218 Ocene in poročila || Reviews and Reports pr emoženja po pok ojnem kmetu, zapisnik a zapuščinsk eg a in v entarja po lastnik u st eklarne. K ot tak šne so lahk o tudi popestrit e v učnih ur pri pr edmetu zgodo vina v osno vnih ali sr ednjih šolah, k o se obr a vna v ajo t o vrstne t eme. Platnico monogr afije kr asita f ot ogr afija lo v ca pri enem od Lo vr enških je - zer na P ohorju iz leta 1891 in del zemlje vida gospostv a F ala. In k er P AM hr ani še k ar nek aj f ondo v gospost e v , ki še niso bili pr edsta v lje - ni, se lahk o v prihodnosti nadejamo še k ak šne zanimi v e r azsta v e! Gor dana Šö v egeš Lipo v šek Gregor Antoličič: Avtobiografski spomini dr. Ivana Jurečka (1884–1964) Gr adi v o za zgodo vino Maribor a, L. zv ezek. Maribor: P okr ajinski ar hi v Maribor , 2023, 206 str ani Leta 19 75 je P okr ajinski ar hi v Maribor izdal prvi zv eze k obja v e vir o v , ki se nanašajo na zgodo vino Maribor a. Serija, ki pr edsta v lja nepr ecenlji v vir za r azisk o v alce lok alne zgodo vine, je dobila ime Gr adi v o za zgodo vino Maribor a (G ZM). V eč k ot polo vico zv ezk o v (tj. 36) je ustv aril dr . Jo že Mlinarič in tak o obli - k o v al zbir k o izdanih zgodo vinskih dok ument o v , k akršne ne pr emor e nobeno drugo slo v ens k o mest o. Jubilejni, 50. zv ezek serije G ZM, je delo dr . Gr egorja An - t oličiča, znanstv eneg a sodela v ca in docenta pri ZR C S AZU . K o je dr . Mat eja R at ej, pr a v tak o znanstv ena sodela v k a pri ZR C S AZU , pr ed leti v P okr ajinsk em ar hi vu Maribor r azisk o v ala r azlične sodne post opk e na ma - riborsk em sodišču v času med obema s v et o vnima v ojnama, je v osebnem f ondu P ertl Eman odkrila a vt obiogr af sk e spomine zdr a vnik a in sodneg a izv edenca dr . Iv ana Jur ečk a. Spodbudila je Ant oličiča, da je t e spomine pr eučil in za simpozij o osebnostih slo v ensk e medicine pripr a vil Jur ečk o v o biogr afijo. T o delo je nad - gr adil z obja v o Jur ečk o vih spomino v v 50. zv ezk u serije G ZM. K pisanju spomino v je Jur ečk a naj v erjetneje spodbudil njego v stano v ski k oleg a dr . Eman P ertl. T o la hk o sklepamo na podlagi dejstv a, da so se spomini znašli v pr ecej obsežnem f ondu P ertl Eman. Pisanja spomino v se je Jur ečk o lotil v zadnjih letih s v ojeg a ži v ljenja, dok ončal jih je leta 1961, tri leta pr ed smrtjo. Ant oličič v u v odni besedi pojasnjuje, da si nek at eri deli spomino v ne sle - dijo v kr onološk em zapor ed ju, t em v eč se v njih občasno menjuje časo vna per - spekti v a. V ečji del jih je napisanih z r ok o. Glede na v sebino bi spomine lahk o r azdelili na šest sklopo v: otr oštv o, gimnazijsk a leta, študij medicine v Pr agi, čas prv e s v et o vne v ojne, delo v anje med obema s v et o vnima v ojnama in obdobje druge s v et o vne v ojne. Ant oličič na nek at erih mestih opozori na možnost prir e - janja dejansk eg a dog ajanja časo vnemu okviru, v k at er em je Jur ečk o pisal spo - mine. Pr ed v se m odlomki, ki na v ajajo njego v o ja vno naspr ot o v anje a v strijsk emu cesarju, se Ant oličiču zdijo malo v erjetni za čas, v k at er em naj bi se zgodili. K ot je t o običajno pri obja vi vir o v , ostaja besedilo edicije k arseda zv est o izvirnik u t er v sebuje le nujne popr a v k e in smiselne opombe. Br alci 50. zv ezk a G ZM sledimo Jur ečk o vi ži v lj enjski poti od r e vneg a kmečk eg a f anta, ki je mor al prijeti za r azlična priložnost na dela, da je pomag al pr eži v ljati družino in si plače - v al izobr aže v anje, do položaja priznaneg a zdr a vnik a, ki si je lahk o pri v oščil na - k up vile v sr edišču Maribor a. Seznanimo se z vpli v om gimnazijskih pr of esorje v na izoblik o v anje Jur ečk o v eg a s v et o vneg a nazor a, še posebej nar odne in (pan) slo v ansk e za v esti, ki g a tudi napelje k študiju medicine v Pr agi. Spr emljamo g a po prizoriščih v ojaških spopado v v prvi s v et o vni v ojni, kjer je najpr ej zdr a vil r anjene in obolele v ojak e, nat o je postal zdr a vnik naborne k omisije, ki je odlo - čala, k do od nabornik o v je sposoben v ojsk o v anja na fr onti. Spoznamo njego v o 219 Letnik 47 (2024), št. 1 burno zak onsk o ži v ljenje, ki se je po prvi s v et o vni v ojni k ončalo z ločitvijo od prv e žene, pri čemer naletimo tudi na skri vnostne namige g lede njego vih spol - nih pr ef er enc. Nat o sledimo njego v emu med v ojnemu delo v anju k ot sodni izv e - denec na mariborsk em sod išču in honor arni zdr a vnik v mariborski k aznilnici. Seznanimo se tudi z njego vimi, za današnje čase dok aj r adik alnimi e v geničnimi pog ledi. V času druge s v et o vne v ojne g a spr emljamo po r azličnih taboriščih v A v striji, F r anciji in Nemčiji, kjer je oskr bo v al v ojne ujetnik e. S k oncem v ojne se k ončajo tudi spomini. Iz spr emne besede lahk o ugot o vimo, da je imel tak oj po v ojni t eža v e z no v o, k omunistično oblastjo, saj je slednja policijsk o pr eg anjala njego v o drugo ženo zar adi domne vne pr otijugoslo v ansk e drže (r ojena je bila z nemškim priimk om). 50. zv ezek G ZM je posebnost , saj so bili prvič doslej v seriji k ot zgodo - vinski viri obja v ljeni a vt obiogr af ski spomini. P oleg t eg a, da v njih spoznamo nek at er e etape iz osebneg a ži v ljenja znane osebnosti, gr e tudi za podajanje inti - mnih int erpr etacij družbenozgodo vinsk eg a dog ajanja, ki r azkri v ajo duh nek eg a časa, saj spomini, k ot piše Ant oličič, »splošno znana zgodo vinsk a dejstv a, k ot so datumi v ojnih napo v edi, k apitulacij, v ojaških ak cij it d., r azširjajo z osebnimi izk ušnjami, trpljenjem, ner azume v anjem, str ahom ipd.«. Jur ečk o v e izk ušnje, ki nazorno opisujejo vpli v zgodo vinskih dogodk o v na ži v ljenje posameznik a, so dr agocen vir za zgodo vino še zlasti zat o, k er je šlo za čas pr elomnih dogodk o v , tak o v slo v ensk em pr ost oru k ak or tudi na s v et o vni r a vni. Boštjan Zajšek Matjaž Grahornik in Tina Košak: Zapuščinski spisi po Henriku Adamu grofu Brandisu (1715–1790) Gr adi v o za zgodo vino Maribor a XLIX. zv ezek, P okr ajinski ar hi v Maribor , 2022, 152 str ani V znameniti zbir ki Gr adi v o za zgodo vino Maribor a, ki že od leta 1973 ob - ja v lja pomembne vir e iz mariborsk e pr et eklosti, so v de v etinštirideset em zv ez - k u izšli zapuščinski spisi gr of a Br andisa, lastnik a gospostv a Spodnji Maribor . Zbr ala in ur edila t er pripr a vila spr emno študijo sta odličen pozna v alec no v o v e - šk eg a plemstv a na ozemlju dežele Štajersk e in že k ar specialist za tr anskripcijo t er obja v o zgo do vinskih vir o v , dr . Matjaž Gr ahornik z Zgodo vinsk eg a inštituta Milk a K osa ZR C S AZU , in pr of esorica umetnostne zgodo vine, ki s v oje r azisk a v e usmerja zlasti v plemišk o zbir at eljstv o, zgodo vino slik arstv a ipd., dr . Tina K ošak z Umetnostnozgodo vinsk eg a inštituta F r anceta St eleta ZR C S AZU . Publik acija je r ezultat t emeljneg a r azisk o v alneg a pr ojekta Umetnost v času zat ona plemstv a, T r ansf ormacije, tr anslok acije in r eiint erpr etacije t er podokt orsk eg a pr ojekta Zapuščinski in v entarji družbenih elit na Štajersk em v zgodnjem no v em v ek u in r azisk o v alnih pr ogr amo v T emeljne r azisk a v e slo v ensk e k ulturne pr et eklosti in Umetnost na Slo v ensk em v stičišču k ultur . Gr of Br andis ni bil samo lastnik Spodnjeg a Maribor a, s sedežem v mari - borsk em mestnem gr adu, ampak tudi bližnjih gospost e v Zgornji Maribor , Gr om - per k in Betna v a, hiše v Gr adcu t er gospost e v Br andis in Leonbur g na Južnem Tir olsk em. P odr obnosti o plemiški r odbini Br andis izv emo v študiji, ki zajema prv o polo vico zv ezk a, in v k at eri so podr obno a r azumlji v o opisani Br andisi od prvih do zadnjih lastnik o v gospostv a Spodnji Maribor . Iz napisaneg a se r azkri - jejo št e vilne r odbinsk e po v eza v e z drugimi znanimi plemiškimi družinami iz bližnje in daljne ok olice. Spr emna študija nat o natančno opiše notr anjo opr emo v pl emiških r ezidencah (umetnišk e slik e, opr emo lor etsk e k apele ob maribor -