rokodclnih narodskih reči Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe red de vane od JĐ»\ •Xaneza Išle iu* eis a. Tečaj VMM'. V sredo 31. prosenca (januarija} 184Í). List v Ce rad bos z vsakim govoril Noben'ga se ne sramovai > Mio mu bom rstregel ? Vbožčka prijazno vgovoril 5 arskdo bi še kakšno zakrožil Ko b' dolzih jezikov ne bio , Bi morde kaj dobriga zle Ko vsak bi ne vlékel na vhó ? v * kmať bos »prevec klepetal.« V Ce bolj imaš modro postavo ? ? Ne meris usake stopnje Prav kmalo podajo ti slavo : »Kak moško se obnaša, ne vé.« Alj delaš, se učiš alj postopaš, Si zdrav alj pa ce si bolán, Se smejaš, noriš alj pa jokaš Bogat alj pa tudi dolžán, 5 Si majhin alj velik alj krulj Si cern, rudec ali pa bél ? ? Si mlad Alj pa, zal ? pa buljev > ce pehati jél ? Pa kakor se člověk oberne, v / Ce sem alj pa tje se ozrè, Naprej alj nazaj se poverne, »Nikakor ni prav za use.« Če večkrat po tergu zaideš, Alj ravno kak' delo imaš, De dvakrat na eno pot priđeš Ze dost jim opraviti daš. ? Si stergan, prepréžen sô zlatam Si oženjen alj pa če tud ne, Opran alj podélan si z blatam, De gléda za tabo use, ? V # Ce terdiš, kar drug ti naznani V Se Pa ? tretjimu kmal' zasmodi, sliši se: »Kak ste štimani«, Če kaj se u nemar pusti. Ce Te In doma ti ostajaš anie ne veseli ? 5 se nič kaj ne vdajaš »Za družbo nobeno tak ni.« Dolžnosti na tanjko opraviš Nikolj in nekj ér ne mudiš, Ce tud ? se na glavo postavis, Alj mutast in gluh kje tičiš; V Ce kako počasno zapoješ, »0! kdo bo poslušal te, glej! De b' krožil nam, hembrani ^voješ Saj bilj ni potreba še zdaj.« f V Ce moliš, preklinjaš, se vjédaš i Opravljaš alj pa ce svans Ce dolj alj pa gor le poglédaš ? Alj pa če prav terdno mižiš 5 Gotovo, ti rečem, Ijub brate! Ne boš jim ustrégel po volj ! Pripravljeno je še kaj za te, De mislijo, to bi bio bolj': kot okrogle« »Alj druge ne znaš, Jo kmalo pod nos ti dobiš , Ce eno mal' bolj na tri vogle Zabrénkať, zapéti želiš. Se hitro, počasi sprehajaš, Alj zgodaj alj pozno kam gréš , Alj koderkolj hočeš ostajaš, Veliko alj malo le váš, Zató, k' je navada opravljať In satanu to je ljubó 5 Zató, kér je lahko zabavljat' Alj bolj je narediť teškó. . c. I etki zbor kmetijske družbe v Ljubljani Kér prekucíje lanjskiga léta niso pripu ? kme tijski družbi svoj létni zbor o trojacih napraviti, in kér je kmetijska družba po ministerskim dopisu od 22. listopada veliko imenitnost zadobila in ji je rečeno bilo, de nej ministru kmetijstva odkritoserčno oznani, česar se ji za povzd km etij st potrebni zdi ? 'i? klicala zbor na 24. dan tega mesea je po Prišlo je 79 udov iz tudi deželni poglavar gosp. mnogih krajev skupej grof Welsersheimb 6 in so odbora počastili zbor s svojo na povabilo družtvini pričijočnostjo. Starašina odbornikov, gosp. M. Pregl je bil na-mestnik vodja, grofa Lichtenberga, kteri zavoljo bo-lehnosti ni v stanu bil predsednik današnjiga zbora biti in je s prijaznim pismam slovo od vodstva vzel. Name- sti njega je tedej gosp Pre sr l to s krepkim nagovoram zbor začel, in med druzimi rečmi rekel, de nej družtvo ergu za dvanajstlétno dobrovoljno gosp ofu Lichtenb prizadevanje zahvalno pismo posije, kar je bilo od vsih pričijočih poterjeno. Bravcam Novic moramo povedat de pod vodstvam j grofa Lichtenb so se zacele * Tudi kmetijske družbe vsih druzih krajev v • so prejele enaki ministerski razglas oznanilam kmetovavcam vsih deželá vediti. nasiga cesarstva kar se da s tem Vredništvo. naše Novice, ktere je ta rodoljubi gospod iz celiga serca podpíral. — Kér tudi po gotovi obljubi sedanjiga Oesarja kmetijstvu vesela zarja sije, ktera je napočila pod Cesarjem Ferdi nan dam, je sklenil vodja namest nik svoj govor s sercnim klicam : ;,Bog živi Franca Jožefa I.," kteriga so ponovili vri pričijoči. — Po tem je dal družbini tajnik Dr. Bleiweis važ- • v • nisi delà na znanje, ktere je odbor přetečeno léto opra vil. Prodaj nekterih zemljiš, iz kterih je družba 11082 gold, skupila; 2~) pripravo za zidanje zivino-zdravilske sole na družtvini pristavi, od ktere je gosp. Dr. Stru pi obširniši govoril ; 3) od poslednje sadne razstave, ktera bo veliko pripomogla za povzdi go domaće sadjoreje, če se bo vsako léto ponovljala j j in če se bojo po poduku „slovenskiga vertnarja" ki je bil lanjskim Novicam priložen, kmetje prizadevali sadne pleména tudi po pravih imenih imenovati, ktere na tanjko zaznamovajo mnogoverstne lastnosti, de se lahko ločijo od druzih, in de vsi kmetje eno sadje po edinim iménu kličejo, ne pa v vsaki vasi drugači, de na zadnje eden druziga ne razume, ? kakošno pleme ali sorto de 4) minister úka je ukazal družbi y de nej načert misli ali osnovo naredi za nove solske bukve po kmetih ? iz kterih bi se šolska mladost saj v važniših rečéh podučila v kmetijskih rečéh; to osnovo je družtvini odbor napravil in jo je 30. kimovea ministru na Dunaj poslal; 5 z veseljem se je družba přijela rodoljubne ponudbe gosp dohtarja Orla in gosp. Dežmana, ktera sta se name- 20 y kmetijsko šolo v slovenskim jeziku v Lju- ves in težak ishaja , desiravno pri navadnim in lepo klasnim govorjenji v pervi besedi rt izpahnemo, v drusri Í9 nila bljani brez plačila začeti, in je nju ponudno pismo de želnimu poglavarstvu izroeila, ktero je 20. dan p. m. p v v, v tretji ave, v četerti v v u in peti ž v š oznanílo, de je minister uka to ponudbo z velikim ve- spremenimo, in ludstvo, le vši, nekej, use, teško izre- geljem sprejel ; 6) natís družtviniga létopisa (Annalen) černo. Po enakim namesti krèh, tôpu, brav pišemo : kruh v -m m i m ». V« 1 1 11) v *T 1 « , w r 7 I 1 i «V . . . 1 1 v od vec lét skupej je veeidel dokončan in bo udam kmalo Novic je bilo povedano, de tópel ? braU de ■ 9 pokažemo, de besede krèh v drugih razdeljen; 7) od Novic je bilo povedano, de se njih pre- sklonih námesti è: laima; namreč: kruha,krulii, i. t. d.; jemniki od léta do léta množijo y in de je rajtinga vsih besede: tópu, brav pa v daljnim sklanjanji 1 namést tečajev skupej skazala, de Novice od svojiga začetka ti ali v dobé, namreč: topliga, toplimu, topla topli i. t. d. brala, bralo, brali, i. t. d. Je niso ne eniga vinarja stroskov pn noter dozdej družbi zadjale ; 8) dopis gosp. viteza Gold a, ko je bil še poslanec v Frankobrodu in v nemškim kmetijskim zboru po ocitni volji nadvojvoda Jo an a pričijoč, je bil današ-njimu zboru oznanjen; zraven tega pa je bilo tudi povedano, de krajnska kmetijska . v ? vprasanje y ali je ta vzrok našiga pravopisa takó imeniten , de tako motlivo in narobe pisanje zasluži ? — Jez mislim , de tudi ta ne , in kolikanj jez pre-viditi zamorem, sta oba namena, ki jih ta vzrok v sebi družba ne misli v nobeno ima, namrec: ishajanje in sklanjanje besedi napo liti ško zavezo z Frankobrodskim kmetijskim druž- znanovati, ne le sploh nepotrebna, ampak tudi željem tvam stopiti: dobrih kmetijskih skušinj in občnokoristnih bravcov in poslusavcov, in svetov pa ne bo nikdar zaničevala, ampak jih bo s hvalež- pametnim pravopisam skladnosti pisanja, in vsim drugih narodov nasproti. To nostjo sprejemala, nej pridejo od kodar koli hocejo; 10) želim svojim poštovanim bravcam skazati in ni sim v dosti umevno besedo razlagati zamogel. oznanilo deželniga poglavarstva od 15. grudna je bilo zboru tesnôbi zavolj razumov na znanje dano, v kterim se bere, de je pripravljeno, kmetijsko družbo na vso moč podpirati, in če kmetijska družba eno ali drugo reč od c. k. kantonskih gospo s k zató de- ? le tega iievem , ce jih bom z (Dalje sledí.) ali od kresij želi, nej se družba, brez de želno poglavarstvo vsakikrat prašala, na ravnost na kre / opis slovenskima vojaka iz a sije in gosposke verne , kterim je ukazano , družbi po askiga. Vareze 19. prosenca 1849. streči, kjer koli zamorejo (Dalje sledi.) tega Predragi moj Tonce ! „Ne vzêmi mi ža hudo, de Ti do časa nisim nobene čerke na znanje dal, kér ne- Nova ministerská ukaza. kterikrat nisim imel časa tako do današnjiga dne nisim drugikrat mogel sim bil bolan Tvojih želj spol in Gojzdne pravice posestnikam varovati, je ukazalo niti. Preden Ti dam vediti, kaj je noviga in kako se mi ministerstvo, de v varstvo gojzdov postavljeni gojzdniki zdej kaj godi, Ti hočem poprej enmalo svoje včasi ve-fgorniki ali borstnarji) in čuvaji gojzdov, nej so v ce- selo, vcasi britko življenje razodeti. Kdaj de smo iz sarski ali necesarski službi, morajo pri seči. Takim v Ljubljane sli, Ti bo morde še znano. Iz Ljubljane smo prisego vzetim varham se ima potem vse v e rj e t i tudi brez na ravnost v Treviso šli, kjer smo en čas bili; od druzih prie, kar bojo v svoji službi govorili in povedali tod smo šli vMestre pri Benedkah, kjer sim pervikrat ako se skaže, de od svoje zatožbe n o b e n i g a last sovraznika pred obličje dobil ? in pervikrat kugle zvizgati niga dobička nimajo pričakovati. Zavoljo svoje lastne slišal. kteriga Kako veselo življenje sim tukej imel, Ti nisim v stanu povedati, zakaj tukej sim pervikrat življenje slo-vanskiga vojaka vživati začel ; sami Slovani smo skorej Za tó, kar srenje ali soseske iz svojiga last- naLaškim v bran proti sovražniku. Pa kmalo bi bilo šio niga premoženja zidajo ali delajo, jim ni treba prihod- moje življenje rakam žvižgat, enkrat po eni granati, ki varnosti znajo v službi puso in meč imeti, orožja se pa smejo samó v pravični sili poslužiti. njič več vikšiga dovoljenja iskati. se je komej stiri cevlje od mene razletela Ha kó ilolgo drugikrat je pa kugla, 36 funtarca, lih zraven mene na tla padla. se ne borno laznivosti Pa dolgo nam ni bilo dano tukej biti, zakaj naš hra svojiga pravopisa slovo dali? bri oče Radetzky na9 je hotel vse Krajnce pri sebi (Dalje.) Kaj nam po m a ga soglasje prasam v m imeti in tako smo Milani podati. mogli iz JVIestre se na pot proti u p is a nj ce se tildi v ko ali branje in govor- M Ko smo iz Me stre v Treviso prišli, me je huda jen je ne preséli druzijra. kakor de nam na p ro t SJ drugi i med ? Nic strani novo in veliko r pisanjem in izréko nap trebno m o t e n j e delà. Kaj nam pomaga, postavim, de pri merzlica popadla , in tako sim mogel svoje tovarse za bravcam in pisavcam nepo pustiti in v špital iti ; tretji dan me je v špitálu še zla-tenca poprijela, in že sim mislil, de nikoli več ne bom zemlje tlačil ; pa Bog mi je kmalo zdravje dal, in ni- prednih izgledih ostane pisati, ce vendet prijatelj siní hotel, sim hodil hot u temu pisanju nasprot : přijatu, sim y sim hodu izrečemo in berem ni pozabiti, de je tudi še to sanji obstojí, le pol o vi to, glasnik i stanovitno olii soglasj > Z ki v teg m pi sim bil dalje kakor poldrugi mesec v spitalu. Ko sim se ozdravil, sim šel v Milano. Kako lahko sim hodil, boš lahko prepričan, ce pomisliš de sim od Ver o ne kér se po njem le so do Milane spet merzlico imel; vender sim radovoljno puško nosil. Ko sim v Milano přišel, me je spet merzli- anijo ? glasnik pa dostikrat ca popustila, in od tega casa do današnjiga dneva ni- zpahnejo, ali pa spremené. Tako se v předej vpeljanih izgledih glasnik v p in drugim izpahne i in le sim nobene bolezni več imel, in sim takó zdrav, de se nikoli tako. v tretjim obderži. Ali je tedej vredno , za tako pol mesto,,že tako veš. t in 1 sog lasj v pisanji i eliko imenitniši in resnično soglasje med pisanjem in izréko zameniti? 5. Se en drug in sicer edin vzrok ktei sam ne Kaj bi Ti od Milane pisaril? de je lepo V Milani smo bili poldrugi uiesec. Iz Milana smo šli v Šesto Calendo prav na Piemon-težko meje, kjer le voda Ti či no, ki lih« tukej iz jezera (Lago Maggiore) izvira, obe deželi deli. Tukej smo šli kaj panietniga v podlogo ima 5 je ta IV, I\Ll/l 1 DU 111 lit— v---O -----OO-----j 7 ---------f de se s takošnim Jez ®e druga korprola (desetnika) na Piémont pravopisam izvod ali ishája kake besede , ali pa nje sklanjanje v mnogih sklonih, štivilu in polu na znanje da. Tako postavim, pišemo: ljudstvo, lepši, nekaj, vse, tekkô, de očitno storimo, de se perva beseda od ljud. dru od lep y tretja od nek in kaj, četerta in peta od *) Pričijoči dopis, kteriga je vèrli korporal Pirnat svojimu prijatlu gosp. T. P. v Ljubljani pisal, bo bravcam Novic zavoljo več reci gotovo prav všeč. Mi nismo v njem clo nič smo sèmtertjè kak slovniski po- premenili, grešek popravili. razun tega de Vrednistvo. 21 če z. Pietmontežki vojaki so nam večkrat rekli, de se nočejo vlacugarje, tatove in roparje takó noben pošten člověk već zoper nas vojskovati, In de le těžko čakajo, kdaj de ne bo porok, sicer se pa vender zna zgoditi, de ni vsak, bomo tje prišli, de bi k nam prestopili. Iz Sesto Ca- ki je kakiga pregreška obdolžen, tudivresnici pregreš- nik lende smo šlivVareze, kjer smo se zdaj ! Lahje so spet enmalo začeli se napihovati in nekej na F ran co ze štejejo. Pa nej se le še enkrat vzdignejo, der je bil kriv spoznan in obsojen.) prav za taciga, posebno ce ima družino prerediti će se v prostosti sodi in se le potem zaprè ? je ka tepeni bojo, de še nikoli tako, in će lih tudi Francozje n Opravila pred sodnist vam v d e r ž a v pridejo jim pomagat. Obéh se nič ne bojimo, kér slo- ljanskih in kaznovavnih zadevah (Civil vanskiga duha smo! — Govori se pri oficirjih , de Strafsachen*) so občinske (ocitne) in ustne Govori se pri oficirjih de Strafsachen V/ - und so občinske (ocitne) in ustne (z be- nad nas, jih bomo pa mi ob kratkim začeli šegatati z bo kmalo spet vojska, in če Piem on tezi ne bojo šli sedo). Sneme od te postave določi postava." (To je velika dobrota, vde vse take sôdbe bojo ocitne in z besedo opravljene. Ce bi pa kaka pravda utegníla posebno nesramne in pohujšljive reci zadeti, pa ne bo očitna in to je tudi práv.) «««, J— —— r- kuglami in smo drnkám. „Z eno besedo, komej tukej armade se spet vojska začela!" čakajo, de bi i n No 5 v e n i j a , Tonce! kaj kej delà vasa pravicoljubna Slo-ali še zmirei hodi na dan ? kako ie z našim jezikam kej ? Tonce ! tudi pri nas v daljni dezeli « 1 t V • I • • 1 B 1 kjer „V kaznovavnih zadévah veljá zatožbina pravda. Prisežne sodništva imajo vsakikrat pri politiških in tiskarnih pregreških krivico sme zavoljo kakiga kazni viga te kterikrat eviva! slišmo vpiti, so se jeli slovenskiga ali nekrivico spoznati (ali razsoditi)." jezika poprijemati. Kmetijske Novice dobivam od eniga gosp. oberlajtnanta, ktere skorej vsak dan gmaj-narjem prav z veseljem zavolj naše ljube domovine in tudi feldbebeljnam berem in jih razlagam. nar bolj veseli in govoriti slovensko. Verjemi mi Tonče ! še nobeniga Sa J e Nihce se ne djanja vnovič pred sodbo postaviti bilo prisežno sodništvo ravno zavoljo ce Kar me pa tega djanja ze enkrat „nekri vi ga" > je tó, de spoznalo. eniga oficirja zdaj učim brati Le takrat se zna to zgoditi, ako je bilo celo delà nisim s takošnjim veseljem opravljah Skorej vse za našo slovensko domovino živi in gori. Nej živi naša draga Slovenija!" • V „Druziga Ti ne vém nič vec pisati, kakor de se za Slovenijo trudi, zdrav ostani in piši kterikrat na S voj i ga prija ti a Janeza Pirnata, korporala. iz derzaimiga zbora. Na dalje je deržavni zbor od 19. do 25.tega mesca enoglasno sledeče ustavne postave skleni! : u Svoboda osebe (peršone) je zagotovijena. „Nobeniga ne smejo postavnimu sod niku odtegniti; priviligirane in snemne sodbisa ne smejo biti." (To se pravi: Enaka pravica je za vse — ne pa de bi en stan eno, drugi stan pa drugo sodníco imel. Vsak pregrešek mora e na ci ga sod- delavec ga dopernese žlahtnik ali pa ? nika imeti, nej malarji malajo pravico z z a veza nimi oč mi, ki ne delà razločka med stanovi). Nihče se ne sme zapreti drugaci, kakor po povelju sodnika iz gotovih vzrokov; samo takrat se sme tudi brez povelja zapreti, ko je bil na hudodelstvu ravno zalezen." r> y> Ukaz za zapéro se mora vjetimuberz podati, ali pa zadnjic v 24 ura h potem, ko je bil vjet. HH „Vsak, kteri je bil od služabnikov, ki so se mora v v ocitno varnost postavljeni ? vjet f 24 urah svoji postavili sodbi izročiti, ali pa i zp u s tit i." (Neizrecena krivica je bila dozdej ta, de so eniga in druziga po več dni, tednov ali clo mescov je začel sodnik njegove pregrehe v ječah mezdili, predin se le preiskovati. Ne vémo: ali bo ravno 24 ur do velj i de se bo pregreha preiskala in de se bo mogel to pa pregrešnik v tem času svojimu sodniku izročiti je práv in mora biti, de sudbe hitro tekó ; dozdej so se ravnale večidel práv po polžovim.) Vsak obdolžen nej se v prostosti (ne v ječi) sodi proti tem, de porožtvo ali kavcjon zastavi, ktero sodnik po postavah odloči, ako niso po kaznovavnih po stavah odločene okoli- ?? sine take, de se mora obdolžen zapreti. u (Za pervo opravilo zaverženo. Pri novi volitvi zborniga predsednika je bil Smolka predsednik izvoljen, Hein in Prêt is pa sta bila predsednikova namestnika izvoljena. Na vprašanje gosp. Ambr o ža zavolj gojzdnih pravíc (poglej 4. list Novic), je odgovoril minister Sta di o n: » de te pravíce še ostanejo, kakor so bile poprej, dokler ne bo ta rec popolnama dokončana ? de pa kmetje predeljec segali ne bojo, nasproti pa tudi de ne bojo graj imajo gojzdne po šine kmetam njih pravíce kratile, se stave z vesto spolnovati. današnjim listu). (Poglej : ministerski ukaz v Gosp. Ulep i c je v zboru vprašal ministra: ali V« WMjM V-' * V 1 V JV * JLt Kf \J JL ▼ j/ I WUHl llllllltjll U • ^ Uli se bo v Ljubljani vseučilíše (Universitát) napravilo, kjer je za obširni obsežek slovenskih deželá tako potrebno." Ce ima enakopravnost (Gleichberechtigung) résilie a biti, morajo slovenske dežele vseučiliše do biti kjer pravo omikanje jezika in izobraženje splošno v narodskim duhu zamore le iz vseučeliša izvirati. Željno pričakuje cela Slovenija odgovora ministerskiga ! Noricar iz MJubfjane. Somenj v Ljubljani o sv. Pavlu je bil zavoljo dveh rečéh imeniten: vreme je bilo kakor spomladi, kupcov pa je bilo toliko, de kramarji že davnej niso toliko skupili kakor ta somenj ; to je znamnje, de je še veliko denarja med ljudmí, čeravno so večidel le s popirjem barantali. „Veseli dan" ali „Matic ek se zeni V rr te , vesela igra ledišu pred somnjem ta dan od slovenskiga družtva napravljena, je ljudém mocno dopadla; glediše je bilo tako polno, do se je vse tèrlo, in slovenskimu družtvu naklonila gotovih 124 gold. ? je ta igra čez vse stroške Vsaki - dan se bolj prepričamo, de tudi Ljubljana na Slovenskim stoji. ? čeravno nekteri še tega zapopasti ne morejo. — V Žabnici med Krajnjem in Loko so vjeli kmetje unidan 2 nar veči tatova ; eniga so takó nabili, de je kmalo umerh Od ravno te tatinske družbe so pa kmalo potem tudi dva vjeli na Jezeru (Seeland) na Koroškim — in tako se bo razkropilo gnjezdo tatov ktere kmetje že davnej zalezujejo, pa jih dozdej niso mogli v pest dobiti. Práv je, de se taki derhali mocno na pete — ubijati pa vjete, to pa ne gré; sej je sodná stopa — gospóska, de jih sodi in kaznuje. Gosp. Ambroz jo na pritožbo v Slovenii (2. list), de za slovenske de- ) Mende od gosp. Tys na, ki je že vec lét zvěst prejemnik Novic in jih tudi v ptuji deželi ni v nemar pustil. - ' Vredništvo. *) Ce nam vé kdo za besedo »Civil« dobro slovensko besedo povedati, ga prosimo, nej nam jo na znanje da. Beseda »Civil« ima obširin pomén. Vredništvo. 22 žele še zdej ni postavljen sol ski svèt (Schulrath) , Kér se že tri ali štiri mesce ni na Brežkim brodu pre-Ljubljanskimu slovenskimu družtvu oznanil, de je on že peljevati mosrlo, kér so čolnovi že slabi bili, so se mogli pred Božičem ministerstvu v ti reci predlogo podal, od ktere nam je tudi přepis poslal, so v Kamniku vozniki na Čatezkim brodu prepeljevati, in po tem na gosp misii ? Namesti S t e r č í n a Kerškovaški most iti, in tako dvojno mostníno plačevati, zató Mih. Lavriča, zdej v Ipavi v ko- je zdej nov b r o d ali brodiški most na B r e žk i m brodu narejen , in sicer takó, de je debela verv poslanca za deržavni zbor izvolili, s ktero vo- ali brodišu litvijo zamořeni o vsi prav zadovoljni biti. Jesenski (debel štrik) čez Savo napeta, in šolski prazniki (vakance) ostanejo to léto pri starim : vel. serpana in kimovca. po ti vervi gré šker pec, na kteriga je s tanjsi vervjo brod ali brodiški most privezan, de ga lahko en sam brodnik sèmtertjè prepeljá. Zdej tedej ni treba Kerskovaski most in Catežki Noricar is mnogih Krajev. Iz Ogerskiga přetečeni teden nismo nic poseb- Kuželno brod hoditi, če «e od Noviga města ali Kostajnovce v Brežce gré, kér v Kerški vasi pri eni lipi na koncu h • v se na levo str niga zvedili. Košut je še na Ogerskim; kraljevo kroiio po cesti v vas oberne ? sv. Štefana pa so vunder iz njegovih rok oteli. Na Laško ima vnovič 80 tavžent vojakov iti, zató bo pri vsak i m pravljen. regimentu še péti bataljon iz noviga na-Pravijo, de oče Papež hočejo puntarski Rim namést na Kerski most iti, in po tem je dobra cesta do broda. Samo kadeř je prav velika Sava ali povodinj , (Munkendorf) v Brežce (Rann) i*i i •f se nemore Kerske priti i kér voda po travnikih stoji v cerkveno prekletje (pano} djati. — V Parizu se punt kuha. — Govorica gré, de je pregnani francozki kralj Maf je Slav ni nemsKi pevec Herder Lu devi k Filip v Londonu umerl. Na Dunaji ko lera bujši prihaja ; povodinj je jenjala, pa 24. mesca je bil tak vihar, de je več streh podèrl. i . V dan tega 8. že pred 70 léti od Slovanov prerokoval >5 "V Casov koló se neprestoječe vertí, in kadeř bo • v dan tega mesca je prislo po železnici iz Angležkiga 40 praví politika v Evropi na tu podjarmenja obve š k ri n j čistiga srebra na Dunaj, ktere so 600 centov vagala; že dvakratje přišlo popřej tudi veliko srebra lahko veliko noviga sre- ljala, se bodete tudi vé nekdaj tak blago in pošteno na Dunaj, tako de bojo zdej berniga denarja nakovali, pravijo, okoli 8 milijonov dinarjev. zivijoce, zdaj pa v suznost pahnjene vzdignile iz dolziga spanja od morja jadranskiga gol ukazu Iz Dunaj a in Gradca so po ministerskim spodili pridigarje nove nemške vére. Pràv je. slovanské plemena do Tatře, od Dona do Veltave, in boste začele vživati sad (Slovenija.) svojiga truda in svoje tergovine Po Iz Dunaja se še zmirej bere, de nekteri nepokojneži strelajo na vojaške straže (vahte). — V Kromě rižu je bilo 18. dan t. m. slovesno cerkveno obhájilo, rajtingi greške (staroverske) cerkve pade na ta dan praznik sv. 3 kraljev. Poslanci greške vere so se zbrali ta dan v cerkvi sv. Mavricija in so obhajali ta praznik z veliko častjó:— morebiti pervikrat po tem, ko sta Nar nor ej s i noviea ♦ Ravno zdej je dobila Ljubljanska kmetijska družba ministarski ukaz, de ima konec prihod njiga mesca na Dunaji velki kmetijski zbor biti, h kterimu se ima iz vsake dežele nar več 6 posl poslati Jillil. JJ ▼ V1IIVV/ VVtkJ «-J \J «} »«4V/AVMAV1 l'VA JT 7 V ~ . Me tud in Cir il na ravno tem městu per va kristjan- JPodoha nasiffa sedan jiff a Cesarja sko véro v slovanski besedi učila, se je zopet slišala je priložena danaěnjimu listu. Z veseljem bojo Slovenci gledali božja služba V slovanskim jeziku tukaj opravljati. Ve- ljubeznjivo obličje mladiga Cesarja, ki SO v takó imenitnim času liko poslancov druzih dežel je bilo pričijočih. — Bére se, de se bojo prihodnjič naš Cesar tudi „veliki vojvoda Serbski" imenovali. Po naznanílu Karlovskiga časopisa Na predak" je 2000 prostovoljnikov iz Serbske knežíje Ba nastopili tron ustavniga avstrijanskiga cesarstva. Rav kér so mladi, Jih bo lahko stalo, s potřebami novih časov jazniti se, in kratka skušnja Jih bo prepričala, de je veliko in serčno ljub zató, spri- niši in veliko slajši, p b o d n i h d vživati, kakor vladar tacim podložnim naškim Serbam na pomoč šlo. Njih vodja je tišti slavni biti, ki so mu le iz prirojene bojecnosti vdáni. Med junak Milutija, kteri je enkrat v brambo města Ne-otja topove (kanone) s tolarji nabasovati ukazal, , in je tako sovražnika Soršice....... Ry v t ezi......... » Ječmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... prosenca gold. > Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani / v i - ; i 1' X • ♦ • •• v-:• . '/NT -Ï. i - » • ♦ t : tv v i • * • 4T • « 4 w . .w . w^k' i v / .v • .A . / p. • • . ï ■*• 'V ; r 4 M"-V.* v " « V' » •.....V >-" 1 * «!•> * V -» • s - /v* •»•" r:Ji'\é > i* • « a ř »> v • aL.* . • • ' \ »• .V/.* . wP s> v » .♦"vu . vtrí^f- v-• •■■-.'■■■.-v * • •v V. • .v. • • • • Sc •;> V^- - V&Y ♦fin » . . jí k rfí y # - • c V I A . • v* . I rv k. h x * • j. ^ » ' ^ • i . t. 4. » « • • V ? • - f v • ^ yï t. a • > « » • : v v. _ # O r • • • ■ ^JFA x ' C v; v* il r i V" li»": . ; • . . > . « . i ' • , . I IP v,.V V > • • % i u ir iVl • iiHBI« ïs &5» V íí " -. v c If • • *• fiJ ; ' w C.Vate^V Uh • • fi-j «r \ %r jm r . , t v; . / ' > ; : v * pfví V If • ^ % ♦ 'i. i* v-il.::;-:: vV . ■ * > • • J » • r • V-« ♦•u. .-Vi > • » / .v? -X : ' * f• <0 ».ç • * ' V ■ V Ak I ' V v- - '• • I A ' » ■ T • < J • • LV: .f . • -.t .... . •■'>•,■' v , * K* • A * " w 1 t . s 11 -i j/ • • - • ; * o* y i * li V 'A' i • f.v I • ••• 1 • » •ht'..- - - v"- - i - . . • ÚL..' V < ' ' • ■ - - • # ' iV we-:. .:•*:' % • •• • 4 -% ♦ i ý v V g --" .y. s' ' • v V - • m ^ • » j • • ^ - ■ - - : -iMMs. 4? riír 'l MJĚ^^Mfl • j* - / ^ • . ť i % # * flí. • ^^â I MvJ — * ' r v ^ v"«-. - - • A i • • » • i i. »v • r « ••Jf • A > « IJV^rJrC» .'O \s : V-i—, C • V . • ' ••• ■ - -Vtó? • A:» ^ 'V Lt v ' 1 - - • v • 'V/;, _ * • Jíl • r.-x. ; - • ; V /•f- - •'V J i/ « •04 i' mm V. ' ' - V- - * i; *>- / .*.-■«. . . V •• . 7 'il» '•Mi? - 't ■ W m. ^ m •'V tr V•J'fl > O:« • '. ^ > .--Y?- sSí V- Vrr>!Í • •.. e ;« v, v1 /•i. A % S« ; .ji 4 -i". • 1 ' 'T _ T - . .*>V - • * . . * .h . ■ '.Vř v - ' - : Lv» ' r. • * v . ^'»v * f»1 %> • «i # " * .''V;, EuiVv « •% •^ »sížXr7..' v v-,. '•"V,- • : . Ht; ;t » Ï '»ÏIaW v . ^ . ■ f<. ' - * .i !. yi 4'.-fC *** * 4 A - • . _« • • r. i Y y^ii jvV Wi^ríte' f. ♦ • » 'i i ví..» yV'JÏ iSaíl . - " v. : .V; •I A ff - • \ . Ir > ^ f . • ' . : : ••. K - j. v s ® " 4 • . k m jí r .f • 4 3 M ^ i - ' •i fWlA . ...vvs^ -, - ■ : v •' i •i r .fl»^ ■ 4^i> •à " ^ • r ři .1. Jf Kt 1-f' ^f - 'I "«É. r « ' • • % ' A*. v 'i ; • • > v iř *v- * "i v/ mi . .i S íiř v . * % -ç-LV » i m V € V B^4 * # . * v — rf O • - • a-j. i" % y • -"il . „ -t ' if* m^r ^ ^ • # # J « 1rs # • r.i ' % _ ťf M "V » :• ^ VI«;-« Vr• T.'• • 'v-& S4 v. V Ml «1 i- sr' ^ .w - i •r fix ubi v 4, • • v» ê ^ 9 S» ... .v rj. v/.vT f : - . - ^V? i • ¥ . A. A A, m US // i •_» ♦olt ; • *f a , * 1 ' . "'i A-v;. ... • • *■ -.»« . S«« Ji/rh Vr-Vi _i» » • • • » • 4 f i i • - v t, ví V -w- '-íim V ^--«•»V J -til ' »r5 '-t i? MUl sa * - *,' -v ti . rf -v- ÍVrfí^í V V- X » I * - A If > I. • r, A« •yn íf| 3 » # ^^XW-fťV • < i i / --í. » íTt • 1 • um V'^i^wJ m M y V • Vi loluv:; « Ct^ r-í •À î^ - jůy oi V r* j \rsMÊM m [M >r SCI • ^ •^JT rvv «f ♦ IH » f?y S.EW v MI AVr J-r*: I s K sa 4 IN ■o M * U - f * * .llrmanfl ' IL fj Vi 4 m ' M 0 ^jita • . - _ j • •1 - - ï% - ^ > • s \ w « * SS y1 - Ji: ••Kfivi--' . fK 'US* /^tvWlfl#I r ....... l^v^l f I • .V -V ^ • C" » • '«i Y • > f éc I i _. ' 9m, Sar i r-s j»/ IL* ■ M «' J i h >T-V %AvjAi : it'/f ? f: -Vîi-f- »-îkî vV?<íí .i i - i- <• l" V lwa w f yî v j » % ■ « -• v j v . s. ' říf^í » i. v •v.. v . ? tz .. x v. ^ i • r. « V -r : ^ • ^ • / t> I . - ' # w ..... vy * ■ ■ -mi ; v í. • - r .' Rfc - .1 ..v • rVíW k x > t v . » i ri * i * i-** • * .»/«i r® r ♦ Hv»' / s i ,f "V" 4 > - am - f^ i ? i» V. i»-S wl« - V - .V J — . ï\Tři*c -t- Vil,4;• MC^-i^y« ví */- ' • % ' • í . i •J v. ; % ^ ^ . % : V . ) v -;/ , t * \Z •1 .r .y • i st» S I • 4 Li • f .« . . • .• i* . -trt w \ V