GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK KAMNIŠKI OBČAN 10. OKTOBER 1978 CENA 3 DIN Delegat za X. kongres ZSJ Spremenjena vloga sindikata I »V zadnjem obdobju sindikat uspešno spreminja svojo družbenopolitično vlogo, kar ne dokazujejo zgolj razprave o dokumentih za oba bližnja kongresa v osnovnih organizacijah, temveč predvsem nekateri praktični primeri v združenem delu,« je povedal Alojz Korat, vodja projekta II v Kemični industriji Kamnik in delegat za 8. zvezni kongres sindikatov, ki bo novembra v Beogradu. Hkrati je v razgovoru poudaril, da bo potrebno vložiti še veliko naporov sindikalnih organizacij za uresničitev začrtanih nalog in za dejansko uresničevanje zakona o združenem delu v vsakdanjem življenju. - Kaj je bil glavni namen dosedanjih razprav o osnutkih dokumentov za sindikalna kongresa? »Bistvenih pripomb na dokumente ni bilo, kajti glavni namen razprav je bil prikaz dela in nalog sindikata v združenem delu, krajevnih in interesnih skupnostih ter aktivnostih na teh področjih. Po drugi strani pa so bile razprave nekakšna analiza preteklega Alojz Korat dela in smernice za bodoče delo.« - Problem letovanja naših delavcev še tudi ne rešujemo v že-Ijeni meri. Kaj lahko poveste o tem? »Kapacitete za sezonsko letovanje naših delavcev so premajhne. Delovne organizacije, predvsem pa sindikati posvečajo še vedno premalo pozornosti temu problemu. Zaenkrat nimamo niti 20 odstotne zmogljivosti za letovanja. Tudi predlog o dogovarjanju za organizacijo počitniške skupnosti, ki bi lahko celo v širši regiji reševala ta problem, ni uspel. Precejšnjo oviro pri reševanju problematike organiziranega letovanja pa med drugim predstavlja tudi neosveščenost delavcev-polproletariatov, ki čas, namenjen za počitek, raje izkoristijo za opravila na podeželju.« - Kako pa je z družbeno prehrano pri nas? »Družbena prehrana je bila tema številnih razprav. Imenovan je bil tudi iniciativni odbor za gradnjo, ki naj bi dosegel sporazum med delovnimi organizacijami za sofinanciranje skupnega objekta. Brez dvoma je v Kamniku obrat družbene prehrane nujen. Tej ugotovitvi je dal vso podporo tudi občinski sindikalni svet, žal pa je zaenkrat ostalo le pri razpravah. Morda bo ta problem rešen z načrtovano gradnjo trgov-sko-poslovnega centra.« M. Jančar Cenjeni bralci Da bi naš časopis prinašal v vas" dom bolj sveže novice, smo se odločili za štirinajstdnevnik, ki bo izhajal vsak drugi ponedeljek. Kamniški občan pa kljub pogostejšemu izhajanju ne bo imel bistveno večjega obsega, saj bo v vsaki številki nekaj strani namenjenih delegatski prilogi »Obvestila«. V tej prilogi boste lahko spremljali najpomembnejša dogajanja v občini, ki jih bodo naši delegati pretresali, oblikovali in dokončno sprejemali na sejah skupščin. Ker bomo vsi občani na ta način že vnaprej seznanjeni z najrazličnejšo problematiko na vseh področjih družbenega življenja v občini, bomo imeli tudi večji vpliv na oblikovanje stališč ter dokončne odločitve naših delegatov pri sprejemanju in potrjevanju dokumentov družbenega pomena. Torej, naj pravočasno in konkretno informiranje končno postane gonilna sila za uspešen razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Hkrati želimo, da se nam še prizadevneje kot doslej, oglašate s prispevki o pomembnih dogajanjih iz vseh področij naše občine. Tudi v manjših krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, društvih in svetih se dostikrat dogajajo pomembne stvari, ki pa, žal. premalokrat prodrejo med nas. Zato brez sramu in strahu v svoji sredi poprosite najboljšega pisca, da se s krajšim prispevkom o pomembnejšem dogodku vsaj od časa do časa oglasi našemu uredništvu. Prispevki naj ne bodo dolgovezni, temveč kratki, konkretni in zanimivi zapisi. Kadar je mogoče, naj bodo dokumentirani tudi s primerno fotografijo. Pričakujemo vaše razumevanje in sodelovanje, za kar se vam toplo zahvaljujemo! uredništvo • Priprave na 750-letnico Kamnika Občanom Kamnika S srečnim materinstvom in z zavestjo odgovornosti staršev in družbe poskrbimo za ugodne pogoje ob rojstvu ter za nemoten razvoj vsakega otroka! Za rast in zdravje otrok, za njihovo srečo smo odgovorni vsi: starši, občani in vsa družba. Zato moramo v družini in družbenem okolju ustvariti take pogoje, da bo vsako rojstvo vesel dogodek za vse, in da bo vsak otrok že od rojstva užival potrebno skrb družine in celotne družbe. Otroke moramo vzgajati za samostojno življenje, jih telesno krepiti in jim omogočiti, da se bodo tudi ob otroških igrah pripravljali za nadaljevanje dela današnjih generacij in za gradnjo boljšega jutrišnjega dne. Ob letošnjem tednu otroka znova poudarjamo, da se osnova zdrave družbe začenja že pri otroku. Z ustrezno vzgojo jim moramo razložiti pravilen pogled na medsebojne odnose v svetu odraslih ter tednu otroka jih uvajati v humano in odgovorno zvezo med spoloma. Vzporedno z odgovornostjo staršev za pravilen razvoj otrok, moramo razvijati in vzpodbujati odgovornost družbe, da bo na vseh ravneh svojega delovanja v širšem družbenem prostoru ustvarjala ugodne pogoje za enakovreden in celovit razvoj vseh otrok. V krajevnih skupnostih, torej v bazi, je potrebno načrtno graditi in vzdrževati take prostore za otroke, kjer bo lahko vsak otrok deležen igre, prvih delovnih izkušenj, počitka in kulturnega razvedrila. Naši otroci morajo spoznati in občutiti, da je merilo družbenega ugleda vsakega posameznika njegovo delo in trud za družbeno in osebno blaginjo. Otroke moramo seznanjati z vzgojnimi vzori naše družbe in jih tudi družbeno vzgajati. Le tako bodo dobili občutek medsebojne povezanosti ob reševanju skupnih potreb, ki se kažejo v enotnih akcijah delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Zato pozivamo vse družbene dejavnike in posameznike, da s pomočjo družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na vseh ravneh družbenega upravljanja - izkoristijo vse možnosti, da bi postavili potrebe otrok na prvo mesto v vseh ustanovah. Samo s skupnimi napori bomo lahko skladno povezovali in združevali pravice slehernega otroka do srečnega otroštva. Pravilna in ustrezna skrb za otroke je pomembno merilo samoupravne zrelosti našega delovnega človeka in celotne družbe! Občinska zveza prijateljev mladine Kamnik • Gospodarjenje v prvem polletju Mar res brez besed let Odb or za praznovanje 750- -tnice Kamnika je na septembr ski seji ocenil dosedanje priprave na visoki jubilej našega mesta in sPrejel okvirni program akcij in Prireditev v jubilejnem letu. Odbor meni, da je v okviru tega Pr"grama potrebno posebno sl"b posvetiti obnovi in zaščiti kulturnozgodovinskih spomeni-kov in ureditvi starega dela me-sta- *a kar se morajo zavzeti vsi °°carii Kamnika. Med te naloge sodi zlasti prenovitev ostrešij, Pročelij (fasad), portalov, izložb ,,d- na starejših stanovanjskih in poslovnih zgradbah v mestnem jedru, ureditev dvorišč, vrtov in zelenic. Odbor ugotavlja, da so se občani dobro odzvali vabilu k obnovi svojih hiš in se poslužili ugodnih posojil, ki sta jih v ta namen zagotovili Samoupravna stanovanjska skupnost in Ljubljanska banka - enota Kamnik. Zato jc odbor predlagal Samoupravni stanovanjski skupnosti, naj v okviru možnosti zagotovi dodatna sredstva za posojila občanom, ki bi želeli obnoviti svoje hiše v starem delu mesta. Vabimo občane, lastnike zgradb, da se v čim večjem številu vključijo v to akcijo za (»lepšanje našega mesta ob njegovem visokem jubileju. Pa tudi sicer naj vsak stori vse, kar je v njegovih močeh, da bo v mestu še več cvetja in zelenja, da bodo naše ulice bolj čiste, skratka, da bo starodavni Kamnik pričakal svoj praznik v čim lepši podobi! Franc Svetelj, predsednik odbora za praznovanje 750-letnice Kamnika Polletno poslovanje v kamniškem gospodarstvu ni zadovoljivo. Toda, ali se lahko zadovoljimo s tem, da molče sprejmemo takšno ugotovitev in ne rečemo ničesar več? Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine so delegati med drugim »razpravljali« tudi o analizi gospodarjenja za prvo polletje letošnjega leta. Natančneje, morali bi razpravljati. Žal pa jc vse ostalo le na papirju, v poročilu, ki ga je za skupščino pripravil izvršni svet. Le delegati družbenopolitičnega zbora so kritično ocenili nič kaj ugodno gospodarsko podobo kamniške občine. Pričakovati je bilo, sploh pa na zboru združenega dela, da se bo o tem vprašanju razvila primerna razprava. O tako pomembnih vprašanjih bi pravzaprav morali spregovoriti že pred sejo občinske skupščine na sejah delegacij. na katerih bi morali aktivno sodelovati tudi ostali subjektivi v združenem delu. Slabosti so, to je očitno. Pa vendar delegati niso bili »oboroženi« s stališči, mnenji, še posebej pa s skupnimi ugotovitvami ostalih subjektov v združenem delu. o vzrokih stanja, o ukrepih in možnostih za spremembo takega zastoja. Izvršni svet občinske skupščine je sicer temeljito proučil sedanje stanje v kamniškem gospodarstvu. Ugotovitve, stališča in priporočila, ki jih je še dopolnil družbenopolitični zbor, pa naj bi vplivale na izboljšanje stanja. Natanko pa vemo, da je še zdaleč premalo le to, da sprejemamo sklepe na zborih občinske skupščine, jih posredujemo združenemu delu. združeno delo... Tisti, ki bi na skupščini morali kaj povedati, niso rekli ničesar. pa naj so to ugotovitve, kritike ali predlogi za spremembe. Končno sprejemamo informacijo, da smo slabo gospodarili, in nič več. Upajmo, da, bodo vsaj ugotovitve o nezadostni razprav-Ijalski razpoloženosti imela več vpliva na samo delo, na izboljšanje stanja v gospodarstvu, na zajemanje sape k večjim naporom in uspehom tako v gospodarstvu kot tudi družbenih dejavnostih. Pa še to. Kar precej besed in časa samo porabili, ko smo razpravljali o problemih kamniške nesnage, o tem, kdo in kje bo imel kakšno domačo žival ipd. Prav gotovo je tudi to potrebno. Kaže, da smo navajeni porabiti veliko besed le tam, kjer smo neposredno prizadeti. Tudi družbeni interes ne smemo prezreti. Ta je prav gotovo bolj pomemben. Delegatstvo je v tem primeru zares odpovedalo. T. Malinurič KAMNIŠKI OBČAN / 16. oktobra 191 Ob 30-letnici Svilanita Napori so se obrestovali Letos je minilo 30 let, odkar je Ljudski odbor mestne občine Kamnik ustanovil industrijsko podjetje SVILANIT v Kamniku. Osnova podjetju je bila svilarska tkalnica s 15 statvami in 50 zaposlenimi delavci, ki je bila takrat nacionalizirana. Leta 1952 sta se SVILANITU pridružila še dva obrata, in sicer JUGOPAMUK v Zapricah ter OTEKS v Šmarci. S tem je bila podana zasnova sedanjega podjetja in proizvodnega programa. Svilarski obrat v Mekinjah je tkal svilene žakarske tkanine, obrat v Šmarci pa bombažne tkanine. V zapriškem obratu pa je bila organizirana konfekcija. Ob združitvi naštetih treh obratov je 99 delavcev proizvedlo 34.000 m2 svilene in 61.000 m2 bombažne tkanine letno. Razumljivo, da podedovani strojni park ni bil najprimernejši, saj se je frotir tkal na ročnih statvah, ki bi jih že takrat z veseljem sprejel vsak tehnični muzej. Nakup novih tkalskih strojev je bil v tem obdobju dejansko nemogoč, in kolektiv je v želji po razširjtvi svoje dejavnosti nabavil stare statve in jih deloma preuredil tudi v tkalske stroje za tkanje frotirja. Ena od takih statev stoji danes v tovarniškem parku kot spomin na takratno iznajdljivost. Obstoječi obrati niso dajali možnosti prostorske širitve podjetja, zato se je kolektiv odločil, da na Perovem postavi barvarno za prejo in tkanine, in da v prihodnosti strne vse obrate na istem mestu. Že leta 1966 je tam zrasla barvarna s kotlarno, skladišči in tudi uprava se je preselila tja. V tem času pa so nesoglasja v vodstvu, predvsem pa težave finančne narave, pripeljala podjetje na rob propada, tako da je podjetje dobilo prisilno upravo. Tako stanje se je po enem letu popravilo in od leta 1962 lahko govorimo o pravem vzponu delovne organizacije SVILANIT. Delovni kolektiv se je takrat odločil za strogo specializacijo proizvodnje. Od tedaj proizvaja SVILANIT tkanine iz umetnih svilenih vlaken, ki jih predeluje v lastni konfekciji v kravate in druge modne proizvode. Bombažna tkalnica proizvaja izključno tkanine iz frotirja, iz katerih se izdelujejo brisače in kopalni plašči. Druga važna odločitev je bila, da se razkropljeni obrati v Zapri- cah, Mekinjah in Šmarci preselijo na Perovo. Obrata iz Smarce in iz Zapric sta se preselila že leta 1963, ko je bila zgrajena nova tkalnica frotirja, svilarski obrat pa se je nastanil na Perovem leta 1966. Tretje, kar je vplivalo na razvoj SVILANITA, pa je bila težnja, da se v proizvodno vpelje čim modernejša tehnologija. Uvajanje nove tehnologije se je začelo že leta 1963, seveda pa še vedno ni zaključeno, kajti stroji zastarevajo hitreje kot nekoč in nove tehnološke rešitve v proizvodnji se porajajo vsak dan znova, zato jih je potrebno pozorno spremljati. V novih, modemih zgradbah, so danes montirane brezčolnične statve z elektronsko ureditvijo, preja se barva v modernizirani barvarni, kotlarna ima najsodobnejše parne kotle, v šivalnici brisač, konfekciji kravat in konfekciji kopalnih plaščev je modernizirana, urejene so klimatske naprave, posodobljen je notranji transport, ročno dviganje težkih predmetov je odpravljeno, mehanična delavnica je organizirana tako, da služi vsem potrebam popravil in vzdrževanja zahtevnih strojev. Ker so SVILANITOVI proizvodi odvisni od mode, skrbi za modno kreativnost in sodobne vzorce posebna razvojno-vzorč-na služba, služba marketinga pa proučuje modnost plasmana proizvodov, hkrati pa zbira podatke o odzivu SVILANITOVIH kreacij pri potrošniku. SVILANIT pa se ni uveljavil le na domačem tržišču, tudi na tujih trgih ima svoje ime. Prvi izvoz SVILANITA sega v leto 1961, ko je bilo izvoženo za 18.000 dolarjev blaga. V jubilejnem letu pa znaša izvoz preko 2,000.200 dolarjev. - Danes izvaža SVILANIT svoje izdelke v skandinavske države, Zahodno Nemčijo, Francijo, Avstrijo, Švico, Anglijo, SVILANITOVI izdelki pa se pojavljajo tudi v Vzhodni Nemčiji, Sovjetski zvezi, USA, Kanadi in nekaterih arabskih državah. Posebno mesto zavzema v zunanji trgovinski menjavi sodelovanje z zahodno-nemško proizvodno organizacijo »EGERIA«, ki slovi po svojih kvalitetnih izdelkih iz frotirja v vsem modnem svetu. S to firmo SVILANIT nima le proizvodno-prodajnih odnosov, ampak sode- Občinske plakete in priznanja Na slavnosti seji ob letošnjem občinskem prazniku obeh sosednjih občin so med drugim podelili tudi plakete in priznanja najprizadevnej-šim organizacijam in občanom. Zlato plaketo kot najvišje priznanje občine Kamnik je prejela občinska konferenca SZDL za uspešno družbenopolitično aktivnost, ki se je v pripravah in izvedbi volitev še posebej odrazila in Anton Šturm, nekdanji član Vojno revolucionarnega komiteja za kamniško okrožje, organizatorju delavskega gibanja in vstaje na Kamniškem za velik doprinos k zmagi naše revolucije in ob njegovi 7()-let-nici. Srebrne plakete občine so prejeli: Krajevni odbor ZZB NOV Kamniška Bistrica. Gasilsko društvo Šmartno, Alfonz. Boltar, Anton Medved in Slavko Šteblaj, vsi za dolgoletno in prizadevno delo na svojem področju ter za druž- benopolitično delo v krajevni skupnosti ali občini. Bronaste plakete občine za večletno aktivno delovanje pa so podelili: Gimnaziji Rudolfa Maistra, Krajevni organizaciji Rdečega križa Črna, Strelski družini »Dominik Mlakar« Titan Kamnik, Ivanu Urhu iz Stola, Jožetu Glu-šiču, upokojencu, Mari Petje iz Svilanita, Mariji Rot, upokojenki, Francu Humarju iz Komunalnega podjetja, Antonu Jegliču iz Stola, Jožetu Bručanu, upokojencu in Janezu Kovtercu, kmetu. Podelili so tudi javna priznanja občine krajevni skupnosti Šmarca, literarnemu krožku in njegovemu glasilu »Cvetoča vejica« iz osnovne šole Toma Brejca, Juriju Romšaku, upokojencu Kozoroga, Vinku Petku iz podjetja Zarjan, Adolfu Žagarju, upokojencu, Karlu Pircu iz Rudnika kaolina Črna in Janezu Markoviču iz TOZD Trival. luje tudi na polju tehnologije in kreiranja. Danes proizvede SVILANIT preko 4 milijone m2 blaga iz frotirja, iz katerega izdela skoraj 6 in pol milijonov brisač, več kot 600.000 kosov galanterijskih izdelkov in 140.000 kopalnih plaščev. Svilarski obrat proizvede letno skoraj 85.000 m- tkanine, iz katere se izdela skoraj 900.000 kravat, rut in šalov. Z gospodarsko rastjo podjetja se je razvijala tudi samoupravna-organiziranost delovne organizacije. Prvi delavski svet je bil izvoljen leta 1950 in v teku časa so se samoupravni organi prilagajali trenutnim potrebam. Danes' temelji samoupravna organiziranost delovne organizacije SVILANIT na načelih nove ustave in Zakona o združenem delu. Delovna organizacija združuje temeljni organizaciji združenega dela FROTIR in SVILA ter delovno skupnost skupnih služb. Samoupravne odločitve se sprejemajo na zborih delovnih ljudi, z referendumom, na delavskem svetu delovne organizacije in delavskih svetih tozdov. Razvoj in poglabljanje samoupravne organiziranosti seveda še ni zaključeno. V polnem teku je uvajanje nagrajevanja po delu, urejanje dohodkovnih odnosov s trgovino pa zahteva še mnogo truda in naporov. Pojavljajo se tudi vprašanja, kakšni so načrti SVILANITA za prihodnost. TOZD SVILA bo še letos pričel z gradnjo novih proizvodnih prostorov, v katerih bo mogoče postaviti taka tehnološka postro-jenja, ki bodo garantirala večjo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Tudi TOZD FROTIR bo v prihodnosti še intenzivneje stremel za tehnološko modernizacijo, zato gradi danes novo ople-menitilnico metražnega blaga, ki bo najsodobneje opremljena, istočasno pa dopolnjuje svoj proizvodni strojni park. V kratkem bodo postavljeni tudi temelji za novo upravno poslopje s prepotrebnimi prostori za družbeno prehrano, kajti današnji prostori so za skoraj 800 članski kolektiv pretesni. Nova tkalnica frotirja Podoba delovne organizacije SVILANIT pa ne bi bila popolna, če ne bi omenili obstoječih počitniških kapacitet, t.j. koče na Veliki planini, počitniškega doma na Rabu, počitniških hišic v Novem gradu in camping-priko-lic, ki so trenutno postavljene v Umagu in Malem Lošinju. Tudi športno udejstvovanje se je v obdobju 30-ih let močno razmahnilo. Delavci Svilanita sodelujejo v najrazličnejših športnih panogah na raznih tekmovanjih v občini in izven nje, predvsem pa so stalni udeleženci raznih tekstilijad in številni pokali in diplome pričajo o lepih športnih rezultatih. V okviru delovnega kolektiva delujejo uspešno številne družbene organizacije kot so sindikat, mladinska organizacija, civilna zaščita. Društvo tekstilnih inženirjev in tehnikov ter prostovoljna gasilska četa, v kateri deluje posebna ženska enota. Pri opisu dejavnosti SVILANITA ne smemo pozabiti na trgovino na drobno, ki je formirana v sami delovni organizaciji. Po svojem prometu spada ta lastna trgovina med največje odjemalce SVILANITOVIH proizvodov, čeprav prodaja v glavnem le izdelke z napakami. 30 letnico obstoja delovne organizacije povezuje SVILANIT s praznikom podjetja. Ta praznik je tradicionalen in se praznuje že od leta 1962, in sicer na dan, ko je SVILANIT dosegel prvo milijardo starih dinarjev letnega prometa. Ob jubileju pa znaša skupni prihodek delovne organizacije tridesetkrat več. Za praznik podjetja dobijo priznanja delavci, ki so v podjetju vztrajali po 10 in 20 let, letos pa bodo prejeli priznanja tudi delavci. Minulo je 30 let uspešnega dela in razvoja delovne organizacije SVILANIT. Delovni uspehi, doseženi s skupnimi napori vseh delavcev, so očitni in pred delovnim kolektivom so nove naloge, ki so začrtane v razvojnem programu, in ki bodo odločilno prispevale k razcvetu delovne organizacije in dvigu osebnega stan- darda članov delovnega kole tiva. Poglabljanje samoupravne o ganiziranosti, uvajanje sodobi tehnologije in sistematična sk! za strokovne kadre, ki je bila tu doslej v ospredju, so porok visoko produktivnost, ekonomi nost in rentabilnost. Lahko, up mo, da bo SVILANIT tudi v pi hodnosti uspešno posloval in pi speval k razvoju ožje in šif družbene skupnosti. Idejnopolitično izobraževanje v ZK Komite občinske konference ZK, je v dogovoru z Delavsko univerzo Kamnik organiziral seminar za evidentirane, ki vstopajo v članstvo ZK. Predavanj se je udeležilo 22 slušateljev iz OOZK. Seminar je trajal šest dni, udeležba pa je bila 96%. Slušatelji so z zanimanjem spremljali predavanja iz petih področij: - temeljna spoznanja marksizma - teoretična podlaga družbene vloge in delovanja Zveze komunistov Jugoslavije, - program ZK Jugoslavije, - statut ZK Jugoslavije in ZK Slovenije, - moralni lik komunista, borca za nove družbene odnose, - odnos socialističnih subjek- tivnih sil do drugačnih in tuj idejnih tokov, posebej do relj je, cerkve in klerikalizma. Ob koncu seminarja so slu* telji pisali teste, s katerimi 1 preverja pridobljeno znanje. T1 sti so bili izpolnjeni uspešno, ^ dokazuje prizadevnost in uspel no delo predavateljev, kot tu* samih udeležencev. Sekretar OK ZK Kamnik t' variš Daniel ARTIČEK, je slu& telje ob koncu seminarja sezna' z njihovo vlogo, ki jo bodo im< v OOZK, kot tudi v samem s moupravnem in delegatskem stemu. Za lenobo, idejnopoliti no nepismenost in pasivnost prostora v zvezi komunistov. Janko Blagi Koroški gostje v Kamniku Srečanje internirancev Na proslavi v PODLJUBE-1.1! junija letos, smo se bivši interniranci dogovorili, da se bomo jeseni srečali v Kamniku. Komisija za internirance pri občinskem odboru ZZB NOV Kamnik je pretehtala vse možnosti in pripravila dostojen sprejem s kulturnim programom 9. septembra 1978. Vabilu so se tovariši iz Koroške radostno odzvali, kakor da so že dolgo čakali ta dan. »Čudno težko sem čakala«, mi je rekla tovarišica izpod OB1RJA, trdna Slovenka, ki ne zna nemške govorice. Preživela je RAVVENSBRUCK in vse njegove grozote. Zaradi napada na-ščuvanih psov v času nosečnosti je rodila hčerko s težkimi posledicami. Tudi ta je preživela in prišla na naše srečanje s sinom. »Ne bomo še izumrli«, mi je v smehu dejala. S kulturnim programom, ki je navdušil, smo počastili 100-letni-co Župančičevega rojstva in 200-letnico prvega vzpona na TRIGLAV. »Ko je oktet bratov PIRNAT zapel OJ, TRIGLAV, MOJ DOM, me je stisnilo pri srcu«, je rekla tovarišica Marija. Ne veste, kako vam je lepo, mi pa zaostajamo in vedno bolj občutimo, kako nas stiskajo. Govor dr. Mare BEŠTER je vlil novega poguma. »Z veseljem sem se odzvala našemu skupnemu srečanju. Razlog za to je preprosto v tem, ker je za nas v matični deželi srečanje s Koroško v taki ali drugačni obliki vedno doživetje. Koroška je v naši zavesti zibelka slovenstva. Spominjam se, kako me je prevzel prvi obisk pri Gospe Sveti in Knežjem prestolu, v Ziljski dolini in Podjuni. Človek naravnost fizično začuti ta prautrip slovenske zemlje. Ko smo kot pomembni zavezniki v antihitler-jevski koaliciji izbojevali zmago nad nacizmom, smo v državni pogodbi z Avstrijo poskrbeli tudi za položaj manjšine, za kar smo imeli vso osnovo, ker ste prav vi, Slovenci na Koroškem, tudi sami bojevali skupaj z nami to veliko vojno. Avstrija danes izigrava ta jasna določila in izigrava tudi tiste, ki so dali svoje zdravje in svojo mladost ali celo svoja življenja za to, da je Avstrija na koncu vojne imela drugačen položaj kot pa premagana Nemčija. To, kar se danes dogaja z naro- dnostno manjšino na Koroškem, je anahronizem v našem času. Naša doba je doba manjšin. Narodnostne manjšine so tisti element, ki bogati neko.deželo, so tista priložnost, ki nudi demokratičnim družbam, da pokažejo svoje prave kvalitete. Zato ni slučaj, da je prav v zadnjih desetletjih izbila na dan manjšinska problematika v vrsti evropskih dežel. Čeprav danes pri vas razmere niso rožnate, vseeno verjamem, da si boste z demokratičnimi silami Avstrije priborili pravice, ki vam pripadajo. In še mesto Jugoslavije v sodobnem svetu. Jugo-slavijaigra pomembno, celo izredno vlogo v sodobnem svetu, in to zaradi resnično naprednih stališč, ki jih zastopajo jugoslovanski voditelji. TITO, KARDELJ in ostali so že zdavnaj spoznali, da bloki vodijo v konfrontacijo in v svet vojne. Temu nasproti so postavili politiko neuvrščenosti in sporazumevanja. Smo dežela z najbolj odprto mejo v Evropi (Italija). Milijoni prihajajo k nam, mi potujemo po vsem svetu. Tak naj bi bil bodoči svet: svet svobodnega pretakanja materialnih in kulturnih dobri' ljudi in idej. Manjšine imajo p': vieo na svojo nacionalno in W turno identiteto. To pa je seve' možno zagotavljati med drugi; tudi s komuniciranjem z mati1 tlim narodom.« To je le nekaj misli iz obširrf ga govora dr. Mare BEŠTEl* Čas nas je preganjal. Odpelj8 smo se še v tovarno ETA, kj< nam je ob prijetni postrežbi t( varišica RAKOVA razložila ti' stanek in razvoj tovarne ETA. Tovarišica RAKOVA je na1 povabila k razgovoru koroške i' ternirance. »Kaj naj rečemo,«' je oglasil tov. Sienčnik. »Kal* nam je, vsi dobro veste. Poudal pa bi tole. S tem, ko tako lcf napredujete in celo prekašate marsičem druge dežele, nam pc magate živeti, saj krepite zave1 o sposobnosti matičnega narod' na katerega smo ponosni in o katerega pričakujemo nadaljfl pomoči.« Nehote se mi je utrni' misel, ali ne bi bila naložba v'-smer bolj upravičena kot sic< prijetne, toda drage karavane" pobratimstva v drugih dežela' saj je solidarnostna pomoč sl( venski manjšini na Koroške' naša dolžnost. Marica Br«l e cene _ komunalnih storitev Papirji zaradi Na zahtevek Komunalnega podjetja je izvršni svet odobril, da se povečajo cene nekaterih individualnih komunalnih storitev, in sicer: - vode od 3.00 na 3.20 dinarjev za kubični meter - kanalščine od 1.20 na 1.40 dinarjev za kubični meter - odvoza smeti iz gospodinjstev od 20,00 na 22,00 dinarjev - odvoza smeti iz poslovnih prostorov od 0.20 na 0,25 dinarjev od kvadratnega metra poslovne površine - odvoza smeti iz manipulativnih prostorov od 0.05 na 0.10 dinarjev od kvadratnega metra. Cene pokopaliških storitev so se povečale za 17.7. pristojbine za sejem in trg pa za 25 odstotkov. Ravno tako je odobreno »Hidrometalu« iz Mengša, ki oskrbuje z vodo 15 kamniških vasi z 947 hišami, da poviša dosedanjo ceno vode (1,86 dinarjev za kubični meter) na 3,20 dinarjev. Glede na celotno predvideno realizacijo vseh individualnih komunalnih storitev so se cene v povprečju povečale za 8 odstotkov, kar ne presega dogovorjenih okvirov o izvajanju politike cen v letu 1978. Po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena se stroški individualnih komunalnih storitev pokrivajo iz cen teh storitev. V zahtevku je Komunalno podjetje navedlo, da s sedanjimi cenami ne pokriva stroškov svojih dejavnosti in je pri nekaterih v prvem polletju poslovalo z izgubo. Končno imena novih ulic V Kamniku. Duplici in Komendi so končno dobili imerfa novih cest. ulic in poti. ki so nastale ob hitri izgradnji objektov v teh krajevnih skupnostih. Izvršni svet je na 12. seji sprejel Odredbo o določitvi novih cest. ulic in poti. za katero sta predlog pripravila oddelek za Geodetsko upravo in Oddelek za občo upravo in družbene službe ob sodelo vanju s krajevnimi skupnostmi in občinsko kulturno skupnostjo. V krajevni skupnosti Kamnik bo nova Steletova cesta,-Prečna, Livarska in Zikova ulica. Muzejska in Tkalska pot ter Pot na Jeranovo, Malograjski prehod. Ob Bistrici in Mekinjski drevored Na Duplici bodo imeli Domžalsko in Ljubljansko cesto ter Groharjevo, Jelovškovo, Jamovo. Jakopičevo in Dobajevo ulico Komenčani bodo dobili Glavarjevo in Zajčevo cesto. Urhovo, Zadružno, Čebuljevo. Krekovo, Sadarjevo in Jezerškovo ulico ter Kranjsko in Remicovo pot. T. M. Ljudska obramba Nabava sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi V naslednjem sestavku želimo delovne ljudi in občane občine Kamnik seznaniti z nekaterimi zakonskimi določbami v zvezi z nabavo sredstev za RBK zaščito pred vojnimi akcijami. Zvezni izvršni svet je na podlagi četrtega odstavka 163. člena Zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ. št. 22/74) izdal »Odlok o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno radiološko, biološko in kemično zaščito pred vojnimi akcijami«, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 51/75. Sedma točka omenjenega odloka obvezuje občine, da morajo na podlagi ocene ogroženosti posameznega območja zaradi vojnih akcij, določiti do katerega roka morajo občani nabaviti določena sredstva za osebno radiološko, biološko in kemično zaščito ter roke in prednosti opremljanja s temi sredstvi organizacij združenega dela in drugih organizacij, skupnosti, državnih organov in organizacij, ki upravljajo s stanovanjskimi hišami. Na podlagi zgoraj navedenega določila je Skupščina občine Kamnik na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. februarja 1977 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1977 sprejela »Odlok o določitvi roka, do katerega morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela. druge organizacije in državni organi nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi«. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu SRS. št. 5/77. Prvi člen odloka odreja, da morajo delovni ljudje in občani nabaviti osebna zaščitna sredstva za zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi do 31. 12. •985. leta, medtem ko morajo organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi nabaviti kolektivna zaščitna sredstva d» 31. 12. 1980. leta. Sredstva za radiološko, biološko in kemično zaščito morajo biti v skladu z določili odloka Zveznega izvršnega sveta o minimumu or>veznih sredstev in kolektivno radiološko, biološko in kemično zaščito pred vojnimi akcijami pripravljena v obliki kompletov. Ti kompleti vsebujejo za delovne ljudi in občane naslednje: Zaščitna maska (civilna maska MC-1. otroška maska DM-1 ali Priročna maska), prvi zavoj, zaščitni plašč ter komplet za osebno dezinfekcijo in dekontaminacijo. ki vsebuje: 100 gramov mila. 25 gramov sode bikarbone. 100 mililitrov čistega alkohola. 50 gramov va lažie pa 24 oseb (|ani 19 °ziroma 26)-Zaradi p°sledic iTSSamS2*2 prometne nesrečesta2 osebi iz9ubi,i živ|Jen'e (,ani 3>-Pri mcs"h zmanJka ccl° P'ocmk vseh nesrečah so bili udeleženi 4 otroci, od teh 2 pešca in 2 kolesarja. Če upoštevamo dejstvo, da šolski pouk traja šele en mesec, bo na cestah potrebna precej večja pozornost tako voznikov, kot otrok, če hočemo, da se bodo vsi udeleženci v cestnem prometu, predvsem pa otroci, tudi na cesti počutili varne. Ne gre samo za primerjavo številk, ampak v prvi vrsti in predvsem za čuvanje človeških življenj in zdravja. Ne pozabljajmo na druge, če že pozabljamo nase! in če dodamo še nepravilnosti, ki sem jih omenila, lahko predvidevamo rezultate. Kje ste odgovorni? Mar samo izdajate tiste »formalne« papirje, potem vas pa nič ne skrbi, če tako tudi ravnamo? Morda hodite mimo z zaprtimi očmi? Pazite, da vas kaj ne povozi! M. Jančar maj V spomin Pretreseni smo prejeli žalostno vest, da je 3. septembra zahrbtna bolezen iztrgala iz naše srede Angelco Rihar iz Komende. Kdo ni poznal vedno prijazne in nasmejane Angelce? Bila je prizadevna kulturna delavka, ljubila je domovino in slovenske narodne običaje. Vodila je naro- Obvestilo borcem Mestna organizacija zveze združenj borcev NOV v Kamniku obvešča svoje člane - borce z dvojnim štetjem let, da bodo v Zdravstvenem domu v Kamniku - ordinacija za borce pri dr. M. Kralju -sistematski zdravstveni pregledi borcev. Dispanzer posluje v ponedeljek in petek od 7. -10. ure, v torek in sredo pa od 13.-16. ure, prvenstveno za člane ZB, ostali delovni čas te ordinacije pa je namenjen ostarelim občanom. Namen pregledov je ugotoviti zdravstveno stanje posameznega borca in tudi zdravljenja, če bo potrebno. Vsak borec, ki pride v poštev za ta sistematski pregled, bo prejel posebno pismeno obvestilo o dnevu pregleda. Vabljeni naj se udeleži pregleda na določen dan, ker bo dnevno pregledanih le po 5 borcev. Kdo je uporabnik -kdo izvajalec? V junijski številki Kamniškega občana je izšel članek Sonje H. o delovanju glasbene šole Kamnik v preteklih 25 letih. Iz njega smo lahko razbrali, s kakšnimi težavami se ubadajo glasbeni pedagogi na tej ustanovi. Primanjkuje jim ustreznih prostorov za vaje, vpis kandidatov je enostranski, saj se večina mladih nadarjenih učencev želi učiti klavir, učiteljskega kadra pa je tudi premalo. Najbolj boleča točka so javni nastopi, katere odgovorni na šoli vedno organizirajo z bojaznijo, da bodo nastopali pred prazno dvorano. S priokusom zagrenje-nosti in resignacije so odgovorni pedagogi opozorili na vrsto zunanjih dejavnikov, ki otežujejo ali pa celo onemogočajo javno nastopanje mladih glasbenikov, pri tem pa niso upoštevali tudi lastnih napak. Vzroki za nezadosten obisk so prav gotovo v slabem obveščanju občanov in nepovezanosti z zunanjimi kulturnimi dejavniki, s tem pa prihaja do neusklajenostf^osameznih kulturnih prireditev in akcij. Za primer naj omenim samo istočasni nastop gojencev glasbene šole in proslavo dneva OF v organizaciji SZDL Kamnik. Ob tako zastavljenem urniku je bil učinek nastopa brez dvoma jasen. Za slabo udeležbo na nastopih krivi vodstvo po njihovem mnenju glasbene šole tudi Kulturno skupnost Kamnik, ki jih po njihovem mnenju obravnava kot uporabnike in ne kot izvajalce. Za pojasnilo naj najprej razložimo, da je glasbena šola predvsem izobraževalna ustanova in ne kulturni zavod, a jo Kulturna skupnost kljub temu obravnava kot izvajalca, saj ji nudi za nastope dvorano nad kavarno brezplačno. Upamo pa trditi, da je njen odnos, na primer do godbe DPD Solidarnost uporabniški, saj jim zaračunava prostor za vaje na glasbeni šoli in amortizacijo inštrumentov. Ob koncu bi radi še zapisali, da je obkladanje priznanih slovenskih glasbenih poustvarjalcev z izrazi kot je »smetana« brez kančka spoštovanja do visoko kakovostnega muziciranja neumestno, predvsem pa brez takta. Medsebojnega sodelovanja si verjetno vsi želimo, pobude pa morajo prihajati iz obeh strani in to usklajene. Kulturna skupnost Prijazno so nas odslovili Poroke dne noše na proslave obletnic športnih in vseh vrst kulturnih prireditev. Velika planina. Kamnik, Komenda, Bled, Bohinj, Škofja Loka. Goriška Brda so le nekateri od krajev, kjer smo prireditve popestrili pod njenim vodstvom v narodnih nošah. Tudi »Dom ostarelih občanov« v Kamniku in v Kranju smo obiskali na njeno pobudo. Angelce ni več med nami, ostali nam bodo le spomini nanjo in njeno nesebično tovarištvo ter delo za kulturo, za kar smo ji iz srca hvaležni. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Ivanka Lesjak v imenu prijateljev Virient Janko, kovinostrugar iz Šmarce in Sarec Dragica, prodajalka iz Šmarce; Grošelj Flori-jan, mizar iz Podgorja in Želez-nik Jožefa, delavka iz Šmarce: Pilic Ivo, delavec iz Kamnika in Resnik Helena, prodajalka iz Kamnika; Klemene Janez, voznik viličarja iz Tučne in Tome Marija, delavka iz Gozda; Kavčič Ciril, delovodja strojne montaže iz Maribora in Kolar Marija, delavka iz Zduše; Žavbi Rado, monter stolov i/. Laseno in Boršt-nar Zdenka, dijakinja iz Pšajno-vice: Galin Mirko, viličarist iz Kališa in Starovasnik Cvetka, delavka iz Podstudenca, Zavrnšnik Emilijan, oddelkovodja iz Most in Serša Zdenka, ust. iz Kamnir ka: Cajhen Franc, šofer iz Dcpa-le vasi in Vodlan Marjeta, tkalka iz Vranje peči; Boroša Jožef, strojni tehnik, stan. Celje na rebri 10 in Grkman Marija, vzgojiteljica, stan. Suhadole 7; Lomov- šekFranjo, delavec bivajoč Buče P0P'