© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Anonimne prijave v inšpekcijskem nadzoru z vidika morale in prava Albin Igličar Article information: To cite this document: Igličar, A. (2018). Anonimne prijave v inšpekcijskem nadzoru z vidika morale in prava, Dignitas, št. 77/78, str. 33-44. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/77/78-3 Created on: 16. 06. 2019 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 33 DIGNITAS n Anonimne prijave v inšpekcijskem nadzoru z vidika morale in prava Anonimne prijave v inšpekcijskem nadzoru z vidika morale in prava Albin Igličar PovzeTek Prijave, ki niso podpisane – anonimne prijave –, so v slovenski družbi primer neskladja med moralno in pravno normo. z mo- ralnega vidika je anonimno prijavljanje zavržno ravnanje, s prav- nega vidika pa so v slovenskem zakonu o inšpekcijskem nadzo- ru nepodpisane prijave dovoljene, saj lahko sprožijo inšpekcijski nadzor. Anonimne pobude, prijave, obtožbe ipd. niso pojav »zdra- ve družbe«, ampak spodbujajo družbo nezrelih osebnosti in ova- duhov. v družbi to povzroča nasprotovanja in konflikte. Pri tem obtoženi ne more odgovarjati anonimnemu prijavitelju oziroma pobudniku. Prijavitelj postopek samo sproži, v njem pa potem ne sodeluje, da bi pojasnil in dokazal svoje obtožbe. zato anonimno tožarjenje ogroža pravno varnost in vrednoto človekovega do- stojanstva. Človekovo dostojanstvo je ne le moralna, temveč tudi pravna vrednota. Anonimne prijave pa so v nasprotju s človeko- vim dostojanstvom. Ključne besede: anonimne prijave, inšpekcijski nadzor, družbe- ni konflikti, človekovo dostojanstvo Anonymous applications in inspection procedures from the moral and legal viewpoints AbSTrA cT Unsigned, anonymous, applications are a case of division be- tween moral and legal norms in Slovene society. From the moral 34 DIGNITAS n etika perspective are anonymous applications an immoral act, but from the legal standpoint they are allowed, according to the Slovene In- spection Act, and can trigger inspection procedures. Anonymous initiatives, applications, accusations, etc. are not an occurrence in a »healthy society«, but rather promote a society of immature per- sons and informants. That causes contradictions and conflicts wi- thin a society. With anonymous applications, the accused cannot answer to their accuser, who has merely started an investigation, but does not partake in it to explain and prove their claims. This is why anonymous snitching jeopardizes the principle of legal cer- tainty and human dignity, which is not only a moral, but also a le- gal value. Anonymous applications are therefore in contrast with individual’s dignity. Keywords: anonymous reports, inspection, social conflicts, hu- man dignity 1 v moderni družbi nastopa notranja moralnost prava kot po- goj njegove legitimnosti in učinkovitosti. za učinkovitost in spre- jemljivost pravnih norm je potrebno vsaj minimalno upoštevanje pravne moralnosti. 1 Pri tem pravni (pod)sistem odraža stanje in značilnosti celotnega (globalnega) družbenega sistema ter njego- vih temeljnih vrednot. Anonimno prijavljanje je v slovenski družbi primer neskladja med moralno in pravno normo, med vrednoto družbenega ter vrednoto pravnega sistema. Anonimne prijave (»špecanje ano- nimusov«) je z vrednotno-moralnega vidika zavržno ravnanje, s pravnega vidika pa je dovoljeno ali celo spodbujevano. veljavni slovenski zakon o inšpekcijskem nadzoru namreč pozna tudi anonimne prijave in pobude. 2 Anonimne pobude, prijave, obtožbe ipd. pa niso pojav »zdrave družbe«, ampak spodbujajo družbo denunciantov, nezrelih oseb- nosti, nesamostojnih, hinavskih ter »nepokončnih« ljudi. Anoni- mno delovanje onemogoča vzpostavitev normativne integracije 3 1 Fuller, 2015, str. 235 2 24/2.čl. zIN, Ur. l. rS 43/07 –UPb 1, 40/14): »Ne glede na določbe zakona o splošnem upravnem postopku mora inšpektor obravnavati tudi anonimne prijave.« 3 »Normativna integracija kaže na usklajenost celotne normativne nadstavbe globalne družbe in na zasidranost temeljnih vrednot in pravil v družbeni zavesti pripadnikov te globalne družbe.« (Igličar, 2012, str. 213) 35 DIGNITAS n Anonimne prijave v inšpekcijskem nadzoru z vidika morale in prava oziroma povezanosti ljudi v različne oblike združevanja ter vzpod- buja dezintegracijske odnose nasprotovanja in konfliktov. zato je že v rimskem pravu veljala maksima, da se anonimnih spisov ne sme upoštevati pri nobenem kaznivem dejanju. 4 Anonimno obto- ževanje redko izhaja iz poštenih namenov, ampak iz nagibov ma- ščevanja ali nevoščljivosti. Pri tem obtoženi ne more odgovarjati anonimnemu prijavitelju oziroma pobudniku. Prijavitelj posto- pek samo sproži, v njem pa potem ne sodeluje, da bi pojasnil in dokazal svoje obtožbe. 5 Anonimno tožarjenje v družbi širi strah in negotovost ter onemogoča pravno varnost. k adar se prijavitelj oziroma pobudnik skrije v anonimnost, je kršena vrednota človekovega dostojanstva, ki je tudi vrhovna pravna (ustavna in zakonska) vrednota. Aktivno državljanstvo na- mreč zahteva tudi spoštovanje elementarnih moralnih norm, kar vključuje tudi določen državljanski pogum ter občutek za pravice sodržavljanov ter razvit občutek za krivdo, kadar s svojim ravna- njem povzročiš drugemu škodo. Ta občutek, predvsem občutek za moralno krivdo 6 , je povezan z obstojem vesti in kesanja. 7 To pa predpostavlja sovpadanje moralnih in pravnih norm kot izhodi- šče za ponotranjenje – internalizacijo – pravil družbenega obna- šanja. 8 Pravno normo je tedaj lažje »sprejeti za svojo«. 2 Človekovo dostojanstvo kot vrednota je je izhodišče človekovih pravic. Iz te vrednote izhajajo že Splošna deklaracija človekovih pravic 9 kot spisek načel modernega naravnega prava kakor tudi Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah 10 , ustave modernih držav 11 in tudi Ustava r epublike Slovenije, ki določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. in 21 čl.). Ta pravica zagotavlja posamezniku priznanje njegove en- 4 »Sine auctore propositi libelli in nullo crimine locum habere debent.« (kranjc, 2014, str. 335) 5 kranjc, 2014, str. 335. 6 k arl Jaspers v znamenitem spisu vprašanje krivde razlikuje štiri vrste krivde: kazensko-pravno, po- litično, moralno in metafizično (Jaspers, 2012, str. 10-11). 7 Jaspers, 2012, str. 44. 8 Igličar, 2012, str. 219. 9 Preambula Splošne deklaracije človekovih pravic (1948): »…ker pomeni priznanje človeškega do- stojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu…« 10 Preambula Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (1966): »…v spoznanju, da izvirajo te pravice iz dostojanstva, ki je prirojeno človekovi osebnosti…« 11 Npr. Ustava (Grundgesetz) zvezne republike Nemčije (1949) 1. čl.: »Die Würde des Menschen ist unantastbar. Sie zu achten und zu schützen ist verpflichtung aller staatlichen Gewalt.« 36 DIGNITAS n etika kratne osebnosti in pripada človeku kot generičnemu bitju z mo- žnostjo samostojnega odločanja. To je torej izhodišče osebnostnih pravic,« …ki gredo človeku kot osebi, kot takemu.«. 12 Navedena vre- dnota je torej moralno izhodišče sodobnega pravnega sistema. Človekovo dostojanstvo je posledica vpetosti posameznika v družbo kot celoto medčloveških odnosov. zato je dostojanstvo rezultat razumskega delovanja vseh posameznikov v preteklosti ter razmer, ki zajemajo prihodnje pozitivne dosežke človeštva. 13 Dostojanstvo se uresničuje tako v odnosih med posamezniki kot v odnosih državnih organov do državljanov. razmerja državnih institucij do državljanov morajo biti v pravni državi prežeta s spo- štovanjem človekovega dostojanstva. v primerih, kadar državni or- gani s svojim ravnanjem kršijo človekovo dostojanstvo, pa morajo biti na voljo ustrezne pravne poti za povrnitev družbenega ugleda in dostojanstva posameznika. Posebej pri vodenju pravno ureje- nih postopkov morajo državni uradniki in funkcionarji spoštovati človekovo osebnost in ne smejo ravnati tako, da bi se posameznik spremenil iz subjekta v objekt postopkov. 14 Dostojanstvo je ključnega pomena tudi na področju delovnih razmerij. Poklicna družbena vloga je danes najbolj pogosto osre- dnja družbena vloga posameznika, od katere je odvisen njegov družbeni položaj. Neupravičeno ali nezakonito poseganje držav- nega organa v osebnostno celovitost in integriteto delavca oziro- ma uslužbenca zato predstavlja protiustavno delovanje državne institucije (npr. delovanje inšpektorja ob lažni prijavi). To potrju- je tudi slovensko Ustavno sodišče, ki pravi. »Možnost poklicnega in osebnega razvoja, vključno z doseganjem in razvojem statusa, položaja oziroma ugleda v delovnem in življenjskem okolju je ob nesporni pomembnosti eksistenčne varnosti neločljiv element, ki opredeljuje dostojanstvo in osebnost vsakega posameznika.« 15 v primerih neutemeljenih anonimnih pobud torej prihaja do neutemeljenega poseganja v ustavne pravice, ko tudi ni mogoče izpeljati temeljne pravice človeka do sodnega varstva ter pravice do odprave posledic kršitve pravic (15/4 čl. Ustave rS), saj ob zlo- namerni lažni prijavi oškodovanec nima pravnega varstva, ker pač prijavitelj ni znan. zato v primerih neutemeljeno omadeževanega 12 Šturm, 2011, str. 481. 13 bele, 2012, str. 270. 14 bele, 2012, str. 271 15 odločba Ustavnega sodišča rS št. Up-183/97 t. 24 obrazložitve 37 DIGNITAS n Anonimne prijave v inšpekcijskem nadzoru z vidika morale in prava dostojanstva, le tega ni več mogoče ponovno vzpostaviti, tako da bi prijavitelj - katerega prijava se izkaže za neresnično in neuteme- ljeno - prevzel odgovornost za svoje negativno ravnanje oziroma, da bi bil lažni prijavitelj pravno sankcioniran, oškodovancu pa bi se priznalo, da mu je bil neutemeljeno kršeno njegovo dostojan- stvo in bi se mu na ta način to dostojanstvo ponovno vzpostavilo. Neresnične prijave in pobude anonimnih vlagateljev imajo torej pogosto negativne posledice za ustavno zagotovljeno nedotaklji- vost duševne in telesne celovitosti oseb, ki so preiskovane v po- stopku inšpekcijskega nadzora in pomenijo neutemeljen poseg v njihovo zasebnost (35. čl.). Ukrepanje državnega organa na temelju anonimne prijave poseže v človekovo telesno in duševno celovitost ter njegovo za- sebnost. Takšno poseganje krni pravico do varnosti kot eno od naravnih pravic 16 in integralno sestavino pravice do osebnega do- stojanstva. Ta vrednota pa je »meta-načelo slovenske ustavnosti« 17 in mora biti vodilo za vzpostavljanje odnosov med ljudmi in nače- lo za delovanje državnih organov. Pravni sistem z zagotavljanjem predvidljivosti v družbenem ravnanju posameznika, ravnanju nje- gove okolice in predvidljivosti v ravnanju oblastnih organov, od- govarja na človekovo potrebo po varnosti in pripadnosti, ki spa- da – ob fizioloških potrebah - med primarne človekove potrebe 18 . Postopki državnih organov, ki so sproženi na osnovi anonimnih prijav pa ne pripomorejo k občutkom varnosti in gotovosti v po- sameznikovem delovnem in bivanjskem okolju. v primerih neu- pravičenih posegov države in (civilne) družbe v življenje posame- znika, pravo ne izpolni svoje funkcije zagotavljanja varnosti in s tem tudi zagotavljanja človeškega dostojanstva. celotni družbeni red tedaj postane vprašljiv, saj družbeni red velja za pravičnega le, če zagotavlja posameznikovo svobodo. 19 Inšpekcijski postopki, ki so sproženi na osnovi anonimnih pri- jav, rušijo vrednotne osnove pravnega sistema kot minimuma mo- rale in načenjajo etične podlage delovanja nadzornih institucij. v teh primerih je ogroženo zlato pravilo za uravnavanje medčlove- ških odnosov: česar ne želiš, da drugi tebi stori, tudi sam druge- 16 Deklaracija o pravicah človeka in državljana (1789) je v 2. čl. za naravne pravice razglasila: svobodo, lastnino, varnost in upor proti zatiranju. 17 Grad, k aučič, zagorc, 2016, str. 740 18 Maslow, 1943; pomenljiv je tudi naslov 34. čl. Ustave rS: »pravica do osebnega dostojanstva in varnosti« 19 k elsen, 2016, str. 14 38 DIGNITAS n etika mu ne stori. v smislu t.i. k antovega kategoričnega imperativa to pomeni, da tvoje ravnanje lahko postane splošen zakon. 20 In ano- nimno prijavljanje gotovo ne sme postati splošni zakon človeko- vega obnašanja in prav tako ne izhodišče za delovanje nadzornih institucij, ki morajo zasledovati javni interes, ne pa služiti »furijam« osebnih interesov. 3 Ukrepanje na temelju anonimnih pobud je izrazita izjema v pravnem sistemu, ki bi jo bilo treba tolmačiti skrajno zožujoče (restriktivno) 21 . Tudi že obravnavano načelo o človekovem do- stojanstvu, ki predstavlja izhodišče za razlago vseh predpisov v pravnem sistemu, 22 narekuje restriktivno razlago zakonskih izjem. S tega zornega kota naj bo poseganje v delo in položaj posame- znika, ki je spodbujeno z anonimnimi pobudami, res izrazita iz- jema v delovanju državne uprave. Že na splošno je zaradi izjem prizadeta konsistentnost pravnega sistema, če pa izjema v praksi postane pravilo, je čistost pravnega sistema že preveč načeta. Sistemski zakon o splošnem upravnem postopku anonimnih vlog strank ne pozna. Ime vlagatelja je namreč ena od nujnih sesta- vin vloge, s katero državni organ prične upravni postopek (66/1. čl.). 23 v njem je treba izpeljati ugotovitveni postopek in izdati od- ločbo ter jo vročiti stranki. Postopek na prvi stopnji ni končan, vse dokler ni odločba ali sklep vročen stranki. 24 za uvedbo upravne- ga postopka je potrebna ustrezna pobuda. k adar pobudo poda organ se upravni postopek začne po uradni dolžnosti (ex offo), kadar pa je potrebna pobuda stranke velja načelo dispozitivnosti. Tudi postopek po uradni dolžnosti lahko predlaga posamezni vlo- žnik, vendar upravni organ na njegovo zahtevo ni vezan. To pravi- lo velja tudi za ustavitev postopka. Postopek po uradni dolžnosti sproži upravni organ zaradi varstva javne koristi (javnega intere- sa), kadar mu to nalaga predpis, ali če ugotovi ali izve, da je tre- ba glede na obstoječe dejansko stanje za varstvo javnega interesa začeti upravni postopek (126.čl. zUP). vloge strank, ki opozorijo 20 k elsen pravi: »…človeško ravnanje je dobro ali pravično, če ga določajo pravila, za katera delujoči človek more ali mora želeti, da bi bila zavezujoča za vse ljudi.« (k elsen, 2016, str. 40) 21 »exceptiones non sunt extendendae.« Prim. Pavčnik, 2015, str. 414. 22 Grad, k aučič, zagorc, 2016, str. 741. 23 zakon o splošnem upravnem postopku (zUP- UPb 2, Ur. l. rS 24/06, 64/07, 65/08, 8/10) 24 k erševan, Androjna, 2017, str. 222. 39 DIGNITAS n Anonimne prijave v inšpekcijskem nadzoru z vidika morale in prava upravni organ na dejansko stanje, ki po njihovem mnenju ogroža javno korist, ne pomenijo zahteve za začetek upravnega postopka, ampak le motiv za morebitno pobudo upravnega organa, da zač- ne postopek po uradni dolžnosti. Pristojni organ mora samostoj- no in odgovorno presoditi, ali je res treba začeti upravni postopek zaradi varstva javne koristi. 25 Tisti, ki so dali anonimne prijave, v katerih so predlagali upravnemu organu naj začne upravni posto- pek, zato seveda tudi niso stranke v postopku, saj ni znano, kdo je podal prijavo. Upravni postopek pa se kljub temu začne takoj, ko upravni organ v zvezi s tem opravi kakršnokoli dejanje. Izjemo od določbe zakona o splošnem upravnem postopku, ki zahteva, da mora vloga vsebovati osebno ime in prebivališče vložnika ter njegov lastnoročni podpis, pozna zakon o inšpekcij- skem nadzoru (zIN) 26 , ki inšpektorju nalaga, da mora obravnavati tudi anonimne vloge oziroma prijave in pobude 27 . Pri taki prijavi inšpektor začne postopek in šele, če ugotovi, da je prijava lažna 28 , postopek ustavi. začeti postopek pa ima že številne posledice za obravnavano stranko in njen položaj v družbeni sredini. v skladu s to določbo ravna tudi šolska inšpekcija, ko opravi na podlagi anonimne pobude izredni nadzor 29 . zakon, ki ureja njeno delo – zakon o šolski inšpekciji (zSolI) je namreč specialni (lex specia- lis) v odnosu do splošnega zakona o inšpekcijskem nadzoru ((lex generalis). k er torej zakon o šolski inšpekciji kot specialni zakon na področju inšpekcijskega nadzora nima nobenih določb o ano- nimnih prijavah oziroma pobudah, šolska inšpekcija v primeru ta- kih pobud ravna po splošnem zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Na področju zakonskega urejanja inšpekcijskega nadzora je vzpostavljeno razmerje subsidiarnosti. zakon o inšpekcijskem nadzoru je sistemski zakon, ki zajema postopkovne, organizacij- ske in materialne določbe. 30 za posamezne vrste inšpekcij (šolska, gradbena ipd.) veljajo še postopkovne določbe posebnih zakonov za posamezno inšpekcijo (npr. zakon o šolski inšpekciji) ter ma- 25 k erševan, Androjna, 2017, str. 225 26 zakon o inšpekcijskem nadzoru, zIN, Ur. l. rS. 43/07 –Ubb1, 40/14 27 zakon o splošnem upravnem postopku določa in pojasnjuje: »z vlogami so mišljene zahteve, pre- dlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe.« (63/1. čl. zUP) 28 »Šteje se, da je prijava lažna, če jo vlagatelj vloži, čeprav ve, da zavezanec ni kršil zakona ali drugega predpisa.« (24/3 čl. zIN) 29 11/3 zakona o šolski inšpekciji (zSolI –UPb, Ur. l. rS 114/05): »Izredni nadzor se opravi na podlagi pobude otroka in udeleženca izobraževanja, starša, skrbnika, rejnika, sveta staršev, skupnosti dijakov, predstavnika reprezentativnega sindikata v vrtcu ali šoli ali zaposlenih v vrtcu ali šoli.« 30 rakar, Tičar, 2017, str. 186. 40 DIGNITAS n etika terialne določbe področnih zakonov (npr. zakon o osnovni šoli, gradbeni zakon ipd). za postopkovna vprašanja, ki niso urejena z omenjeno zakonodajo, pa se (subsisdiarno) uporabijo pravila in načela zakona o splošnem upravnem postopku. Pri tem velja dodati, da je navzven, za javnost, anonimnost po- budnika oziroma prijavitelja (tudi kadar je le-ta inšpektorju znan oziroma ni anonimen) vedno zagotovljena z določili zakona o in- špekcijskem nadzoru, ki zavezuje inšpektorja k varovanju tajnosti vira prijave in drugih informacij, na podlagi katerih izvede inšpek- cijski nadzor. 31 Pobudnik torej tako ali tako nikoli ne sme biti raz- krit, saj ni stranka v postopku inšpekcijskega nadzora. zato s tega vidika anonimnost pobudnika sploh ni potrebna. 4 Anonimne pobude in prijave so posebej problematične na področju šolstva, še posebej osnovnega šolstva. Med cilje osnov- nošolskega izobraževanja namreč spada tudi vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbu- janje državljanske odgovornosti. 32 Anonimne pobude in prijave, ki se pojavljajo v šolah ter ukrepanje na njihovi podlagi, gotovo niso skladne z omenjenimi civilizacijskimi vrednotami. ob stalni gro- žnji, da bo zoper učitelja na temelju »anonimke« vpeljan postopek inšpekcijskega nadzora, bo učitelj težko sam intimno prepričan v obstoj vrednot državljanske odgovornosti in v resnično spoštova- nje človekovih pravic v praksi, zato teh vrednot potem tudi ne bo mogel prenašati na učence v procesu vzgoje in izobraževanja. za varstvo pravic udeležencev izobraževanja ter strokovnih de- lavcev v šolah in spoštovanje zakonitosti izvaja nadzor šolska in- špekcija. 33 Na splošno inšpekcijsko nadzorstvo opravlja kontrolo, kako posamezniki in organizacije spoštujejo in izvršujejo predpi- se. Pravo se namreč na koncu izvršuje s t. i. materialnimi akti prav- nih subjektov. Če naj bo pravni sistem učinkovit, se morajo pravne norme iz sveta idej (law in books) preseliti v svet fizičnih dejstev (law in action). Na ta način se vzpostavlja skladnost med ideal- 31 10/2 čl. zakona o inšpekcijskem nadzoru (zIN): «Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave, sporočila oziroma pritožbe.« 32 1. čl. zakona o osnovni šoli (zosn-UPb3), Ur. l. rS 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12, 63/13 33 1. čl. zakona o šolski inšpekciji, zSolI – UPb, Ur. l. rS 114/05). 41 DIGNITAS n Anonimne prijave v inšpekcijskem nadzoru z vidika morale in prava no normo in materialno stvarnostjo. zagotavljanju te skladnosti je namenjeno tudi delovanje inšpekcijskega nadzora, s katerim ta del upravnega delovanja varuje javni interes kot je zajet v pravnih predpisih. Spoštovanje pravnih predpisov torej pomeni uveljavlja- nje javnega interesa. Inšpektor mora poskrbeti, da se preprečijo dejanja oseb, ki bi pomenila ogrožanje javnega interesa, ob isto- časnem upoštevanju načela upravnega postopka o varstvu pravic strank. 34 Šolska inšpekcija v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prejema v zadnjem obdobju veliko število anonimnih po- bud, katerih število se še povečuje, vendar je večina anonimnih prijav neutemeljenih 35 , zaradi česar so postopki izrednega nadzo- ra ustavljeni. vendar, da inšpektor to ugotovi, že začne upravni postopek, odide na teren, začne zbirati obvestila oziroma izvajati pooblastila, ki mu jih daje zakon 36 . z izvedbo določenih dejanj v postopku, na primer z inšpekcijskim zapisnikom, je inšpekcijski postopek že začet. v vseh teh primerih državna uprava z vodenjem postopka de- luje v ozkem zasebnem interesu anonimnega pobudnika in ne v javnem interesu, kar je poslanstvo državne uprave. v izvedenih postopkih nadzora so tako nenamensko porabljena proračunska sredstva. za osebe, nad katerimi je bil začet izredni nadzor, pa je nastala nepopravljiva škoda na njihovem statusu v družbeni okoli- ci in osebnem počutju ter samopodobi. Prizadeti v teh postopkih nimajo na voljo kazenskopravnih in civilnopravnih sredstev za po- vrnitev škode, saj pobudnik teh postopkov ni znan, kadar so po- bude, prijave in obtožbe neutemeljene. Anonimnemu pobudniku pač ni mogoče naložiti plačilo stroškov in ne izreči globe zaradi lažne prijave, prav tako pa ni mogoče zahtevati povračilo škode od državnega organa, saj njegovo ravnanje ni bilo protipravno 37 . 5 zaradi posebnosti šolskega področja (vzgajanje mladih ljudi, oblikovanje njihovih vrednot ipd.) ter zagotavljanja integritete, dostojanstva in varnosti uslužbencev na področju vzgoje in izo- 34 rakar, Tičar, 2017, str. 187 35 Tako ugotavlja v letu 2016 interno gradivo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport rS. 36 Npr.: inšpektorjev Poziv za izjasnitev ter dostavo dokumentacije; zapisnik o izrednem inšpekcijskem nadzoru (pregledu); Sklep: postopek izrednega inšpekcijskega nadzora, uveden dne…se ustavi. 37 26. čl. Ustave rS 42 DIGNITAS n etika braževanja ter možnosti njihovega sodnega varstva, bi kazalo do- polniti 11. čl. zakona o šolski inšpekciji z novim odstavkom, ki bi se glasil: »k adar je podana anonimna pobuda inšpektor ne začne postopka.« S tem bi v specialnem zakonu (zakon o šolski inšpekci- ji) dosegli, da se glede anonimnih prijav na področju šolstva ne bi uporabljal zakon o inšpekcijskem nadzoru; na drugih področjih se torej ureditev ne bi spremenila. za določeno prehodno obdo- bje na novo ureditev pa naj bi se sprejela določba: «Inšpektor na osnovi anonimne pobude ne začne postopka, razen če je iz okoli- ščin mogoče sklepati, da je taka prijava očitno utemeljena.« 38 v tej smeri je že leta 2010 takratno Ministrstvo za šolstvo in šport podalo pobudo spremembe zakona o inšpekcijskem nadzoru, s predlogom, naj se črta drugi odstavek 24. čl. tega zakona, ki govori o obravnavanju anonimnih prijav 39 . omenjeno določbo je obrav - navani predlog označil za nepotrebno in nepravično. Nepotrebna naj bi bila zato, ker je vir prijave pri inšpektorju vedno tajen po- datek in javnosti ni dostopen, nepravična pa zato, ker anonimni prijavitelj ob lažni oziroma neresnični prijavi, ne odgovarja niti za plačilo stroškov ustavljenega inšpekcijskega postopka, niti za plačilo globe zaradi podane lažne prijave. Že po sedaj veljavni ureditvi naj bo akt (odločba ali sklep), s katerim inšpektor postopek zaključi, posredovan tudi obravnava- nemu posamezniku. k adar je nadaljevanje postopka brezpredme- tno, ali ni v javnem interesu, ker je bil začet na osnovi anonimne pobude, ki se izkaže za neutemeljeno, inšpektor postopek ustavi. Sklep o ustavitvi postopka, ki pomeni formalni konec upravnega postopka, naj vedno dobi tudi stranka, zoper katero je bil posto- pek začet. z delovanjem v eni od nakazanih smeri bi slovenska zakono- dajna politika uskladila pravno normo z njenim moralno-vredno- tnim izhodiščem 40 . Če zakonodajna politika opredeljuje cilje prav- nega sistema in določa sredstva za doseganje teh ciljev, potem je v primeru anonimnih prijav na področju šolstva cilj v odpravi takih prijav. Sredstvo za to pa je ustrezna sprememba oziroma dopol- nitev najprej zakona o šolski inšpekciji, kasneje pa še zakona o 38 To bi vsebinsko pomenilo zgolj obrnjeno dikcijo sedanje določbe 24/3 čl. zIN-a oziroma njegove ureditve pred novelo leta 2014, ki je govorila o neresnih oziroma lažnih prijavah, katerih inšpektor ni bil dolžan obravnavati. 39 Dopis ministra dr. Igorja Lukšiča ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič k rebs 17. 5. 2010, št. 092-48/2010/12 (02401) 40 več o zakonodajni politiki v Igličar (2011, str. 20-22) 43 DIGNITAS n Anonimne prijave v inšpekcijskem nadzoru z vidika morale in prava inšpekcijskem nadzoru. Seveda se morajo te vrednote, ki naj jih upošteva ter institucionalizira zakonodaja, najprej uveljaviti in utr- diti v družbenem okolju, da bodo potem zakoni odraz skupnega etičnega maksimuma 41 , ki je sprejemljiv za večino članov globalne družbe. Literatura in pravni viri k erševan erik, Androjna v ilko, Upravno procesno pravo, Gv založba, Ljubljana, 2017. bele Ivan, varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, 21. čl., v komentar Ustave r epublike Slovenije – Dopolnitev A, ur. Lovro Šturm, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011. Fuller Lon, Moralnost prava, Gv založba, Ljubljana, 2015. Grad Franc, k aučič Igor, zagorc Saša, Ustavno pravo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2016. kranjc Janez, Pozabljena latinščina, G v založba, Ljubljana, 2014. Igličar Albin, Normativna integracija in slovenski zakonodajalec in sodnik, v zupančič M. boštjan, ur., Tretja od suhih krav - razprave o razlogih za razsulo, A. komat, samozaložba, Domžale, 2012. Igličar Albin, zakonodajna dejavnost, Gv založba, Ljubljana, 2011. Jaspers k arl, v prašanja krivde, (Prevod dela Die Schuldfrage, ki je izšlo leta 1946), k UD Police, v nanje Gorice, 2012. k elsen Hans, k aj je pravičnost, Gv založba, Ljubljana, 2016. Maslow Abraham, A theory of human motivation, Psyhological r eview, 50(4), 1943, str. 370 – 396. odločbe in sklepi Ustavnega sodišča vI/2, založba Nova revija, Ljubljana. Pavčnik Marijan, Teorija prava, Gv založba, Ljubljana, 2015. rakar Iztok, Tičar bojan, Pravo javne uprave, Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2017. Šturm Lovro, Pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, 34. čl, v komentar Ustave r epublike Slovenije – Dopolnitev A, ur. Lovro Šturm, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, str. 362 – 367, 2002. Trontelj Jože, o vrednotah, etiki in pravu po koncu »zlate dobe«, Pravnik, letnik 65 (127), št. 5-6, Lju- bljana, 2010, str. 259 – 264. Ustava r epublike Slovenije, Uradni list rS, št. 33/91-I, 42/97 – UzS68, 66/00 – Uz80, 24/03 – Uz3a, 47, 68, 69/04 – Uz14, 69/04 – Uz43, 69/04 – Uz50, 68/06 – Uz121,140,143, 47/13 – Uz148, 47/13 – Uz90,97,99 in 75/16 – Uz70a. zakon o splošnem upravnem postopku, zUP- UPb 2, Uradni list rS 24/06, 64/07, 65/08, 8/10. zakon o inšpekcijskem nadzoru, zIN, Uradni list rS 43/07 –Ubb1, 40/14. zakon o šolski inšpekciji, zSolI –UPb, Uradni list rS 114/05. zakon o osnovni šoli, zosn-UPb3, Uradni list rS 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12, 63/13. 41 Prim. Trontelj, 2010, 260 ter razpravo prof. dr. kranjca leta 2010 na posvetu o integriteti in javni etiki v Državnem svetu o človekovih vrlinah od antike dalje kot so vestnost, delavnost, strokovnost, preudarnost, človečnost, velikodušnost in pogum, ob razvitem občutku za izpolnjevanje dolžnosti ter doseganje pravičnosti in človeškega dostojanstva. 44 DIGNITAS n etika