, i'dorich, Roris, de Leittnburg pluzzu S. Giovanl, de Leitenburg Glardlno pubbllco. (t—2) pr^niL" Važno vsakemu! »s&z Ker je na kunt prišla velika tovarna zu britansko •rebro, se bo zavolj velikih dolgov ln splošnega iz-praznenja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala 2E7» za 75 odstotkov pod oeno tedaj skoraj zastonj. Cela mizna oprava Iz britanskega srebra, ki jo prej stala 28 gl., dobi se zdaj za 8 gl. ter so garantira, da bo bela ostulu. (S temi 8 gl. je samo delo komaj na pol plačano) In sicer se dobi: b iniznlh nož iz britanskega srebra z ostrino z jekla U vilic iz britanskega srebru, težke iu line sorte, G težkih Žličlc iz britanskega srebra, C najllčnejlh žličk za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečna zajemalnlca iz britanskega srebra, G tluih tac za desert, 2 lopa svečnika, 3 juenih kozarcev, G lepo izdelanih tac, G kristalnih podlog za nože, 1 posoda zu sladkor, 1 preiejahnk zu čui, 3 line tuce zu sladkor. Skup: 54 kosov. Vsi ti krasni izdelki se tlobijo za 8 gl. Naroči se ull s poštnim povzetjem, ali pa da so denar naprej pošlje, pri nas: Britaniasilber-Depot G. Langer \Vien II. obete Donaustrasse 77. Ako bi blago ne ugajalo, se v 8 dneh vzame nazaj, in plačana svotu povrne. (IG—11) ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konserve iz sadja. Sesnlke vse H vrst, Plinovi motori OTTOVI, popolnejša in bolj ekonomična sistema. Železne cevi, Stavbeni stroji. SCENABL & C. V Trstu via Curintia 17. (12—9) Vinske sesalke (pumpe) najboljše sestave, pri shodu v i nore jeo v na Dunaj 1 z državnim in enim zlatim darilom zaradi dobre Izdelave odlikovane, s vso priti k lino; prave amerikansko cevi z dveletnim poroštvom, Mousseux, sodci. menjalne i 11 kljunaste pipe, prehodne zaklop-nlci) in vsi izdelki i/ kovine pri Franc Syrowy, NVien m. Hezirk, Pasangasse Nr. 18, v lastnej hiši. (24-2) ■ -T« TO 1T9SVT*: »TB'S??, ^TZ '5TS' ST» 1T5 TTf V Glavna zaloga 1-2) Skladišče vsakovrstnih Singer-jevih amerikanskih Šivalnih strojev. Amerikanski Blngerjevl stroji s poboljšanim mahalnim kolesom. Ti stroji so pridobili na vsi h razstavah darila, so najboljši, in poroštvo dajeni zu nje H let, akoprav Singer A Comp. za svoje sumo .r) let garantira. Skladišče od Hovveja, Wilson-a W«ekr-ju itd. Naročilu iz deželo iu popravo se eenfi ln natančno izvršujejo. Prodaja tudi na plačilne dele po 1 gld. na teden. Pritiklina, kakor sivunke, sukanec Ud. po najnižji fubriški ceni. (12—2) 1^1 lip Itnttlcli, A'juedotbj št 23. Trst. Latteria Milanese 11 Via deli'Accjuedotto 11 V omenjeni prostor se pošilja vsak dan iz Latteria Milanese tvrdke Bohringer, Millus et Co. v Milanu svežo mleko, kakor tudi najflnejie milansko turovo maslo najboljšo vrste na prodaj. Liter mleka velja 10 kr. Kozarec » » 5 u Naročnikom so mleko po 16 kr. liter na dom poiilja Nuroclla se za zdaj sprejemajo v prostoru (13-Gj 11 Via dell'Aociuedotto 11. Najboljše Mlatilnic© in čistilnice za Žito se dobivajo pri Schivitz Sc Comp. •i) Via Zontu Št G. v Trstu. m Auerovo m najboljše barvilo za lasi za hleskasto, ruja m in črno edino najholjie na kontinentu, s /mroitrom, da se po* vrne znesek, barva v Hi minutah ln stalno, da so barva pri umiranju ne odmira. Patent za Arstro-rgersh. Cena za karton tekočina za iirobelkaslo 4 gld. — za črno ali rvjaro 3 gld. — z uutaučnlm naznanilom, kako so ima rubiti 20 kr. več v gotovini ali s povzetjem. »Koppitzinovo« najboljše sredstvo za ohranjenje hrte zoper prid in, rerma-tizem, kof.ae spuiSaje, stare in »ore rane, otekline, kakor tudi zoper vsako drugo zunanjo bolezen steklenica 1 gld. 20 kr. v gotovini ah s povzetjem, z ovitkom 20 kr. več. Mnogo spriSal leži na razgled pri M. Hrdlička, c. k. priv. vlastnik na Dunaji, Wieden, Hauptstraise it, 36. kumor naj so pošiljajo rsi naročila. (21—6) Nagla in gotova pomoč PLJUČIH BOLNIH url tuberkulozi (joliki) v prvih dobah, pri hudem (n kroničnem pljučnem kataru, pri kašlju vsako vrste, pri pasjem kašlju, hripavosti, teškej sapi, zaslesenjti potem pri bramorjih, blednici. pomanjkanju krvi in pri okrevanju po polufosforo-kislem apneno - železnem UPU lekamičarja dul. Herbabny nu Dunaju. To zdravilo se razo-devu s tein, da bolniku začne jed dobro dliatl I du se zudobi mirno apanje ter so okrepi valed pomnožene krvi, trudnostin ponočno potenje preneha-vutu, kakor tudi kaielj vsled manj gostega sleza In celijo so s poiumenjem bolni pljučni doli. Mnogo idravnliklh sprlčal in lahvalnih pisem, kakor tudi natanjčen poduk so nahaju v knjižici dr. 8ohweiierja, ki je priložena vsakej steklenici. Pohvalno nismo. Gospodu lekurnlčarju J. Herbabny na Dunaju. Dolgo čusa sem bila tako slaba, da sem večkrat omedlela. Poskusila sem Vaš polufosfor kisli apneno-lelezni sirup lu prav kmalu ml je :eh odleglo. Okrepela sem tor dobila veselje do jedi ln k mulu sem popolnomu ozdravela. Potem nu J^ zbololu moja 171etna hčerka lu po izreku slavnih dunujskili zdravnikov ja obolel levi del pljuč. K mulu potem jo jo napadla še huda pliučnlza, katero jo, hvulu Bogu, ugodno prebila, ali vse moči Živonju so pri inojei hčerki opešale in bilo se je nnjhujšega bati. Ker jo mene Vaš apneno-ieliiHi sirup ozdravil, zuto sem ga tudi svojej hčeri dajala in lahko trdim z najboljšo vestjo, da je le on mojemu detetu lirenje ohranil in oslabljeno moS lirenia zopet utrdil. Ti vidni vspehi Vaše do-brodejne Iznašbe mo nagibajo du Vam visoko spo-Štovanl gospod, izrekam živo zahvalo v svojem iu v imenu moje hčerke Nama j« dal Vaš apnenn-ielezni sirup zaželeno pomoč, naj bi jo dal tudi vsem tistim, ki imajo enako bolezni. Ilitzing, pri Dunaju. Fani Rainer, okrajnega komisarja vdova. Cena 1 steklenizu 1 gld. 2o kr., po poŠti 20 kr. več za zavoj. ■■ Prosimo, naj se izrečuo zahteva apneno-zelezni sirup oj Julija Herbabiig in naj se gledana zgoraj nalisneno, o ■ .a » e o> S u > ~ . « ■=2 — IU) o « E h n E« s! 2" a> s to • < 2- a? •jr 83 -3 p s o.* m<3 v M Pf ss a* Aor ™ e S. <>l Tudi se pri njem staro cerkveno orod|e v egnju posrobri, pozlati, Izčlstl ln popravi; zavezuje so tudi, du bo vso po poslanih narisih, kakor so mu blagovoli naročiti, v kut najbolj mogočo kratkem času ln po nlzkei ceni izgotovil. Na blagovoljena vprašanju se radovoljno odgovarja In vsako blago dobro shranjeno In poitnine prosto pošilja. (l')-5 ) Ni sleparstvo! Iz c. kr. zastavnice dunajske rešene epne ure izjemno ceno, namreč ■i 70 odstotkov pod kupno ceno. n Razne komisijsko zaloge ur, od največjih švaj-caraklh tovaren, seje v c. kr. zastavnici zastavilo, u no rešilo, tedaj so zapadlo po javnoj dražbi prišle po neverjetno nizhej reni nam v last. Mi soremo tedaj ure ilata srebra In niklja, najbolji! ivajoarskl izdelek, vae i 5 letnim poroil-vom, samo da dobimo tvoj denar, prodajati 70 odstotkov pod fabriiko ceno, ure so skoraj ••ot*n). \suk Človek, naj si jo bogat ull ubog, potrebuje vendar uro, ki jo često najzvesteisu prijateljicu ln spremljevalka skozi celo življenje; tako priliko, prijetno ln nikdar vručajočo se, ima zdaj vsako, da si more preskrbeti skoraj zastonj solidno, fino, ga rantlrano in nu minulo regulirano uro, ker je mir fabriiko osobje rse ure š