Požtnlna pavSallrana,
Leto V., Stev. 35	Lfutollana, sobota, 9. februarja 1924	Cena 2 Din
ob 4 zjutraj.
Stane mesečno 20-— Dio M inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
jffltloSičeva ce3ta it. 1 G/L Tolefoo St. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo:
LJubl|ana, Prešernovi ul. it 64. Telef. it. 33.
Podružnici t
Maribor, Barvarska ul. 1. Cel|e. Aleksandrova c.
Račun pri poitn. čekor. zavodu iiev. 11.812.
LJubljana, 8. februarja, prorafiunska debata je v polnem teku. Razprava je dosti stvarna. Opo-licija hudo prijema vlado, ki komaj vzdržuje strašno težo iznešenega gra-diva-
Med govori, ki so imeli največji fnotalni vpliv, je brez dvoma govor bivšega ministra financ dr. Koste Ku-	Be^ad" podp^d-
oianudija, ki se Ja proračuna lotil kot I	dr Ma*«k ,„' t'a]niu
njega prvovrstni poznavalec. Kntika HRfis df Krnj |4> p 7a(;reM,lem
Radičevci v Beogradu
KONFERENCE ODPOSLANCEV HRSS S ŠEFI OPOZICIJONALN11I GRUP. - »BLOK JE MOGOČ LE NA PODLAGI REVIZIJE USTAVE«. — RAD1ČEVSKA ODPOSLANCA PRINESLA POVERILN1CE ZA 50 POSLANCEV. PA .IIH ZOPET ODNESLA. Beograd, 8. februarja, r Danes zju- najbliiji z ozirom na program. Po povrni
ie bila stvarna In mirna, nepristranska n zato tem bolj efektna
Finančni minister Stojadinovid Je jačel z marsikatero potezo, *ki je bila firSim krogom in tudi n.nn simpatična. Vrhu tega je imel veliko sreče. Medtem ko je leta 1022. vse pokvarila katastrofalna suša, je leto 1923. prineslo izvrstno žetev. Stojadinovid je mnogo jela! z geslom boja proti inflaciji, kar ja istotako bilo simpatično onim, ki so mu verjeli.
Gospodarski krogi pa so po enem »tu tega finančnega režima prišli do selo razočarljivih zaključkov. Zagrebška konferenca trgovskih zbornic jo bila pravzaprav ena sama obtožba fl-:ančnega n žima gosp. Stojadinoviča.
Proračunska debata, osobito govor prof. Ktimanudija je pokazal, da je vsa hvala bila preuranjena. Predvsem ■e je konštatlralo, da je gosp. Stojadinovič o deflaciji le govoril, ni jo pa (jvajal. O pač, izvajal jo je proti domači industriji in obrti, katero jo pognal v denacijonaltzaeijo in v nečuve-50 obrestno mero. Ni je pa izvajal na
Rusija v evropski politiki
SOVJETSKI ODGOVOR NA ANG1.EŠKO PRIZNANIE. — SPORAZUM Z ITALIJO. - POGAJANJA Z RUMUNIJO.
London, 8. februarja, h. Buski za- ] nja rednega poslanika za zastopnika stopnUc v Londonu, Uakovski, j« ob-, sovjetske vlade v Londonu, iskal danes angleški zunanji urad i:i Moskva, 8. lebruarja. h. Moskovski izročil Macdonaldu odgovor svoje vla-! poročcvalcc .Ost Hxprcssa« doznava na de na angleško vladno noto o prizna-; nicrodalnem ruskem mestu o sklepu italt-
veleti govcu Popoviču so bili šefi opo-zlcljonalrlb grup obveščeni, da jih da. nes obiščeta radičevslta odposlanca. Dr. Maček in dr. Krn'evič sta se naj-prvo sestala z dr jem. Korošcem, s katerim sta odšla najprej k skupščinskemu predsedniku Jovanovldu.
Ponoldne ob 3. sta dr. Krnjevlč in dr. Maček rosetila Ljubo Davidoviča roke. Podpirali smo jih indirektno. v demokratskem klubu In Imela z nJim Pekli smo jim: Bodite možje, pošteni, enourno konferenco. Potem sta se se- držite se ustave, katero ste sami stala z zcmljoradnikom Vojo Lazlčem, I ustvarili, da si pridobite pri hrvatskem nato zopet z dr. Korošcem in končno . narodu zaupanje. Radikali pa se niso z Mehmedom Souhom. Te konference držali sprejetih obvez. S svojim reži-
ku v Zagreb bomo vodstvu 11RSS. rolo-
rirali in odločali q nadaljnjih krakih. Z nju ruske vlade. V odgovoru jemlje ' jansko-ruske pogodbe, ki jo ie sovjetska radikali se nismo niti sestali, ker ne mo- g0v;6t,s|ca viada priznanje na znanje ln ' vlada podpisala šele po daljšem obotav-
»enio imeti zaupanja nasproti sedanjemu	-	-	1...... - .	...
režimu. Gospoda Spalio in Korošce bosta končno dovršila razgovore t g. Davido-vičem.
O programu opozicllonalnega bloka
je dr. Krn je vid izjavil;
Po volitvah v marcu smo omogočili radikalom, da dobijo oblast v svoje
so trajale do 20. ure zvečer.
Ob pol 9. zvečer sta se oba radičev-ska poslanca sestala z voditeljem skupine Protičevih radikalov dr. Ivaničem ter sta ob 10-50 odpotovala v Zagreb.
Po razgovoru z gosp. Daviiiovicom je dr. Krn je vid dal predstavnikom no-vln sledečo izjavo:
Cilj našega prihoda jo, da se informiramo o političnem pološaju. 2e večkrat po-preje 6mo prišli v Beograd, po smo se
niom so dosegli lo, da je sedaj tudi srbska javnost uvidela potrebo, da se sedanji režim zruši in da se ustvari nekaj boljšega. Mi hočemo, da k temu delu doprinosemo kolikor jo, v na.šib močeh.
Blok pa se ne more sestaviti brez predhodnega sporazuma. Treba je dati državi drugo in boljšo politično situaci, jo. Lahko se sicer zgodi da se tu zadene na nepremagljive težkoče. S tem pa bi se blok nepopravljivo kompromitiral ter pojačil nasprotno strujo In jo pokazal
vedno vrnili s prepričanjem, da za tpaci-
" v	01	------m. . . y .	'	*	|<V/JU»II IJMU^/I UIUU OSI HJW IU JU |/VBMW»
Jrugih poljih. Od njegovega nastopa »fti«ni sporazumi še m puuke. Ce bi mi kot edino mogožo. B!olt mota sestaviti je rrastel obtok hankovcev za 700 do bll» PreJe do5,i v skupščino, bi jo tili v|ado zclo siroke t0B!|c|je. Navadna 1000 milijonov dinarjev. Ako bi bil ta morali zopet zapusliti. S tem bi bili pa denar v produktivnem obtoku, bi se to ' poruSili za seboj vse mostove. Danes je ialo zagovarjati. A večina jo v malo j P°l°2aj drugačen. Zdi se nam, da moramo produktivnih kreditih, 400 milijonov, sedai storili vse korake, kajti akoravno je zaposlenih za državne intervencije daues šo ne dosežemo sporazumnega ro-aa borzah. Finančni minister je javno 1 šenja, ga je vendar mogočo pospešiti. — v nič deval intervencije prednikov,' Obrnili smo se na svoje zaveznike v blo-»m je medtem živahno interveni.al. k"- Bili smo na sestanku z g. Davidovima m bo to vo<llo, že ni jasno. Vseka-. ter se informirali tudi pri predsed-ko je opasna in nedovoljena špekub- D'ku skupščine, ali moremo rošill svoje tjja. Zvišani obtok bankovcev za tO' roslanlške mandate pred verilikacijo. tvrho ni' more biti koristen.	I G Jovanovič nam je izjavil, da glede to-
,iako težavne so bile obtožbe, k! so P® še ni bilo precedcnčnega slučaja, da Eulelo samohvalo finančnega mi::ist-a ! 1,3 fe more verifikacija izvršiti v 24 urah. radi proračuna. Kritika budžeta je ^ g. Daridovičcm smo razgoTarjali o
oamreč dokazala, da je mnogo riciz-j skupnem nas'opu (aktične prirode, s icm-1 novem povratku v Zagreb. Po drugI ver ogibnih izdatkov izpuščenih, med njimi zlata anuiteta brez parlamentarne
upravna reforma ne more biti lek v na. či državni krizi, kl Izhaja iz nesrečne rešitve ustavnega vprašanja. Osrednje vprašanje je sporazum s Hrvati, ta pa je nemogoč brez revizije ustave.
Beograd, 8. lebruarja. p. V polltllnih krogih se živahno komentira dejstvo, da le dr. Maček prinesel sebol pooblastila 50 radičevslilh poslancev. I zla vil le, da lih bo predložil predsedniku narodne skup ščine. Vendar trga danes ni storil, marveč se le z njimi vrnil v Zagreb. Našemu dopisniku Je izjavil, da za to nc, ker niso izvršene neke lormalnostl, katere bodo radičevskl poslanci uredili po nje-
izjavlja, da Izreka voljo drugega kon-1 Ijanjti, sledeče: Z ozirom na dejstvo, da gresa* Unije sovjetskih BoeijaiistiČnih so pogajanja neposredno do podpisa zc-republik, ki 60 izjavilo, da bo prva ' lo ugodno potekala, sovjetska vlada nj skrb vlado sovjetsko Unijo prijatelj- hotela vpoštevatl Leninovega Izreka, to sko sodelovanje med narodi Anglijo i ga ic še pred kratkim povdarll tudi Zl. in sovjetsko Unijo. Sovjetska vlada je' novjev, da Jc treba kapitalističnim drža. pripravljena razpravljati prijateljsko o ] vara pokazati tem manj naklonjenosti, vseh vprašanjih in doseči ž angleško; čim pozneje sc odlomijo za obnovo odno.
vprašanjih
vlado sporazum v tem smislu, da so' šajev.
Itulilansko stališče so povzročili
vse prejšnje pogodbe, ki so bilo med- j gospodarski ozirl. Mussolini jc davno spo tem preklicane ali so izgubile vsled znal, da sta državi navezani druga na dogodkov med ali po vojni pravno drugo. Z ruske strani se priznava dobro-
tc povečanega trgovskega prometa. Listi beležijo z zadoščcnicm zaključek pagod' be.
Moskva, 8. februarja, h. Adolf Joffo ki je svoječasno vodil pogajanja z Ja. ponsko In dosegel velike uspehe, odpotuje v prihodnjih dneh na Dunaj, kjet so imajo pričeti trgovska pogajanja i Rumunljo.
Praga, P. februarja. J. Ameriški Cchf in Slovaki nameravajo postaviti bivšemu predsedniku Wilsonu spomenik v Pragi
moč, zopet obnove. Vsled tega je vlada sovjetske Unije pripravljena odpo-slati v najbližji bodočnosti svoje zastopnike v London, ki bodo uredili medsebojne zahtevo in obveznosti, kakor tudi obnovo kreditov v Angliji.
Nota dostavlja, da soglaša z angleško vlado v naziranju, da je medsebojno zaupanje in opustitev intervencij v notranjih zadevah za ojačenje in razvoj odnošajev neobhodno potrebno. Končno notifieira angleški vladi, da je pooblaščen Rakovski do imenova-
Macdonaldova akcija za evropski sporazum
OFICIJOZNA NOTA REUTERJA. - NUJNOST SPORAZUMA MED FRANCIJO IN NEMČIJO.
London, 8. februarja, e. Rcutcr objav« lja:Iz avtoriziranih krogov sc doznava, da prvi minister Macdonald živo želi, da bi se tedaj, ko sc sestane z g. Poin>
predložiti splošno konferenco ali p« sprejeti odločitev Društva narodov ali mednarodnega razsodišča v Haagu, ali pa sc zateči k vsaki drugi metodi, ki bi
odobritve prevzete Južne železnice, J00 milijonov dolga invalidom, obro-sti za nekatera posojila. Budžet je torej pasiven za okrolgo Vi milijarde dinarjev. Pri tem ne prinaša rešitve uradniškega vpra&tnja, da, niti popolne izvršitve že sprejetega uradniškega lakona. Torej tudi s te strani jc proračun tak, da se vidi, da ne more v resnici držati.
Ijoradniki pa kot s skupino, s katero smo | z//i se to ni zgodilo iz političnih razlogov.
Eden glas večine za rimsko pogodbo
ODBORU SO BILE SPREJETE RIMSKE KONVENCIJE Z U
carcjcm, moglo razpravljati o točnih ] mogla dovesti do rešitve. Doslej pa se predlogih, temelječih na poročilu obeh šc ni ukrenilo nič za sklicanje kake izvedeniških odborov, imenovanih od rc> 1
parueijskc komisije. Ta poročila sc pri čakujejo v najkrajšem času. Angleška vlada smatra, da bo, če nc pride vmes
konfcrcnce.
Ang'c5ka vlada upa, da bo službeno priznanje Rusijo prvi korak k uresnl« čenju razsežnegu praktičnega delovanja
francosko vlado. Ta politika je politika simpatije, pa tudi velike odločnosti v vurovanju legitimnih mednarodnih inte. resov ang'cških. Angleška vlada nima
V ODBORU SO BILE SPREJETE RIMSKE KONVENCIJE Z U : 10,"~bndoa vb' S^cmTe"? drfŽ GLASOVOM. _ ENAJSTI Gl\S OD NEMCEV IZPOSOJEN. - UNI- I ^\Pa^rscT,razpraTaHobenem8ž
drugimi obustavljcnimi vprašanji. Mao
CUJOČA KRITIKA OPOZICIJE.
Beograd, 8. februarja, r. Danes popoldne sc jc sestal odbor Narodne skupščine za proučevanje sporazuma z Italijo glede Reke. Najprej je izjavil minister za zunanje stvari dr. Ninčič. da nima ničesar pri
1 en,.rji T' kl J° ^ti na ono, kar je rekel včeraj. PosL Stranke Voja Marinkovič (dcm.) je naglasil, da jc jujiezja oorozoa. uinar je zraste! v I. načclno
za sporazum z Italijo, to, kar sc 1U-.5., to je jasno a mesto dj «o cene jc scdai ZE0dil0 pa ni sporazum, temveč padle so z ras t le. Ta usoon fakt sm0 ml puslivil Rck lc /(.„ llaU_
K. "a	lansk0 h'zo- vP"canje jc ali bi mi mogli
ae"i	dosegla, najftraš- dobIt, UROdncjšc rezultate in ali se jc na-
x j , * Sa v,ada Pobrigala za to, da se prizna M treba iti daleč, da se dožene , ZanclIova konstituanta kot zastopnica za-
«rnke, zakaj so cene zrastle: davčni konlte vlade. Dr. Ninčič pravi, da sc
vjak je zelo dvorezna stvar. Ce se ga drugače nI mogel skleniti sporazum z Ita-n i , UJ'°,r:'b,J.a' Ul,ari nnzai- HJo In ako mi nc bi bili pristali na to, tfavkoplačujoči krogi računajo in ka!-, bl sc bila mogla Izvršiti aneksija s strašita jo z neznankami, ki vse pridejo 1 ri it.-illjc z enostranskim aktom. Z vlado ia spregled pri cenah. Kalkulirajo z , Zancllc smo stali tako dolgo dokler smo »gubami ob nourejenem prometu, s spremenljivostjo predpisov, s «korup-"isiiim procentom«, z negotovostjo jravnth razmer, z nepričakovanimi tovki, skratka, vso upravne in prometne slabosti, korupcija in filendri-!itn. to pride na snregled v obliki pro-nlnostnega pribltka pri cenah. Tu je najhujši očitek, ki ga mora-
adresirati na vlado, oziroma na fi- ........... „„ _________ .„ ..„ .............
Mnčnega ministra. Njegova naloga v Ualllanski parlament temveč Italijanska
l!'" -----' vlada. Posl. V Mer Je knnstatiral, da po
besedah drja Nlnčlča nI bilo drugega izhoda. Potemtakem ta snnrnzirm nI •■sneh, temveč kapitulacija. Primerja loč Wilso-nnvo linijo in ono kar smo scdai dosec:!!. dokažete posl. Vllder. da smo šli vedno nižie. Komaj smo d-»11 lani rcglsfritatl ra-pnllsko pnrodbo rri Zver! narodov, smo takoj zabeli prgnlanja zn rcvlzlio te pogodbo! To Je kuraža vl^dc, kl razpolaga v parlamentu Ic z mentalno mandatov, pa ie na ta.tlnstvenl n-^čln šla re?"vat to m-
prlznavall rapallsko pogodbo. Neodvisna reška država bl nam v ostalem megla odrekati Baroš, ker to vprašanje v Ra-pallu nI bilo dobro rešeno. Minister ne more povedati več, veruje pa, da z Italijanske stran ne ho nobenih ovir več ter da se bndo tudi člani Zancllovc konstituante mogli vrniti na Reko.
Na vprašanje drja Kulovca odgovarja dr. Ninčič, da pogodbe no bo ratiliciral
Posl. Reisnor je slikal položaj nase j ^^ ž-v0 ic„ zoptositi zn sodelovat manjšino v Italiji ter ostro obsojal, da Zcdinjcnih držav in pridobiti sim-vlada povodom pogajanj za sporazum ni ,	.p soiElinimanjc manjših evropskih
AtApilft nionarir	I	M . ■ . • i 1	...___ _ . I
storila ničesar.
kaj nepričakovanega, angleška politika, potom nekaterih komisij, ki naj bi raz« ki sc sedaj oblikuje, sprejemljiva zajpravljalc o nprešenih vprašanjih, med
......niimi tudi o ruskem dolgu Angleški ka»
binet jc cnodušno prepričan, da je delo« tvornost Društva narodov odvisna od sprejetja Nemčije in Rusije v Društvo narodov.
BENEŠ POSREDOVALEC ZA NF.MCl.IO. Basel, 8. februarja, c. Kakor poroča agencija •1'uropa Prcssc>, se Iz Prage potrjuje vest, po kateri Ic Rcneš dobil nalog, da s pomočlo vseh vlas/i posrednic za sporazum z Nemčijo. Inicljativo za to posredovanje da Ic podal Macdonald In Francija jc odobrila ta njega korak.
, narodov. Zelo bi žolcl sporazuma med Po muslimanu Kapitanoviču jo govo- prancij0 in Nemčijo na politični podla, il dr. Šumenkovi« (dem.), ki je ugotovil . k) bj mo(jlu rcalno in učinkovito usta«
I* !> »MMJ.	r> n 1.1. !.,n tflofltlltvirnA VA.	. *
liti evropski mir.
Angleška vlada bi bila pripravljena
Bolgarija ratificirala sporazum z Jugoslavijo
'ftu srečne letine je bila, osvohoditi aržavo vsega, kar otežuje promet, tr-fovino In kredit. A zsodilo se ni nič. ""panje pa je šo bolj padlo.
Zato se mora vsa javnost pridružiti Jasovom demokratske opozicije, ki iztekajo nezaupanje finančni politiki v'we Markovega protokola.
Redukcija na univerzah
MrtTf' 8- ,ebruarJa' r- V,,ed naredbe' cilonritno tako vaVno stvar." K"1mtnnclja n« h ,Prosvel° 60 blli «Pol<oi=ni: na!!c kapitulacije leži v členu 14.. dodat-Z »eofajskem vseučilišču: Sima Loža- nc konvctldie. p0 knterem Jc n^a vlada r.H™ Jovanovič-Balut, Svelozar Zo- obvez-na, da mora pri vseli poslih v pri-in Milan Nedeljkovič, na zagrebškem st;,nKČ't vpomhliatl samo crcanMrrne «1	Dr' Drag0,in Cu'l0vle' Jo" nrl'tnn|fke dclavcc ftorei ItilPenske dr-
5P SilovlČ, dr. Avgust Mušič, dr. Gnvro Svilene!) kl so vrlini pri rr's'-nt?k'b .lanojlovič, dr. Dragotin Oorjanovič, dok-1 oblastih. In po t-rlfl. kl jo določilo lt-11-,or Julij Domae, dr. Josip Brunšmld ln jonske oblasti! V ba^cmi pristanišči bo-ioktor Teodor Vikerhnuser, na Ijubljan- mo Imeli meni pravic, kfkor druft nn-vseučilišču je umirovljen protesor vndnl zokimnlVI in kakor v krkl drugI »iko Bubnov in bo reduciran nnjbrže tudi državi. Italll-"i-''l uradniki bedo lahko ?rof. M|rk0 Kosič. Redueiranlh je tudi 50 nr|hafaII v skladišča In kontrolirali naše "iatentov beoeralske uAiverza	| blaco.
ril
da jo vprašanje Bankina definilivno ro-šeno po členu 7. Zato vpraša zakaj so jo to roševalo šc z Mussolinijevem pismom. Ali bo to pismo tudi ratificirano? Zemljoradnik Joca Jovanovič jo na-glašal, da vSi danos iznešoni argumenti govorijo proti sporazumu z Italijo, kakršnega ja sklenila vlada. Ministor Ninčič se jo branil proti očitkom, češ ves Sofija, 8. februarja. J. Včeraj zve-narod in ves ostali svet je sprejel reši- čer je po burni seji ratificiralo sobra-1 jcm. .Smešno jc,» pravi Lic-:,'d Cieorgc, te v reškega vprašanja kot olajšanje. Spo n]e v novembru z Jugoslavijo sklenje-1 .označovati dogovor med VVilsonom ln razum jo zagotovil mir v Evropi vsaj za no konvencijo. Ministrski predsednik j Clemcnccauicm za tajen pakt. V\dson je nekoliko časa. Francoska vlada ga jo Caukov je izjavil, da bo vlaJa izvedla delal popolnoma lojalno.« (Cilci o tetn pozdravila z zadovoljstvom, enako tudi vse po mirovnih pogodbah prevzete ' članek na 2. strani!) Angleška. Posl. Kulovcu in Hohnjocu je ! obveznosti in skušala tudi v bodoče	■
dejal, naj bodeta zadovoljna, saj jo tndi , ostati z vsemi državami v prijatelj-
svctl oče čestital k sporazumu, kardinal......
Gaspari, pap-že? minister in voditelj
od Lloyd Gcorgca za objavo razgovora. Danes pa objavlja «l>ally Cbronlcle« pismo Lloyda Ocorgca, v katerem lota zanika, da bi bil govoril o obstoju tajne pogodbe med VVilsonom In Clcmcnceau-
katoliške politike pa y. rekel, da so ga rnduje. Posl. Reisnerju jc odgovarjal ministru. da zaščite narod, manjšin v Italiji vlada ni mogla spraviti v pogodbo. To ni uspelo niti Wilsonu. Položaj na-
skili odnošajilu
Seja narodne skupščine
Beogrcd, 8. februarja, r. Današnja seja Narodne skupščine jc začela ob 9.30, Med vlogami sc nahaja dopis vojnega ministra, s katerim ic lansko leto predložil
šib manjšin je odvisen od med,oho nega ko ;Kjjo d,plomati£n|h poslopjih av-zaupan.H n pri;ataljstvn. Med prmom
grofa Sforze in pismom Mtissollnija da jo velika razlika, ker je Mnssolinijevo pismo javno, dočim jc bilo pismo grofa Sforze tajno. Vlada nI sprejela nobenih tajnih obvez, niti glede prepovedi graditve dnisih luk, temveč na»pvo*no upa dr. Ninčič, da bomo v RO lotih Izgradili druro našo luke. Dr. II o h n j c c je v repliki na iz-avo min'str.1 prvi iztavil, da je razumljivo, da jo papož zadovoljen s sporazumom, da pa mu gotovo ni zn^na vsebina rimske pogodbe.
Končno jc odbor prešel na glasovanje. Ker so radikali videli, da Je odobritev pogodbe mogoča le z nemško pomočjo, so sc sporazumeli z ncmšl lm članom odbora drjem. Kraftom, da Jc namesto ntega prišel h "lcsovanfu nJe"ov rnmcst-
stroogrske v bivši krnllcvini Srbiji in po ročllo odbora za solunsko luko. Minister za notranje stvari Vujlčlč ic Izjavil na neko vprašanje, da sc občinske volitve v Vojvodini niso še izvršile, ker jc dotlčnl | zakon ostal še brez kraljeve sankclJc. V proračunski debati so govorili: demokrat dr. Miloš Radosavljcvič in radikal Peter
Inozemske borze
8. februarja.
CURIII: Beograd 0.80, Sew-York 5735C London 24.b2, Pariz 20.02, Milan 25.17, 1'rago 10.(5825, Budimpešta 0.0201, Bukarešta 2.02, Solija 4.25, Dunaj 0.0081.
TRST: Beograd 27 do 27.25, Dunaj 0.0320 do 0.0325, Budimpešta 0.07 do 0.08, Praga GG do GG.40, Pariz 11)5.25 do 105.7?, Lo:idon 48.45 do 08.05, Nevv-York 22.75 do 22.85. Curlli 890 do 309, dinarji 27 dn 27.25, dolar 22.70 do 22.85, carinski fran. ki (20 zlatih) 88.25 do 88.75, uradni tečaj zbila lire 440.U49.
DUNAJ: Beograd 842 do S40, Berlin 15.50 do 16.10, Budimpešta 2.43 do 2.53, Bukarešta SG3 do 3G5, London 800.000 do
njcllcn. Seja jc bna zaldiučer^ ob U.^	(lo 8120, New.York
I Prihcdnja seja jc določena zn jutri oh mm • q ^^ Pariz m do 3208i Pra.
ga 2t.«9 do 2000, Solija 518 do 522, Curih 12.805 do 12.415, dolarji 70.860 do 71.200, lunli 304.200 do 305.800, lire 8110 do 8180. dinarji 880 do 845.
BERLIN (v milijoni!]): Beograd 50.872, Milan 184.538, Praga 121.695, Pari* 1C6.500, London 18,154.500, Nevv-Yorli 4.180.500, Curih 732.105. LONDON: Beograd 805, Berlin 21 bili-
9 url. Ves političen Interes sc jc osredotočil na kpnlcrcttce radičevcev.
Afera Lloyd Gcorgea
Lloyd George zanfra Izjave. — O tajnem paktu med \Vi!soncin in Clcsr.cu-ceaujem.
London, 8. februarja, c. Lloyd Gcor-ntU. radikal. To te pri oiozlcljl Izzvalo 1 ge Je pisal pismo ministrskemu predsed- j
hrti'-ne proteste. Usluga Nem-cv Je oiro- nlku Macdonaldu, v katerem zanika, da ! Jenov, Pariz 94^40 Rim 08.^37 Curih ročila radikalom, da si sporazum rcVIl bl bil dal Intervju «Ncw York Worldu>- '-4.74, Now-\ ork 430..5, Dunaj 307JXXJ, z enim glasom večine. Konvencije so hI- a priznava, da se jc privatno razgovar- Praga 148.25.
Ic sprejete z U glasovi radikalov In Tur- lal z dopisnikom tega lista Haroldom NUNV-VORK: Beograd 119, London kov proti 10 rlrsovem In siccr 5 dem. Spcndcrjem, kar Izjavlja tudi dopisnik 427.875, Pariz 404, Curih 17.43. Rim 3 Mer. t nn.sL In 1 zemtloraduik. i sam s odstavkom, da ul bil pooblaščen 1438.25. Dumi 0.14125. Prana 201.

Po zboru zaupnikov JDS
V Avstriji smo bili v brezupnem položaju neodgovorne manjšine. V Jugoslaviji pj sme del i dgovornega državnega naroda Politično življenje vsled tega dobiva vedno več važnosti In čim dalje širši krogi se zanimajo za politična vprašanja. Svojčas smo se nasmihali srbskemu seljuku, ki je pridno delal, a bil točno poučen o zunanji politiki. Čutil je na svoji koži. ali mu domovina dobro stoji ali slabo. Danes sc tudi pri nas silno širi poznavanje političnih vprašanj. Posebno tc to vidno v ogromnem razširjenju demo-kr. ;skexa ne-vlnstva.
Cut, da smo mi državljani odgovorni Za delo vlade, ki je Izraz parlamcntarnll moči, širi občo dolžnost, udeleževati se političnega življenja. Nc pomaga nič, če se ljudje, zlasti napredni, še lako branijo. Vsak sc mora v svojem krogu polltičrfo udejstvovati. Ako ne, krepi nasprotno strujo.
NI šc popolnega smisla za organizirano delo med naprednjakl. A po malem že prihajamo vanj. Mnogim se zde naše kra jevne organizacije, povcrjcnlštva, okrožnice, Imeniki in ves strankarski blr ikra-tlzcin nepotrebni. A povsod, kjer toga ni, odločajo slučajnosti, ki se menlajo od dne do dne, in ne prestanejo nI ene resne Izkušnje.
Oiganlzaclja mora biti tudi po svojih formalnih straneh dosledno provedena, ako hoče biti trajna In vsak Ilip pripravljena.
Zbor zaupnikov JDS jc pokazal, da smo že nekaj dobrih korakov naprej v tej smeri. Kavno napredni krogi najtežje gredo v tesne vezi organiziranega dela. In zato so v tem oziru vcJno v težavnem položaju napram delavskim stran kam, kler deluje razredni odpor. In napram klerikalcem, kjer deluje skojo vojaška disciplina In stanovska odvisnost duhovščine.
To mora pri nas nadomestiti Idejni fanatizem in požrtvovalnost in Iz večje Inteligence Izvirajoča zavest odgovornosti.
Zaupnlškl zbor JDS kaže podobo lepo započete, a še nedovršene organizacijske zgradbe. Mnogo novih moči jc žc vzbu-icnlh in produktivno zaposlenih.
A spečih moči je še več. Dobrih in bistroumnih, a pasivnih. Eni stoje v zali šju Iz skromnosti, drugi iz sramu, vstopiti v javno delo, tretjim sc jc ena ali druga stvar zamerila, a večina jc kakoi neobdelano polje, ki ga še nihče ni začel marljivo obdelava«. Skritih moči in talentov, ki imajo polno sposobnost in misli. le ogromno v naprednem taboru.
Te moči zbuditi, usmeriti jih v delo organizacije, zaposliti po sposobnosti, to je ključ nedoglednemu napredku naše organizacije.
Lani jc dr. Žerjav javno pozval, naj Se sami zglase oni, ki hI hoteli sodelovati. .(DS ni stranka, ki hI odbijala naraščaj. Nasprotno: Kčc ga, pozdravlja ga In vzgaja. Premalo Imamo vodilnih ljudi, premalo lokalnih In okrajnih vodij, premalo žurnalistov, gospodarskih delavcev, govornikov, premalo vodstveno usposobljenih. Dela pa je toliko In kar pod rokami se množi, ker socljalno delo rodi samo Iz sebe vedno več novega dela.
Znova torej kliče naš uspeh v I. 1923 one tisoče neznanih, a sposobnih za delo. Ne takih, ki mislijo po strani na kako Službo ali posojilo, ln ves čas samo govore o žrtvah, ki jih nI bilo. 2elltno si take. ki jih delo veseli radi idealov In radi dela samega. Takih, ki čutijo odgovornost In poziv, ne samo stati oh strani in se dati obračati, ampak da sami posežejo v boj, med tisoči organiziranih glav ln rek jedna, a zategadelj ravnetako potrebna. Maršalsko žezlo pa nosi vsak redov v svojem tornistru, je rekel Napo leon.
Veliko Je kraiev. kjer nI nič organizacije ali pa ni močna. Zakaj se ne vzbudite. da jo pokličete v življenje? NI je postojanke, ki bi nc bila važna v političnem boju, kjer odločajo mase.
Vabimo vsi dobre napredne moči, naj se tudi brez osebnega poziva obrnejo zaupno na tnlniilvo JDS z nasveti, predlogi. kako hi se začela. Izvedba ali ojačlia organizacija.
innn zaupnikov jc leno, a za 300 občin je to še malo. Kadar jih bo za vsako občino dovolj, da obvladajo vse gihanje v njej. tedaj ho orcnnizaclia JDS sposobna za veliko akcijo. Za to pa nc čakajte pozivov ln pritiskov, ampak začnite sami!
re« tako bilo, ali je sokolsko, da starosta izvaja nekonsek vence, kadar vidi, da je na škodo Sokolstvu?
Mi torej ne smatramo, tla pripadnost gotovi stranki izključuje Ravnikarja od starostva. Vzroke nezaupanja je iskati drugod Mož je intelektualno in nravno za to visoko funkcijo nesposoben. Po Oražnovi smrti jo bila njegova izvolitev izhod za silo Upalo se je, da morda pokaže kaj agilnostl. A gosji. Uavnihar jo poosebljeno mrtvilo. Nima nobene inieijntivo. nič iznajdljivosti in ti<to toplote, ki je v idealnih [Mjkretib tako potrebna. Ono sveto prepričanje, ogenj in možatost, ki je odmevala od vsakega nastopa pokojnega Ivana Oružna, vse to pri Ravnikarju manjka. Na nobenem polju se gosp. Ravnihar kot starosta ni obno-sel. Niti na zletu, niti finančno, ni kot organizator. Nasprotno: njegova prisotnost je čisto mehanična, mrtva. Ne-informiran, le sem in tam ua razpolago z gramofonskim nagovorom, nikjer senco kake velepoteznosti, ki je tako potrebna ogromnemu pukretu, kakršen jc Sokolstvo. Sokolstvo bi imelo prokvasiti in pojugoslovenki vw narod, v naši ožji domovini pa zavreti razvoj ultramontanske reakcije.
Gosp. Ravnihar pa tega ni znal. So leta 11122. je izncnadil vsakogar s teorijo o treh na rodili in s tem omajat vero v jugoslovanski nacijonalizetn. Zapletel je celo, ker ni znal gojiti borbenega naeijonalizma. tlel Sokolstva v čisto nepotrebne konflikte z «Orjuuo».
Sokolstvo rabi vzornikov, ne pa živih mrtvecev. Kdor je enajstkrat preskočil barijero in jc 30 let na delu, tla vsakokratno napredno situacijo ruši, ali je to sokolski vzornik? Ali se naj na l ikih značajih vzgaja naš naraščaj? Vloga gosp. Ravniharja v slovenski politiki je izguba za napredno stvar; tako je bilo pred leti, ko je Ravnihar skušal ubiti dr. Tavčarja, tako je danes, ko uvaja v napredne vrste vsak dan nov razdor. To klerikaiizmu dobro došlo ulogo vrši gosp. Ravnihar, in Sokolstvo, pa bodi še tako nestrankarsko, ne more opazovati te razdiralne uioge z zadovoljstvom.
Cisto interna stvar Sokolstva je, kaj stori z gosp. Ravniharjom. Mi se vanjo nismo vmešavali in se ne bomo. Dali smo s tem samo odgovor na besedičenja gosp. Ravniharja v »Narodnem dnevniku., ki se slika kot žrtev demokratov, a je v resnici žrtev lastno moralne in orgauizatoroo nezmožnosti.
Nekaj odgovora na vsakdanja izzivanja
Vsak dan skoro prinese glasilo »Jadranske banke, članek, kjer brani skrahlrani položaj dr. Ravniharja v Sokolu. Mož je dobil od slovenskih žun neziiunnico, a on misli, da je mul SokoNtvom.
Slučaj Ravnihar je interna zadeva Sokolstva. ki ca mora rešiti samo. Sokolstvo je nestrankarska orrnnizaeiia. Nacijonalna je in napredna. V njej lahko vsakdo sodeluje, ki jc recimo so-koNkega svetovneca naziranja. Po nagem mnenju je Inliko celo starosta izrazit aktiven politik, n ninoen bolje je za Sokolstvo. ako ni. Mnrsiknkšna težava bo potem Sokolstvu prihranjena. Gosp. Ravnihar pa je na zelo nesrečen način eksponiran v politiki, (V bi
0 priliki dr. Beneš evega govora
V svojem zadnjem vnanjepolitičnem ekspozeju sc je dr. Ijencš zelo optimistično Izrazil o bodočem razmeiju med malimi državami v srednji Evropi. 1'rl takih več aH manj olicijclnih prilikah seveda r:e moremo pričakovati kritlčnh razmotrlvauj, zlasti nc s strani vodllne-gd državnika. Po drugi strani pa ni prezreti, da nekateri zares tako optimistično premotrivajo razvoj bodoče konsolidacije v srednji Evropi, upajoč, da sc bodo dosedanja nasprotja, tudi najostrej-ša, polagoma odstranila, bi da se bodo, da govorimo konkretno, tudi dosedanji nasprotniki priključili Mali antanti.
Problem, ki smo ga z gorcnjiin načeli, ni sicer danes aktualen, ali vsiljuje se nam vendar baš sedaj, ko stopa v osored jc vprašanje razmerja Rusije do Evrope To vprašanje kulminira v alternativi: ali se bodo sedanje male države med Nemčijo In Rusijo sklenile v skupno, v tesnejšo zvezo, rcciino okrog Male antante in Poljske, in hi ta zveza nastopala pred Evropo in napram Nemčiji ter Rusiji, kot celota, — ali pa se bodo nekatere od njih priključile Nemčiji, druge Rusiji oziroma Franciji. V zadnjem slučaju seveda o kaki skupnosti malih srednjeevropskih ter balkanskih držav nc bi moglo biti govora, In razkroju bi naposled podlegla tudi — Mala antanta.
To je osnovni problem celokupne situacije v srednji Evropi. Ponavljamo šc enkrat: danes nI aktualen, ali stališče, ki ga napram njemu zavzamemo teoretično, nam pokaže smer za vso našo poznejšo orijcntacijo, v sedanjosti pa nam potna-"a pravilno presojati vnanjcpolltlčne dogodke.
Mala antanta čuva svoje člane pred reakcijo s strani Madžarske, Avstrije tn Bolgarske. Dr. Bcn;š upa, da sc ht> Madžarska, najncspravljlvcjšl od naših sosedov, naposled vendarle sprijaznila z obstoječim stanjem In se približala Mali antanti. Besede so morda le besede, gotovo jc vsaj, da so merodajni faktorji skrajno -H-ptičnl napram Madžarski, in z njimi celokupna politična Javnost Male antante. Ali bo druga generacija, ki nI videla predvojne veličine Ogrske, boljša, spravl.ilvcjša? Podoba Jc, da je tradicija premočna.
Domala Isto je z Bolgarsko, stvari nam niti nI treba utemeljevati. Avstrija, ali bo čez čas tako zadovoljna s svojo švicarsko usodo in naposled Iskreno rc«lg-nlrala nn priključek k Nemčiji. Danes se jI že dobro godi In Izključen nI tak miren razvoj političnega mišljenja, gotov pa nikakor nI, morda niti verjeten.
Ali hI sc ostale male države hotele zn-vzetl za sedanje pollske vzhodne meje?
mn res knl bilo na Sokolstvu, on bi žo davno odstopil. Tnko pa se zatrjuje,	(n za rumunske? Ne v Pracl. ne v Dioda Ravtrhar pravi: »Vem. dn je na	giadu zato nI razpoloženja, še mivgo gkodu Sokolstvu, ako ne odstopim, H	mani pa lil bilo volje zato, kadar hi v odstopiti nočem, ker gotovi ljudje to	Moskvi namesto sovjetov gospodoval dežele.. On zamenjava ogromno večini	m'kratlčen sistem. Sokolov z »Eotnviml liuilmi.. A če bil Navedli smo nckal vprašani, katerih
rešitev danes ni baš aktualna, ki pa nastopajo na političnem dnevnem redu prej ali slej. Kadar sc bodo reševala, bo neodložljivo moral prestati preizkušnjo oni glavni problem, ki se nam vsiljuje o priliki dr. Bencšcvih Izvajanj.
Za nas Jugoslovane In Cehoslovake nc more biti nlkakcga dvoma o naši bodoči smeri. Tudi dr. Beneš pač nc more imeti drugačnega koncepta.
Volilna borba v Italiji
Rim, 7. februarja. Volilni boj v Italiji, ki ga jc otvaril Mussolini kot vodja fašlstovske snat.kc dne 28. januarja v Rimu z velikim pro-gramatičnlm govorom, sc še vedno ni razmahnil. Vladna, fašistovska lista, jc siccr v glavnem žc sestavljena, vendar pa, jc fašlstovskl volilni odbor zadel na velike težkoče. Mussollnljcv načrt, da bi združil na fašlstovskl listi vse odličnejše vodje in politike vladi prijaznih strank in skupin, se jc namreč Izjalovil.
Mussolini Je, kukor znano, v svojem programatlčncm govoru v Rimu poudarjal, da gredo fašisti brez vsakega kompromisa samostojno v volilni boj, s trdno vero v zmago. Računal pa Je Istočasno previdno s položajem v Italiji, posebno z razpoloženjem mas. V Italiji vžlva-jo namreč številni odlični državniki, nc glede na njih strankarsko pripadnost, pri svojih volllclh tako neomejeno zaupanje, da morejo nastopiti popolnoma samostojno pri volitvah. Tc pridobiti za iašlstov-sko listo, Je bil Mussollnijcv namen in zato llin je prijazno ponudil kandidaturo. Mislil Jc pri tem predvsem na Glollttija Salandro, De Nlcolo, Orlanda. di Ccsnrn. stare, Izkušene Italijanske politike In državnike. Tvorili*naj bi nekako jedro in obenem cvct fašlstovske liste. Načrt je bil nedvomno dobro zamišljen, ker bi se tako Mussolini Iznebil najnevarnejših tekmecev In bi bil uspeh njegove stranke š«. slgurncjšl. Toda Mussollniieva pogajanja s tcini politiki niso dovcdla do zažcljc-nega rezultata. Socljalni dcm< krati, katerih minister de Ccsaro jc izstopil lz kabineta, so sklenili postaviti paralelno listo, čeprav nc bo imela odkritega značaja opozicije proti fašlstovskl listi. Tudi stari lisjak Giolittl sc ni dal pregovoriti kljub vsem mamljivim vaham In bo nastopil s paralelno listo v pokrajini Cu-neo. Le nekdanji ministrski predsednik Salandra, ki je žc tako vedno simpatizl-ral s fašlstovsktni pokretom, jc sprejel kandidaturo na vladni listi, dočim bivši predsednik parlamenta de Nlcola in bivši ministrski predsednik Orlando sploh nc nameravata kandidirati. Nitti misli nastopiti z lastno listo v pokrajini Basili-tata.
V popolarskl stranki za enkrat še vedno prevladujeta dve struji. Ena je za omiljcnje nastop,, proti fašistom, druga pa |c intransigentna In zahteva, da nora stranka v volilni boj s programom, ki bo popolnoma nasproten tašistovskemu. Prc-co;šnjc razburjenje je zlasti vzbudila Izključitev posl. Mlgllollja Iz stranke, ki jc III voditelj skrajne Icvicc In se ga je naibrže don Sturzo hotel tako Izneklti.
Volilna situacija v splošnem torej šc vedno nI razčiščena. Eno pa je že sedaj gotovo: Mussollniieva stranka jc končen ti Irana in ojačena z desničarskimi liberalci, dočiin vlada pri t. zv. opozicijonalnih strankah še popolna ncorijentlranost. In to jc vsaj delili uspeh Mussolinljcvc akcije.
Uradništvo ljubljanske in mariborske oblasti
»Uradni list. od 7. febr. objavlja odloke o razdelitvi uredništva pokrajinska upravo v Ljubljani na ljubljansko in mariborsko oblast.
Velikemu županu ljubljanskemu so pridcljeni: dvorni svetnik Ivan Tekav-čič, vladni svetnik dr. Rudolf Andrejka, vladni svetnik Leon Grasselli, okrajni glavar dr. Fran Logar, vladni tajnik dr. Lovro Bogataj, vladni tajnik Jlirko Bre-zlgar in okrajni komisar dr. Ivan Zobe".
Na podstavi člena 1. zakona o razdelitvi države na oblasti in člena 25. za-kDna ob obči upravi: velikemu županu ljubljansko oblasti: Alojzij Pavlin, vladni svotnik V. čin. razreda in predstojnik veterinarskega odseka pri oddelku /.a kmetijstvo; Uugon Turk in Viktor Zaje, veterinarska nadzornika pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani: ivan Sunem, načelnik oddelka za kmotijstvo: Fran Trampuž, kmetijski svetnik pri td-ilelku za kmetijstvo; Martin Iluinck, sadjarski nadzornik; Miloš Stibler, referent p:i oddelku za kmetijstvo v Ljubljani; Franc Gombač, višji kietarski nadzornik pri oddelku za kmetijstvo; Avgus^ Bukovec, višji računski svotnik in gospodarski referent pri oddelku za kmetijstvo; Franc Ceino, deželni vctoiinar p; i oddelku za kmetijstvo; .Josip Golar, pisarniški adjunkt pri oddelku za kmetijstvo; Elza Prcmrou, gospodinjska učiti-Ijica pri oddelku za kinoti.istvo; Mmka Rožnik, gospodinjska učiteljica pri oddelku za kmetijstvo.
Velikemu županu mariborskemu so pridoljeni: vladni svetnik dr. Fran Vo-dopivcc, okrajni glavar dr. Rronislav Flšer, vladni t.vnik Stanko Novak, okiaj ni komisar dr. Mirko Potočnik in vladni koncipist Vladimir Suša;
velikemu županu mariborske oblasti: Janko Ra!ar. višji veterinarski nadzornik pri od.Mku za kmetijstvo v Ljubljani; Franc Plmat, višji državni živino-zdravnik pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani; Anton Pnl-lavee, vinarski nadzornik v Mariboruj Josip Zabavnik, no-
tarski nadzornik v Mariboru; Davorin Jenko, kanclist pri oddelku za kmetijstvo; Albin Dular, kmetijski svetnik pri oddelku za kmetijstvo; Benedikt Vinka, kmetijsko strokovni praktika« pri ode'd ku za kmetijstvo; Terezija Goričan, gospodinjska učitoljica pri oddelku za kme lijatvo v Ljubljani.
Mariborski občinski svet
Maribor, 8. februarja.
Na današnji soji občinskega sveta je župan uvodoma naznanil, da je vodstvo Društva hišnih posestnikov, v katorem imajo glavno besedo nemški naeionalci. silno razburjeno, ker občinski svet ni hotel tudi Glaserja imenovati v stanovanjsko komisijo. Dopis jo bil položen med akte.
Godbcncmu društvu Drava prispeva občina za nakup harfe 5000 Din. Enaka vsota so dovoli Leonovi družbi za nadaljevanje zbiranja gradiva o zgodo/ini Slovonoev.
Odvetniku dr. Ilojniku je bil davok na prirastek premože lja znižan od 10.0^0 na 1717 Din.
V plinnrni bodo nabavili razne potrebščino; mod drugim ventilator za 80.000 Din. Stroški so bodo krili s prodajo starih strojov. Dolo in dobava blaga je bila izročena /ečinoma Nemcem, kor ni bilo slovenskih ponudnikov.
Izvoščki so naznanili, da jim je pokra-ilnska uprava dovolila zvišanje tarifov. Cetrturna vožnja bo stala 12 Din z enim konjem, 15 Din z dvema konjema.
Trg 8vobode In Cirll-Metodova ulica pri parku dobe električno razsvetljavo, nakar eledi elektrifikacija ostalih ulic. Tudi v Molju se razširi elektriflkncljsM krog industrijskih podjetij v Trstoirako-vq ulico. Koncem dobato o električnom podjetju je prišlo do burnih prizorov med klerikalci in socialisti, nakar jo demokrat dr. Mulej predlagal, da naj ae prepovo kajenjo v dvorani, kar je bilo soglasno aprojoto. Po izenačenju klavni-ških pristojbin za izvozničarje in domače mesarje je sledila tajna seja.
spamctnlh taks radikallje. AH so njeni koraki kaj boljši? Odgovornosti ne nosi le ljubljanski podžupan dr. Stanovnllj ampak vsi gospodje, ki vodijo SLS.
Iz demokratske stranke
Prireditve JDS. f mariborski oblasti Nedelja 10. 1. ul Ustanovni občni zbor krujevue orgnnizuelje v Itušuh. Ubčui zbor krajevno organizacije v Središču ob Ura. vi. Shod zaupnikov v Druniljuh. Javen s .od pri Sv. Barbari v Halozah. Javen shod pri Sv. Duhu uu Ostrem vrhu. Javen shod v Libcličah. Nedelja 17. t. m.; Zau[>. ni zbori v svrho ustanovitve, oziroma re-organizacije srezkih organizacij JDS. Murski Soboti, Doljni Lendavi, Ptuju, Ma-riboru (za levi iu desni breg), Konjicah, Druvogrudu, Sloveli j^radcu, Mozirju, Celju, Šmarju in Ljutomeru.
JDS. t mariborski oblasti. Ožji odbor oblastnega odbora JDS. za mariborsko oblast je Imel v Četrtek sejo, v kateri se je razen organizacijskih zadev podrobneje pečal ludi s prireditvijo političue šole in srezkih 'zaupnih seslaukov za prihoilujo nedeljo. Nu razgovoru so bila tudi vpra-Sanja o ukinitvi ekspoziture obrtno-po, spešovalnega urada iu obrlno-zndružnega nndzoruišlva v Celju. Stranka ae bo odločno zavzela zoper to ukinitev.
Občni »bor k. o. t Radovljici se ja vršil v torek 5. I. m. v gostilni pri <Let-tnrju». Ob lepi udeležbi je olvoril got>|>od Jaklič občni zbor podal poročilo o delo. vnnju k. o. v pretekli poslovni dobi In pozival na še intenzivnejše delo v bodni nosil. Za centralo je poročal dr. Rape ij Ljubljane. Izvoljen Je bil sledeči odbor: predsednik Jaklič Franc, podpredsednik Hrovatin Henrik, tnjnik Jaka Mlakar, blagajnik č"ebul Frnnc st.; odborniki: no. tar Pegnn Alojzij. Dobravec Jaka, Ribat Jožel in Majlienc Franc.
Politične beležke
+ Spalajkovid je šc poslanik. Na
konfcrcnci Male antante jc dr. UeneS hotel izzvati sklep za obnovo diplomatskih odnošajev z Rusijo. Ves radikalski svet je bil proti temu In naš pariški pjslanik Spilaikovič jc dan pred konferenco napisal za hrbtom g. Ninčiča strasten članek proti temu. Zdaj pa jc Anglija prizna la sovjetsko vlado, za njo je hitel Mussolini, g. Spalajkovlč pa do danes še ni odstavljen. On ln njegovi zaplotnikl so krivi, da je Mali antanti bil odvzet lep diplomatski uspeli.
+ «Pojnv sloglnve kače« Imenuje glavno glasilo demokratske stranke novo-napovedani radikalski dnevnik »Beograd. »Beograd« bo proti Krfskcmu paktu, proti ustavi, za asimilacijo celcga naroda Srbstvu. »Dcmokratlja. zagotavlja, da poleg »Beograda«, ki hoče vse »progu-tatl., obstoji šc drug Beograd, oni Beograd, ki ima poleg slabili tudi lepe lastnosti, In ki ho skupno z vsemi dobroini-slečimi v državi pobil stoglavo kačo ra-dikalskcga šovinizma.
-f Govor poslanca Kulovca se jc glasil v Beogradu drugače, kakor pa v včerajšnjem »Slovencu«. V Beogradu Je bil Knlovcc za državno cdlnstvo, ki nui-no Izk-jučiije zakonodajno avton miijo, v Luihljanl pa poje šc vedno glavtu avtonomijo.
+ Prvi streli med HRSS in SLS. Včerajšnji »Slovenec« sc zopet enkrat iezl na Radlčcv »Slobodni dom«, ki jc hudo okrca! dvorezno politiko našli, klc-rlkalc:v. Radič jim namreč grozi s slovenskimi republikanci, ki se pod vodstvom g. Prcpcluha že prlpravliajo na kandidature, da uničijo SLS. Klerikalci se tega naskoka silno boje In eden glavnih nagibov dosedanjega prijateljstva tned nllml in Radičem Jc bil, da ga zadrže on-stian Kolpe. Lahko se zgodi, da lic naša dična SLS poginila v Jami, katcio je sama Izkopala.
+ Ljubezen se krha. Poročali smo že, da je dr. Ravnihar na seji tkzv. na-čclstva svojega omizja poročal, da se bodo zdai stranke radikalskcga bloka (NSS, NNS, SKS, NRS) ožje strnile. V tcin oziru da se vrše že pogajanja. 2c prej je trdil, da je glede NSS žc gotovo, da pojde ž njim, SKS da sc šc sicer nekaj brani, pa da sc jo bo že šc pregovorilo. Na to našo notico reagira včeral v »Narodnem dnevniku« tajnik SKS, češ da pri SKS tc volje nI. Tudi ml smo informirani, da je pritisk članov SKS z dežele jako hud, ker vidijo, koliko jim jc škodovala najnovejša poteza g. Puclja. Nas veseli, da sc SKS umika Iz smrtonosnega objema pllpogačarstva. Članek g. Bukovca je torej pisan na rdreso dr. Ravnlhar-la, kateremu bodo pač ostali samo ostanki nekdanje Deržlčcvc stranke.
4- S'S zoner np?e vinogradništvo. Sklep SLS, da se nal poviša trošarina za vse vrste vina v Ljubljani od 2 na 4 Dln cd litra, tako da bo znašala z državno trošarino 4.35 Dln, ie vzbudil velikansko razburjenje po deželi. Pred vsem so zadeti ne"l vlnegradn'kl. Krvava Ironija Je, čc pišejo klcrikalci Ic fc eno besedo o vinarstvu. Oni sami ubijalo kmeta vinogradnika s svojimi odredbami. Druga žrtev Je kenzument. A ta se bo branil s tem, cla ho i-darll prodneenta In prsred-n'ka. Proflt H^sti imela žganje In pa tež ka pijača. NI dvoma, da bo z ozlrom na nove takse zmanjšan nrrmet in da bo poskočila cena vina v T JnbtJnnl nc za 2, amnak za 3 D;n. SLS sc norčuie Iz ne-
Po svetu
—	Selpel razsodnik med Rumunijo in sovjetsko Rusijo? Rumunski dnevnik »Prcsa« poroča, da sta tako Rumunije kakor tudi Rusija pripravljeni sprejeti avstrijskega zveznega kancelarja Seipla za razsodnika, ako bi zalite/ala to neodločna pogajanja med obema država ma. Po poročilih avstrijske vlade pa dosedaj na Dunaj šo ni prispel noben lak predlog.
—	Poincarejev odgovor na nemško no. to glede Palaclje. Francoski ministrski predsednik Poineare je na nomško noto o položaju v Palaciji odgovoril, da francoska vlada na neutomcljone prilolbe nemške vlndr kratkomalo odklanja vaak odgovor. Francoska vlada stoji namrei slojkoproj na stališču, da se noče »meša vati v notrnnie sporo Nemcev in zato tudi no more privoliti v tiikake razprave z nemško državno vlado o notranjih nemških vprašanjih.
—	Podpis msko-italljanske pogodbe, V čotrtek ponoč oh pol 10. uri je bila v Rimu f palači Chigi podpisana italijansko - ruska pogodba. »Agencija Štefani. javlja o podpisu sledeče: V ekh-ilu z izjavami, podanimi svoječasno 'bornici v govoru dno 30. novembra pr. leta, je Mussolini že 81. januarja izjavil ruski misiji tekom zaključne seje ken-foronce glede trgovsko pogodbe, da
z oziroin na dosoženi sporazum smatral vprašanje priznanja sovjetske vlade «i« iure« za rešeno. Italijanska vlada bo imenovala svojega poslanika v Moskvi in so vsled tega politični odnošaji med obema dticvaim od 7. febr. naprej kon-Snoveljavno vzposta »djeni in določeni Podpisu pogodbo so prisostvovali: ministrski predsednik Mussolini, senator Con-tarini in še 12 delegatov italijanske misije imenom Italije, z.a Rusijo pa Jordan-"ki, Janson, Sokolov, Mihajlov in Eler-dov.
Nova afera Lloyd Ge-
orgea
Bivši angleški ministrski predsednik Lloyd Gcorjje jc objavil tc dni v Ncw< york \Vorldu scnzacijonalno vest, da j» bil on žc od pričetka srdit nasprotnik zasedbe nemškega ozemlja po zavezni" ških četah, v čemer ga jc do aprila 1919 podpiral tudi pokojni predsednik NVik son. Ko pa jc moral radi parlamentarni kampanje takrat za nekaj dni zapustiti Pariz, je Clcmcnccau porabil priliko In pridobil \Vilsona za zasedbo levega brc' ga Rena in saarske kotline. Clcmcnccnu in NVilson sta baje takrat sklenila tajno pogodbo o tem vprašanju.
Razkritje Lloyd Gcorgen ie vzbudilo tako v Angliji kakor tudi v Franciji vC' likansko senzacijo, Poineare je takoj odgovoril in odločno zanikal trditve Lloyd Gcorgea. Tardieu, ki jc na verj zajskih mirovnih pogajanjih zastopal Francijo, pa jc izjavil iakonično, da s» trditve Llovd Gcorgca slaha šala, o/j1 roma navadna laž. Lloyd Gcorge da j< čakal smrti \Vllsona, ker je vedel, da bi ga drugače tudi ta postavil na laž.
Odločno stališče proti Llovd Geon gcu sta zavzela tudi bivši \Vilsonov fie1 ncra'ni tainik Liinsing in general B1'3S-Ang'cSki ministrski predsednik M"0^ na!d jc poslal zato v četrtek Poincarciu pismo, v katerem Izraža svoje ohžalo' vanje radi incldcntn, ki ga jc izzval Lloyd Gcorge, In naglaša, da on aain pri aferi nI popolnoma nič udeležen.
Politična javnost vsega »veta pričaku' je z nervozno napetostjo, Itako sc t razvila tn mučna afera, v katero sc zap'ctcl L'oyd Gcorge, nekdaj najmo Bočnciši in naiodličneUi državnik
o
Ali je slovensku uprava res vzorna
11 Prekmurja se nam poroča o dveh kritičnih dokazih, da tudi toli hvalisa-nn uprava v Sloveniji ni vzorna, ampak zavlačuje najvažnejše rešitve, ki «o v interesu cele dežele.
Pri gradit! železnice Ormož - Ljutomer je delo zastalo. Čaka se brez uspeta na našo pokrajinsko upravo, da bi vzela v roke eksproprlacijski akt, s kojirn bi se odprl velik rezervoar proda pri Ormožu. Komisije ni in ni. Zato pa proda ni in delo ho nemočno. Akt je?! in spi na pokrajinski upravi.
J)tiH le bolj kričeč slučaj: Za eks-tiroprijirana zemljišča oh novi progi Ormož-Murska Sobota leži»pripravljenih troje milijonov dinarjev. Večina interesentov se je v eksproprljaeij-skom postopanju zadovoljila z odmo rsml samo zato, ker so jim je .zagotovilo. da denar leži že pripravljen in 5-2 takoj dobe Tako pa zadeva počiva »e štiri mesece! Akt je za-pni na pokrajinski upravi v Ljubljani, ki ima Mati za nrevknjižbo potrebni razlastitveni sklep.
Gospodom na pokrajinski upravi so nlS ne mudi. Troje milijonov dinarjev b; sicer prav prišlo izsušenemu naše-rou gospodarstvu, ali kaj to mar pokrajinski upravi. Ona čita resolucije o pomanjkanja denarja, in čc kaj ne gro, tkomlja z rameni in pomenjkliivo me-žikne, da je kriv »Beograd«. V resnici pa so Srhi, Ui grade progo, ves čas na delu, da izzovem liubljansko gospodo, da vendarle reši akt.
Mi zahtevamo v interesu prebivalstva ln da se ne zavleče gradba prekmurske proge, odločno, da so preišče, Mo je kriv, da najvažnejši akti na po-lTra'inškl upravi leže po prašnih pr«-Mih nn ogromno &kodo našega gospodarstva.
Naša omladina na Poljskem
Varžava, v januarju.
V	Varšavi študira na politehniki in M medicinski fakultet! kakih 40 jugo-&l(tvenskh dijakov, ki imajo . vol« or-fanlzaeijo: »Jugoslavija Letos so priredili v dvorani politehnike (eni "najlepših dvoran varšavskih) dno 27. jaguarja svetosavsko besedo Program jo rbstnjal iz dveii delov, iz koncerta, ki mu je uvodni govor o pomenu sv. Savo fovoril lektor hrvatsko-srbskpga jezika na varšavski univerzi dr. Grabianj-iki, in iz plofa. Udeležili sn se prireditve naš varšavski poslanik Simič s Mani poslanstva, predstavniki Trando-'ke, Italijo, Zedinjenih držav. Ceškn-•lovaSke, rektor univerze, šef presbi-roa ministrstva vnanjih poslov \atan-ton. predsednik Slovanskega društva kulture in umetnosti Kurnatovski itd. Koncert so' je začel s petjem »Himne sv. Save«, ki jo je ne! zbor naših Študentov; nato so peli poljski umetniki ttyszynski. \Voiotynski. Aneevvicz-Dworakowski arije iz »Strašnega" dvora«, iz »Fausta«, iz »Vesper Silicijan-Skih». Posebno pozornost pa ie zbudili Wa.rda Wazminska. ki je pela pesmi .jugoslovanske in iih morala opeto-v.tno ponoviti. Ples. ki se j« M{el po koncertu, je obsegal tudi poljske naivne plese: mazurek in oberek. Polj-tkn časopisje naclnša, di tako prireditve krope prijateljske vezi med Poljih in .Tnjoslnvijo.
V	soboto, dne 0. februarja priredi Poljsko - jugoslovenska Liga v Lvovu raut v dvoranah tamnibtie Kazine in Uteramoiimetnlške-ra kluba pod pro-Mrtoratom poslanika Simiča. generala •>?<!rzejewicza, žunana lvovskega Neumna, znanih profesorjev Dalcerja in
prof.-posnika Jana Kasprovvicza ter njihovih gospft. Raut jugoslovonsko omladine v Lvovu je že lansko leto bila najlepša prireditev trga mesta in ae dvomimo, da bo tudi letos. Vse to po znaki novega slovan-kega življenja, ki ga pnd par leti še niti slutili nismo in ki se ga tem bolj veselimo.
Lovski ples v Kamniku
Hustka Dravtlie divizija «9«
Laza Markovič o sebi
Dopisnik zacTCbških »Novosti« sc jo razsovarjal z Lazo Markovičem o obtožili, ki razburja beograjsko politično kroge in javnost Laza Markovič je zadevo razložil tako le- »Obtožujejo me za šest točk. Za dve točki me ne obtožujejo neposredno, marveč le v svrho urotovitvp, ali sem kriv ali nisem. Za štiri točko pa me obtožujejo di-rekte.
Prva točka se tiče obtožbo glede prodaje sladkorne tovarne pri Beogra-Idn. Toda prodaja je osnovana na zakonski odredbi in versailNki pogodbi, k! odreia, da se nemška dobra prodaia na jnvni dražbi, kar se je tudi zsodi-!o. Ako je upravni odbor prodajal sladkor in povzročil porast sladkornih cen. je to izvrševal hrez moje<?a vpliva kot ministra. Za špekulacijo mora torej odgovarjati nora vri! odbor sam. Druga točka so tiče tiskanja obveznic vojne odškodnine. Obveznice so tiskale vse litojmfiie v Beogradu in j no le tvrdka Lukarevič Delo se Hm ja izročilo nn osnovi sklona ministrskega sveta hrez nateSaia. ker se io z de-I lom mudilo. S tem ni kršen noben za-ikonckl predrl*. Tretja točka nava-ja. da so se med Hercerovci. kl so do-bilizemljo »ekvestrlranih zemlilšč, um-tovila tn d' imena onih, ki so že umrli ali pa s nI oh živeli niso. Ta zloraba so je odkrili prod osmimi meseci {11 jaz sem odredil potrebno preiskavo. O moji odgovornosti torej no moro biti rovora. Četrta točka me obtožuje, da som (vfnbril renaraeijsko nabavo g. Teo^ireviču. Orfobrenie sem izdal na osnov; obstoječih zakonskih predpisov kakor »ivll on oeen! finančno-ekonom-ske<n komiteja ministrov Zlorabe nI bilo n-' tem, gotovo je le da je Teo karevi^ev komr»nn;in skušal prvemu izroiIVint,: lastninsko pravico. In ob tej prilik' so se Izvršile gotove nedopustno mar.;r:i'ae!!e v knjigah pravdnega ministrstva, to pa po moiem odstopu, radi Česa sem n:ctl Teokarevl-čeveniu kompanjonu Tetru Iliču vložil tožbo.
Ostali -"ve točki ki me no obtožujeta :1i'e|(tno. se tičeta odobritve treh delniških družb 'i nroizvodnio špirita v Vojvodini. Odobritev jo izdal ekonomsko - finančni komit6, po mojem mnenju upravičeno. Omeniam le. da se je to zgodilo pod koaliei;sko vlado. Drmra točka obravnava ukinVnjo se-kvestra nad imeriem neke banke in »u se mi rte!« v zamero, da sem odločil n'nti mišljenju likvidae.ii^ke komisiie. Mo! odlok ie po mojem rrlobokem rtre-nričanju osnovan na zakonu. Priprav-lien sem vsik fes. da 0» b-anim. V ilustracijo borba proti meni navajam le. da se me je snrva obtoževalo radi 18 točk in da iih ie opozieiia sama re-strineri'ala na 0, kakor sem jih zgoraj razložil.
Oh'a vlja.mo Markovičevo lastno iz-i.ivo hrez slehernem nrshvlle.i, ker se ho stvar itak razčistila. Značilna jo le njegova ravnodiiSnost, ki nikakor ne prikriva, da je b;!o marsikaj gnilega v njegovi državi danski.
Mimogrede . . .
Ljubljana. 8. februarja.
Lindje so izstopili lz vlaka in privreli po koridorju pred kolodvor. Tamkaj so nekatere že pričakovali znanci in sledilo je ohjenianie, poljnbovanjo in stiskanio rok. Storila sta na cesto tudi spodoben gosnod I11 Šc spodobne j-ša mlada fro«na. Pa je pristonll eden izmed čakniočih, k! ni imel nrillkn nobenemu stisniti roke in skoFjl skraino vi'u dno k lepi goswi. »Gospodični, ali raj vas snremim?« se je glasilo vlhidno vnra.^.inie Ona "a je poslednja ln v luči sveti'ke rmazlla njegove r>ro remo pnmlsiiioCe oči. Mož. malee sta-rikav. ie pogledal začudeno vsiilivega dvnrljiven od strani in ona ni dala od-govora, ftla sta svo!o pot naprei. nespretni kavalir se je pa pontrnl So vedno, bedeg nilma oh strani. Mož ie Cftdrnial in fledal liiihosvmno svolo ženieo. Vs'1'ivl kavalir se zanj niti zmenil ni. Prišli so kenpno no Dimniški cesti do kavarne »Slon-.. k'er pa ie gosnrtd sonrrvg končno izgubil svojo notrpežlilvost. — »Grvsna, gremp v knvmo?« ie te novabll kavalir in sledil jo plosk. Pritok«! je stražnik, stari gospod ie odšel naprei. ona se je pa smelala skozi vrsto belih sob in si rtv si il a bo^ve kaj . . .
V kinu »Tivoli sta se snogledala. Sedela sta slu*«'no dnig	dr i(rp-
ga. »Krasne slikeb .ie vzkliknil fant pritaieno. »Divno. sil.ihio.« Ip dahnila prijazna soseda. »Greste večkrat f biro, gospodična?« ie vnriK.il kavalir. ».Tol. ko sem pa tako dnlefi doma . . • 7. Goren'°kecra'« !e sledil zannUiv odgovor. »Ali odld»tfl z vlekom?« »Da, v snstilni mo čaka oče!« Nato podreb-neiša vpražania: »Oče. kaj?« — »Tr-srovee . . . nekie nad Kranjem.« Po predstavi se je noniidil za snremlieva!-cn in n! bil odbit. V gostilni je č.iknl oče, vesel vsled sklon'eno Vihre kuo-čiie, svojo edinko. Mladi tavalirski postonač se je s sm"tli'vo gesto predstavil na rHez tako dobremu mnžlfkti. ta ra je takrat vstnl in položil «vo.io težko roko na obo lici hkratu. Vpil jo nad hčerko, da mora biti njen samo snselov Francelf in noben dnicri. Prišel je mož postavo in napravil red. , Očo in hči sta se odpel lal.i na Gorenj-' sko, kavalrr na z otečenim licem v mesto nazaj. Mesto ljubezni bo sledila tožba.
Čevljarček spovednik
V slavnem štajerskem Vcržcju, kakor menda tudi drugod, velja častitljivi običaj, da duhovniki pred in ob polnočnlci nc spovcdujclo. Temu nedosledku Je ob polnočidd 1923 hotel odpomočl dobrodušni čevljarček A. F., kateremu šo sc smilile pobožne žcnlčlcc, kl so žalostno gledale v prazno spovcdnlco. V svoje veselje so naenkrat opazile, da sc v spo-vcdnlcl nekaj giblje In ko so še slišale rahlo pokašljevanje, pač niso mogle več dvomiti, da so dušni pastirji hoteli napraviti za polnočnico 1923 izjemo. Hitro ic prkleknila neka ženska k spovcdnlcl ln kmalu opravila spoved brez posebnega, včasih mogoče tudl običajnega kreganja.
Tako daleč bl bila stvar v redu In bl najbrž ostala v redu, ako »spovedana« ženska ne b! želela sprejeti tudl obhajila. Tu se pričenja prvi zapletljaj čev-ljarčkove drame. Duhoven, kl ic opravljal cerkvena opravila nI hotel obhajati ženske, ker mu Je bilo znano, da nI spo-vcdoval ob pelnočnlci nobeden duhovnik. Ker pa imajo ženske v vsaki stvari svojo glavo In misel, tudl tokrat cclo napram duhovniku ni hotela popustiti .spoveda-na» ženska.
Pričelo Je zato poizvedovanje 00 osebi spovednika, kajti nastale so te^ke slutnje, da se ie nepoklicani loti! poslov, za katere so poklicani Izključno pristojni.
Pa nI bilo sreče; pomagajo naj rad! tega orožniki. !n res jc iznajdljivi orožnik obiskal na starega leta dan v svoji najboljši obleki čevljarčka, si vzel za parado Se orožje seboj ln sc prijazno razgovarja! s čevljarčkom o spovedi oh polnočnlci. Vse to se jc čevljarju dopadlo In skleni! je
v	svoji postrcžljlvl duši, da sc hoče tudl 011 držati načela: prijaznost za prijaznost ter jc zaupal orožniku, da jo spovc-dal ob polnočnlci neko žensko, več pa seveda ni smel povedati, ker je moral varovati molčečnost. Prijazen orožnik jc takoj sestavil čevljarju ovadbo na državno pravdnKtvo, državni pravdnik pa obtožnico, nakar je povrddlo sodišče čevljarja, da se naj pride 6. februarja t. 1. spovedat na štev. 53.
Prepozno jo dcznal čevljarček za pre-Lskošcni nauk rimskih Jurlstov, ki pomaga v najtežjih situacijah, — seveda, če ga z vsega pečetkn pametno upor^Hia ! — in kl sc ghsl v prostem slovenskem prevodu: »Ce si napravil kako lumperllo. ! taji«. V čcvljarčkovih rokah pa sc niti ta ' nauk 11I ohnescl; nasprotno so sodrlkl čevljarčka še ozmerjali, da iili Ima tako neumne, da mu bodo vcrlell. da jc orožnikom prignal pei-aj, če-ar 11! storil Sodniki so bili naziranja, da čevljar nima pravice spovcdovatl, trarvč, d.i se nai drži svojih kopit in so neskesanemu grešniku naložili precej hudo pokoro: namreč 3 tedensko premKIlcvanje v samotni celici okrožnega sodišča v Mariboru in ker tudi posti Iu trda ležišča kro-tč hudobna nagnitnla, je bila pokorca poostrena z dve:"! poc,r»m In dvma trdima leMščema ra teden In po vrhu šc z eno temnico, nakar da mu bo odpuščen greh.
Na vprašanje, fe sprejme karen, Je dejal. da Jo pri nas v Juco«lavlJI vse narobe. kaltl nlkdnr še n! slišal, da bl se kjerkoli drugod na svetu naložila pokora spovedniku.
Draginja v Ljubljani b druorod
Zagrebški »Jutarnji list* priobčuj« po podatkih aprovizacijskega urada pregled con vsakdanjim iivežnlm potrebščin »m v poedinih večjih jugoslovanskih mestih. Za i Ljubljano je tabela precej porazna, ker v I paraleli z ostalimi mesti dokazuje, da na-j ša nekoč po zmernosti akupička znana metropola sili vsem drugim mestom, pred-vsem Zagrebu, s tržnimi cenami v ospred-! je. Ljubljana ni nič več <vredna», kar je 1 treba z ozirom nn uradniški, malopodjet-niški in proletarski žlvelj, ki tvori glavne plasti njenega prebivalstva, ugotoviti s tem večjim negodovanjem. Tabeli Izkazuje nastopne tržne cene: Govedina: 1.) Ljubljana Din H 50 do 28-—; 2.) Zagreb 22-— do 80-—; 3) Beograd 20-— do 24 — ; 4) Maribor 10 — do 27-—; 5.) Celje 20-— do 25—: C.) No-
vi	Sad 24 — do 28-—; 7.) Varaždin 21-50 do 22-50.
• Tclotina: 1.) Ljubljana 20 — do 31-—; v nadaljnjem redu: 2.) 28 — do »>•—; 8.) 22-- do 28-; 4.) 24-— do 80—; 5.) 30-- do 35—; C.) 30— do 33—; I 7.) 24-—
I Svinjina: 1.) Ljubljana 32 50 do 35--;
2.)	32.50; 8.) 80 — do 84.-; 4.) 30.— do j 40—; 5.) 30— do 35 —; 0.) 80-- do
38 -; 7.) 80—. Slaniia: 1.) Ljubljana 80 50 ; 2.) 34—;
3.)	84'—; 4.) 85— do 40—; 51 41— do 43—; 0.) 30— do 87—; 7.) 37 50.
Falo: 1.) Ljubljana 30 50; 2.) 35— do 30 50 ; 3.) 88-— do 40--; 4.) 33—; 5.) 43—; C.) 38—; 7.) 42 .7).
Mast: 1.) Ljubljana 42-— do 44-—; 2.) 82— do 34—; 3.) 37— do 88—;
4.)	40—; 5.) 44--; C.) 38— do 40—; 7.) 42-00 do 50-—.
Mleko: 1.) Ljubljana 3— do 4—;
2.)	3— do 4--; 3.) 5— do 8—; 4.) 3 50 do 4--; 5.) 4—; 0.) 4—; 7.1 3—.
Jajca: 1.) LJubllnna 2 50 do 2 75: 2.) 2— do 8—; 3.) 250 do 3-50: 4.) 2-50;
5.)	2 25; G.) 3 50; 7.) 2-25 do 2-50. Fižol: 1.) Ljubljana 0.-; 2.) 0.—:
3.)	8—; 4.) 8--; 5.) 8—; 0) 8—; 7.) 5-25 Zelje (kislo): 1.) LJubljana 3"-;
2.) 4--; 8.) 5— do 0—; 4.) 8—; 5.) 4—
do 5—; 6.) 7--; 7) 2-50 do 8—.
Krompir: 1.) LJubljana t— do 1-25; 2.) 1-75; 3.1 S— do 4—; 4.) 1-25; R) 1-23; 8.) 2-50 do 8—; 7.) 125 do 1-50.
Moka št. II: 1.) Ljubljana 0-25 do 650,• 2.) 0—; 8.) 6 50; 4.) 0-60; 5.) U 20; 0.) 5-75; 7.) fi-25 do 0 5O.
Moka št. 2: 1.) Ljubljana 0— do 625f 2.) 5-50; 8.) 0—; 4.) 0—, 5.) 500; 0.) 525; 7.) C-—.
Kruh (črn): I.) LJubljana 5-50; 2.) 5—J S.) 5--; 4.) 0—; 5.) C—; 6.) 5—t 7.) 0—.
Kruh (bel): 1.) Ljubljana 6-50; 2.) C—; a.) <v_; 4.) 7—; 5.) 7—; 0.) 6—. 7.) 0-50.
Dopisi
SLOVENSKA BISTRICA. D-rcs, dn» 9. febr. zvečer ob 20. uri in dno 10. fehr. popoMne ob 15. uri ponovi tukajšnja Čitalnica šaleigro »Cigani«, ki je lani občinstvu tako ugajala. Upamo, da jhu ho tudi Ictck pripravila nekaj zabavnih uric. Kakor čujemo, so za prihodnjo predstavo pripravita Šalolgra «t"fn In njegova sobtra«. — Napeljava električnega voda po mestu 6e jo zakasnila. Glasom pojrodho bi morala hiti vsa tozadcv-na dela opravljena do dne 1. fehr., kakor pa smo informirani, jo tvrdkl «F.lin», ki je prevzela IzvrSitov, zmanjkalo materiala in Ima istega Se v Nemčiji. Tako bo pri na« električna luč namesto 1. februarja zasvetila šelo daleč v marcu. Ne vemo, ali je taka netočnost priporočljiva za tvrdko »F.lin«. I
SLATINA RADENCI. Tu soijo poro-čil medicinec Waltcr Iliilin 1 gdč. YC. VVicltechniggovo in postil s tem unlask nik Radensko Slatino. Poročil ju je v domači kapelici — katoliški duhovnik — v nemškem joriku. Da se no pozabi, je. Hohn prod leti o priliki Šolskega zleta v Radence iztrgal tičoneem slovenske zastavo in jo poteptal v blato. Po prevratu so jn na koroJki fronti bojeval proti nam, sedaj pa išče belega kruha, na naši zemlji, dasi še v srcu vedno straston sovražnik nagega naroda. In rodbina \V!e!tschnl-»gI Pred preobratom so priromali k nam. Vera: evangolisch; malerni jezik alldeuU.h, za slovenščino pa jo rabila to'inača in ji jo bilo vse »\Vindlscli0 Cagage«. Sedaj pa so ji katoliška »en, slovenski jezik in radikalna pomagali, da si je z lahkoto pridobil'. r**e dižavljanstva Kar naenkrat sc punuli najzvestejši čuvarji našega naro-d". ie n.« ".n državo, seveda samo zato, d» r.»» po«p'jdarski izkoriščajo in za sebe Vujnh bo;at kapital. Narodni krogi, vz. d'i:m!t? vt in posvetit« temu gnezdu vet?
MURSKA SOBOTA. Ker lansko jesen
-išji Šolski svet vsled pičlih državnih kreditov ni mogel dati na ra7polago nobenega zneska za božič,nlco revnim nčon r.em v Prokmurju, zato je Šolski oddolek ok"iineL-s fin varstva v Murski Soboti iz listne iniciative priredil zbirko za pod-noro nnirovnijšim učer."em obmejnih šot. TVoSr.ji so so odzvali številni dobrotniki In se je nabralo skupaj 1535 Din ln «* Miga. Za denar so se nakupili zvo-.t(l in poresa, ki se razde'o na posamezne obmejne 60I0. Vsem darovalcem bodi ''rečena tem potom v imenu ubogih šolskih otrok iskrena hvala.
PTUJ. Drauntično društvo je uprizorilo 3. in 4 febr. »Rokovnjačo« s sijajnim u?p'jhom, čeprav 50 bile vse vlogo ■nscdcrio po domačih d'letantih. Rajni Vcrovšck bi bil vesel Blaža Mozola gosp. '.'reka. Simpatičen Nanrle jo bil g. Zu-ttančič. G. Krištof je v vlogi fttefana. lober uradnik. Potjo je bilo v splošnem proti pričakovanju dobro. Ga. Ko3tanje-veo jo morala pevsko točko Nonino po eoviti. Gdč. Jurmanova jo pogodila vso Jubkost slovenskega dokleta, dobra sla bila tudi dr. Ilorvat kot Mencej in g. ^kaza kot čevljar Boje. Pri pevskem •boril so sodelovalo najboljše ptujsko noči. Oprema jo bila zadovoljiva. Požrtvovalnim rlilctantom vso priznanje.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Sobota, 9.: »Othello«. C.
"edelja, 10.< ob 15.: »Mogočni prstan«.
(Znižane ccne.) Izv. Ob 20. »Hamlet«. Pondeljek, II.: »Tri maske«, »Smešne Prccljoze«, »Priljudni komisar«. F. Ljubljanska opera. 5ohota, 9.: Koncert Pavla Holodkova, Prvega barltonlsta Moskovske opere. Izv.
Nedelja, 10.: »Nižava«. Izv. Pondeljek, II.: Zaprto. Torek, 12.: Gostovanje baletnega zbora zagrebškega narodnega gledališča 'zv, Izv.
Šentjakobski oder.
Nedelja, 10.: »Vražji Rudi«.
Celjsko gledališče.
Pohota, 9. ob 16.: »Zakleti princ«. Šolska predstava pri znižanih cenah. Nedelja, 10.: »Revček AndrcJčck«. Izv.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 9.: »Mercadet«. C. Vledclju, 10. ob 15.: »Luinpac!J-vagabund>-Izv. Ob 20.: »Janko ln Metka«. E.
Nedeljsko predstavo t Ljubljani. V "edello zvečer se poje v Liublianl opera
»Nižava-*, ki Je lani dosegla izredno velik uspeh. Uprizoritev bo ljudska operna predstava pri znižanih cenah. Posamezne vlo-je so v sledeči zasedbi: Marla g. Ti.a-lcrjeva, pastir 1'edro g. Soullski, posestnik Sebastijnno g. Cvejič, Tomaseo g. Zupan. Ostale vloge so v rokah dam: Mali-čičeve, Sfiligojeve, Korenjakovo in Jero-move in gg. Banovca In Puglja. Drama uprizori v nedeljo popoldne ob 3. »Mogočni prstan» ob znižanih cenah, zvečer ob 8. je <Ilamlet».
Koncert »Glasbene Matice" v Maribora
Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ma< rihoru je priredi! 6. februarja konccrt. Na programu je imel dva mešana zbora cn moški zbor, Gricgovoga »Samotarja« ter Sattncrjcvo »Pcpelnično noč» s spre mljcvanjcm orkestra, sestavljen iz dru« štvenega orkestra na lok, članov »Dra« vc» in vojaško godbe. Kar sc tiče zbora ni nobenega dvoma, da napreduje pod vodstvom ravnatelja g. Topiča prav po= voljno. Dosegel jc žc višino marsikutc. rega zbora, k| sc štete med prvo v dr« žavl.
Prva točka ie bila PavSIčeva «Co rdc<
čo rože zapade sneg«. 2c v tej skladbi sc jc pokazala jasni vokalizacija. Po« sehno efekten pa jc bil končni pp. Pre« mr!ov »Zakaj« jc skladba, ki zahteva dobrega interpreta. Komponist in diri« gent sta enako krasno proniknilo v ml« šc! pesnika; in efekt ni izostal. Adami« čev »Kralj Matjaž® jc povsem moderna skladba, katere se mora lotiti lc dobro šolan zbor. Nastavki in akordi zahto« vajo mnogo tehnike. Komponist upo« rablja dc'oma fugo, deloma Imitacijo, seveda z modernimi sredstvi. Pater Kolb jc zapel Gricgovcga »Samotarja« s po!« nim, dokaj obsežnim ter lepo zvene« čim glasom, ki sc jc samo v višini po« kazal nepopolnega. Čc poprovi svojo vokalizacijo, postane nedvomno dober pevcc za orntorijc in sllčnc skladbe. — Zadnjo točko iz programa jc izpopot« nicvala Sattncrjcva kantata «V pepel« nični noči«. Zbor jo svojo nalogo rešil zelo častno. Čc orkester nI bil vedno na incstu, ne smemo tega. šteti v s'abo dirigentu. Z malo skupnimi vajami Je dosegel kar jc bilo mogoče. Partije ba. rltonskega so!a je pe! pater Kolb, sopran pa fjdčna Mezgcčova. Nicn čisti, zvonkl glas je zvenel srebrn-^. V dar jc dobila šopek cvetja, pater Kolb palmovo velo z trobolnico, ravnatelj Topič pa velik šopek. Matični zbor Je pokazal kaj In koliko zmore in je na svoj uspeh lahko ponosen.
.V. 3.
»Ljubljanski Zvon"
Številka za Januar 1924.
Izdajanje kulturne, književne revije jc v sodobnem življenju pogumno dejanje, ki zasluži skoro toliko po'"r< nosti kakor ustvarjanje samo. »Ljub« Ijanski Zvon« je letos stopil v 44. let« nik. Z a lažjo razlikovanic od lanskega leta sc nnm jc predstavil preoblečen, v zelenem ovitku in z modeno naslovno ' stranjo, ki jc delo akademičnega slikar« ja Bož. Jakca.
Na uvodnem mestu ima besedo Oton I Zupančič, ki objavlia pro'og pctdcjaaski tragediii Veroniki Dcscniški pod našlo« vom »Plašč«. V tej dramski pesnitvi stopa pesnik pred nas v novem nuponu svoje stvaritcljskc silo, kjer druži čist lirski element z dramatičnim dejanjem. 2c v prologu so nekatera mesta tako si« jajna, da dado slutiti vso nndaljno kra« soto tega izliva našega pesniškega gc« nija. V jezikovnem oziru je zanimiv nainovejši Žu|yinčičcv pravopis, ker sc drži fonetične Izgovorjave.
Juš Kozak otvarja prve strani svojega velikega romana »Scntpctcr«. To bo pestra pripovedna slika iz starodavnega ljubljanskega okoliškega miljeja, katc. remu jc pisatelj posvetil vse svoje sile, da ga poda kur mogoče najverneiše. Dr. Ivan Prijatelj prispeva csč »Mlado slovcnci« in »Nova Evropa«, Miran Jarc razmišljanje »Iz mojih molitev«. Cvetko Golar ohjnvljn pripovedni spis »Pasti« rica Urška*, dr. Metod Dolcno 00 opl«
suje slovensko ljudstvo na Dolenjskem pred dvemi, tremi stoletir. Pesmi so dali n.i razpolago: Stanko Majccn »Modro lesketa sc mak«, Fran Albrccht Iz "Pet. litičnih sonetov«, KrvIov.Vdovlč »Dva soda, I«o Gruden ».lutrnnja pesem« in Alojz Gradnik »Svatba v Brdih«.
»Književna poročila« obsegajo occn« izišlih knjig, v »Kroniki« pa poroča Fr. Albrccht o ljubljanski drami, kritikujoč uprizoritev «IIam'cta». N. K. podaja kratek pregled »Iz francosko književno, sti« v .prošlem letu.
2e januarska številka »Zvona« nam jamči, da pojdo revijo tudi letos naprej po svoji dosedanji poti, t. j. da ostune zrcalo naivišicga kulturnega strem'len ja v Slovcncih. Tembolj jc s tem prisiljeno vse naše razumništvo, da si revijo omi« sli. Cena letno 120 Din. Naročila jc na« sloviti na »Tiskovno zadrugo« v Ljub« Ijani, Prešernova ulica 54.
Za koncerte jn^oslorcnsko komorno
•tlashe. katerih prvi so vrši v ponedeljek dne 11. t. m- ob 8. uri zvečer v Filharmo-nlčnl dvorani, vlada v LJubljani vseobon zanimanje; saj so to prvi koncerti tu vrste, na katerih se hoča sistematično pokazati razvoj jugoslovenske komorne dasbo po njenih najboljših zastopnikih. Občinstvo opozarjamo, da je nekaj sedo-Zcv šo na razpolago, vstopnice so dobe » Matični kniigtrni.
R,listava karikatur * Beogradu, Ildrn. ženje jug. obl. umetnikov nam javlja: N.i iniciiativo Umetniškega odolenia se le ie-
VESELO MINISTRSTVO.
Pa se v uaših ministrstvih pije »črna kafa«, je običajno In spada U reaor-toin. Da pa su resurji včasih Se bolj livalmi in delavni, dokazuje vesela
marveč da Izdaten del celokupno obreme-nilve odpade na avtonomne doklade.
* Piolesi UJU proti redukciji učiteljic ženskih ročnih del. Upiava L1JU j« podala prosvetnemu ministru M. Tiifui.uvi-
Zgodba, o kateri razpravljajo po me-1 č« P"°t°st glede sklepa kuu.Kja za raz-tropolj-	| vrsti tov nameščencev min »trstva p>o-
Guvori se in tudi novine pričajo sveto, s katerim so učiteljico točnih del tako, da je v finančnem ministrstvu na ljudskih šolah v Slovim^ reducirajo, nedavno prišlo d0 lateresantnega raz- Predsednik udiuScn.-a Mankovič jo »pokritja. Obstoja posebno »odelenje za rotil ministru p:osvete, da bo v»e u. i-čuvanje staiih banknota«, in je v njem tcljstvo našo državo mi»!op:lo proti tc-za|Kxslctiih šr-steru uradnih sil, troje mu ncosnovutiemu sklepu komisijo. I ro-moških, troje ženskih. Ko se je začelo ti redukciji učiteljic ženskih ročnih dol Opažati, da v tem odolenju ne funkei- se ;e izrekla tudi »Nsrod-s Prosvota-. ionira vse bas v vzornem redu, je fi- I * fstapovltov podružnice SPD. zo Jcso-nančni minister poslal višjega uradni- nire in vkuli.o. Podružnica fcPD. v Kranj-ka inspieirat. In kaj je našel gospod ski B"i> 1'rosi za objavo sledečih vrstic: inšpektor? Nič drugega ko kaos, po- Da no bo nespomumljenja vsled poro-poln nered. Predložil je ministru, da čila v St. 2 Plan. Vrstnika, da se je na vse uradne sile odpusti. Zdaj so se za občnem zboru kranjskogorske podružnice zadevo začeli zanimati tudi nekateri S1'D. sklenilo priporočili osrednjemu od-
narodni poslanci s plemenitim namenom, da te uradne sile spasijo pred krutostjo redukcijo. Brskalo se je nadalje in razkrilo se je nekaj novega: da se je v odelenjn vsak po[K>ldan vo-selo plesalo. Nekak mlnisterijalni five o e.looek. Pristop le povabljenim. Odo-lenje samo je veljalo za harem, brez posebne opreme in navlake . . . Škmla, I
boru ustanovitev posebno podružnice za Jesenice In okoli o ter tudi Dovžc-Moj-strano, ugotavlja imenovana podiuž.ilca, da je bilo sklenjeno priporočati samo ustanovitev podružnice za Jesenice in okolico z ni »'jo med občinami Jescnl^e-Mojstrar.a oziroma Dovje, torej brez Dovje Mojslr.ir.a.
* Ju'.-o-i. Ma'lra nam spnrofa. Na naši
• Polnžnire smo priložili današnji številki <Julru>. Dobe jih vsi, ki plučujejo
ga župana Sporna! Razpisi pokrajin. upra-| u— Kateri zavod, trgovec ali podjetje valnico za rnatere. — Mariborski Orju, ve v Ljubljani se sploli žo nekaj časa od- bi sprejel kot kontoristinjo v službo naši napravijo v nedeljo izlet na pra, llkujejo t slabim jezikom in slogom. Zdi pridno in pošteno dekle, ki je z odliko gersko, kjer ima tamošnja Orjuna v sc, da v predsedstvu nimajo dovolj kon- cbsolvirala Gorazdov trgovski tečaj. Jo nedeljo zvečer v prostorih kolodvor,^ ccptnlkov, ki poznajo slovnična pravila, brez starišev in ima šc pet nepreskrb* restavracije prvo prireditev s plesom »Jezik očistite peg . . .» velja še danda- ličnih bratcev in sester. Obrniti sc na j raznimi zabavami, nos.	Mlci Gvardjančlč, Poljanska cesta 54,
* Ogenj na Fali. V četrtek dopoldne je I. nadstr.
izbru'iull v barakah elektrarne požar. Na j —---—--—;—---
kraj nesreče je priliitelu tudi mariborska I VSI na športni Karneval
požarna brnmba z avlolurbinsko brizgal-! £Jne i) februarja V Narodni tlom no, Ul jo ogenj takoj omejila.	I	67»
*	Novorojenček noj lotloin. V Novem j-----—---—--~--; : ,
Sadu so našli dijaki ua drsališču pod le- u- Sokol v Sleparji vasi vprizori v deno skorjo truplo novorojenčka. Dijaki c Jo dne 10. t. m. v društveni telo. so zadevo prijavili policiji, ki je uvedla,vodnici vese oi(!rl enodejunki «lot do obširne poizvedbe.	in f" ■ «niund» Po predstavi
•	Velika tatvina tobaka v Novem Sada.1 P™ta »b«»* '» P!cs- /aCctek ob 19' V noči od 5. do R t. m. so doslej neznani
storilci udrli v skladišča na železniški postaji in odnesli 14 velikih zabojev tobaka.'Tatvine jo osumljenih več železničar jev; dva sta bila aretirana.
llnltUn (Ir ffns> <iei»to sami, ako i<»-vslmu tl\ Ud pito blagodroji e preden si uo ok oilutii »ukih cen v trgoviui
„DANICfl." Majzeli & RajšcIJ
Ljubljana, Tur aškl trg št. I (liiv-a Frcskrbuvaluica), Velika »ulo^a blaca. htačevine, žamet«, kontcniae, t akoviue, hailienta, Oam-le, in1 c j, pletov, nogavic, rokuvie, kravat, »raje, ovratniku', pn dpusiiikov, j"pie ter najrazlične (rn .Inivciz«. blaga. — 1 tutam r.a'ojja nsn la vaeh v. »t.	tu
ros tre i bi vestua ia točus.
j
Iz Ljubljane
u— Sokol Ljubljana II. vabi uljudno na veliki p'.cs z maskerado, ki sc vrši danes 9. t. m. ob 8. uri zvečer v dvo* rani »Kusinc«. Z ozirom na velike pri. prave, krasne dekoracije in na veliko
da je prišlo do razkritja ravno srod zapadni meji v Sovodnjem pri Gorenji va-predpusta. Minister se jezi in zainte- s" se ie ustanovil krožek za Izključo-resirani narotlni poslanci tudi: pleme-.vanje tujk. Vsak prestopek kaznujejo čla-nita iutervuucija jim je Izpodletela.	s 40 para ter so zbrali za Jugosloven-
Ssa. sko Matico znesek 75.40 Din. Iskrena hvala! Želimo si le mnogo posnemalccv!
• Nov nikljasli denar. Te dni se je vršila v finančnem ministrstvu koufereuca, na naročnino po pošli. Zamudnike prosimo, kateri se je razjiravljalo o kovanju niklja-da nuni brez odloga pošljejo naročnino za stega denarja po 50 par in 1 dinar, ki se nazaj in za naprej. Da ne boste imeli a ga bo izkovalo za okoli 10 milijonov di-poSlIJunjem naročnine pri pošiljanju lista uurjev.
nobenih presledkov, Vam priporočamo, i * 4!l!ctnico poroko sta obhajala dne, da nakažete po položnici naročnino naj- 5. t. m. Anton in Neža PckliC v Dobrini v Število ž® prijavljenih skupin mask bo manj za iri mesece naprej. Četrtletna na- ptujskem okraju v krogu svojih sorodni-1ta prireditev gotovo ena najlepših ma-ročnlna znaša G0 Din. One, ki imajo na- kov in prijateljev. G. Pcklič je bil nad rofnino le poravnano, prosimo, naj spra- 20 let župan iu dalje časa tudi načelnik vijo položnico z:i poznejša vplačila. Sve- šolskega sveta. Jubilantoma, ki uživata tujemo jim pa, da naj z njo že sedaj po- velik ugled ln sla splošno priljubljena, daljšajo naročnino za naprej. Najbolj brez kličemo: Se mnoga letal skrbi ste, ako morete poslali naročnino | • Glavni Save« jugosl. vinogradnikov, kar do konca letn, ali pa vsaj za pol leta. Prometni minister je dovolil zn posetnlke One naše naročnike, kl so »Julro> to ustanovnega občnega zbora Glavnega Sa-plafali za dalj časa, zlasti za celo leto, pa veza vinogradnikov, ki se vrši dne 10. le-prosimo, naj položnico oddajo v krogu bruarja ob 10. prcdpoldne v Zagrebu, znl-svojih znancev in prijateljev, da nam z žanje voznih cen za po!ovico nn ■ sch dr-njo pošljejo naročnino kot novi naročniki, žavuih železnicah (velja tudi za južno žo-Zannšumo se, da bodo cenjeni naročniki Iczuico). Kupili je na odhodni železniški v gornjem smhlu postopali in se nade- postaji cclo karto doličnega razreda, ki jemo, da naše opozorilo ne bo ostalo brez velja s potrdilom predsedništva občnega uspeha. V prihodnje bomo tiskali le lo- zbora tudi za povralek. Pokrajinski Savez liko izvodov listu, kulikor jih bo plačanih, jugosl. vinogradnikov za Slovenijo v Ma-Zastonjkarjem smo primorani list usta-! riboru.
vi'i-	j * Smrtna kosa. Dne 7. I. m. je umrla
*	Promocija. Na staroslavni Karlovi gospa Marija Glažcr, mali graščakinje na univerzi v Pragi je promovira! dne 4. t. m. gradu «Gulenbtichel> pri Šoštanju, v staža doktorja vsega zdravilstva g. Franta rosli 00 let. Iokojnlca jo bila ljubezniva M is, sin pokojnega profesorju ljubljansko ženska in splošno priljubljena. Pogreb bo tehniške srednje šole. g. Celcslina Mlsa.! danes 9. t. m. ob 10. dopoldne na poko-
*	(Uradni listi z dne 7. t. m. prinaša Poišče farne ccrkve sv. Mihaela v So-edločbo o sedežih novih srezov v marl- šlnnju.
borski oblasti, naredbo ljubljanskega ve-1 * Pomič poškodovancem po poplavah, likega župana o pobiranju občinske dav- Glavni odbor Rdečega križa prične te dni ščine na ponočni obisk gostiln ln kavarn zbirati prostovoljno prispevke v denarju v občini Tržiču, razglas o roku zn izpra- in v malerljalu za poškodovance po popla-ševanje prosilccv za koncesijo stavbenega vnh v Sloveniji, na Hrvatskem. Dalmaciji mojstra ter razglase raznih uradov in in Sori- Ako bo akcija obrodila po-oblaslcv.	-	: voljen uspeh, se bodo podpore delile ta-
*	Avtonomne dcklade 't direktnim dav-' koi ln ne 5e'e r° osnovanju fonda, fcom v Sloveniji. V 11. štev. »Uradnega * K!a«ična slovenščina pnlfajin. upravo Iista>, ki izide 12. L m., objavi delegacija | v I juMjani. Prejeli smo: Včasih smo se ministrstva financ v Ljubljani statistiko (zgražali nad škandalozno slovenščino o avtonomnih dokladah na direktne davke' nemških in nemSkulnr kih uradnikov, ta-za leti 1922. in 1923. Iz tabel I. in II. je ko zvanih kurzislov. Toda na naši pokra-razvidna obremenitev davkov po posa- j ilnski upravi živi še en lak lič. Se leta meznih vrstah doklad, pregled III. pa iz- 1921.! V razpisu z dne 31. januarja I. L, knzuje celokupno višino vseh doklad. št. 410, čitamo sledeče klasične goroslas-Davčni uradi izk-zujejo v opozorllvenlh ' nostl: c ... ni prenesel svoj domicil . .. opomlnjevalnih položnicah itd. državni nazlranje je protlvna ugovoroma . . . d.^vek in avtonomne doklade, kumulaliv- pred temu prenosu, . . . pred poteku no. Davkoplačevalci so radi lega često roka, . . . zoper tej odločbi itd.» Kdo mnenja, da so zneski, ki se od njih t i rja - j piše na naši pokrajin, upravi tako slo-jo, samo državni davki. Iz omenjene ob-' venščino? In lak razpis so poslali vsem jave bodo mogli posneti, da lemu nI tako, j okraj, glavarstvom s podpisom g. velike-
u— Ljudska vi soka šola v Ljubljani
priredi v nedeljo dne 10. t. m. ob 10. uri dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednjem predmetu: «0 grozečem nastajanju duševnega pro!ctarijata». — Predava g. vseuč. prof. dr. Josip Vidmar Vabimo na to važno predavanje vse p!asti naše javnosti.
u— Medicinski ples. Danes 9. febru« arja sc vrši v veliki dvorani «Unirna» V. medicinski p'es, v prid društveni kniižnici. Oficijelni sprejemi so med pol 9. in 9. uro. Evcntuclnc reklamacije va. bil sc sprejema tekom popoldneva v Unionski dvorani. Društvo mcdicinccv.
u— Prcporodašil Danes ob pol 15. uri sc bo vršil redni scmcstralni občni zbor areni Narodnega doma z običajnim sporedom. Tovariši, udeležite sc ga pob noštevilno. Odbor.
u— Koncert. Danes v soboto se vrSi v kavarni Kvropa koncert dravske god« be. Začetek ob 9. uri zvečer. — Vstop prost.
stavil odbor zn prireditev skupne razstave	ljudni komisar« pa dandanes na Fran.
vseh karikaturistov v naši držuvi. Moja	coskcin. Literarno najviše stoječa jc
m prireditev take razstave se je pojavila	Molicrova klasična komedija, ki jo jc
že pred nekoliko meseci in je potekla iz	g. Putjata izvrstno naštudirai večinoma
prepričanja, da bo vedra umetnost karika-	z najmlajšimi ženskimi in moškimi člani
tu-istov našla mnogo Interesa v naši pu-	ter jc obenem sam znamenito igral slugo
blilii. V tem času, Uo se ustaijajo no-	markija Mascariila. V Courtelinovcm
trauje in zunanje razmere, bo kazalo naše	vclczabavncm delcu so sc prav odliko.
U" tuiško, politično in socijalno življenje	, vali gg. Pcčck, Sest in Lipah, v M6rč>
v karikaturi prijazen smehljaj na celo- jevem pa ga Juvunova, gg. Kogoz, Gre«
k pno vznemirjenost sedanje dobe. Raz-	gorin in Skrbinšck. Stvar pa jc nekam
skeradnih zabav v letošnji sezoni. Nc zamudite izredne in neprisiljene zaba. vel Prcdprodaja vstopnic za članstvo v trgovini br. Milko Krapcža, Jurčičev trg. Opozarja sc, da so neresnične od izvestne strani razširjeno vesti, da sc p'cs ne bo vršil, ker jc ravno nasprot« no res, da se ples in maskerada na vsak način v prvotno zasnovanem obsegu vr> šita, nc glede na druge prireditve iste« ga dne.
u— S. K. «Slavija» vabi na veliko predpustno veselico, ki sc vrši v nedeljo 10. t. m. v gostilniških prostorih g. Smo« leta pri »Malem slonu,, v Vodmatu.
u— OR.JU.NA. Ljubljana javlja, da ima v svojih društvenih lokalih v areni »Narodnega doma» (vhod z Blcivvciso. vc ceste) uradne ure ob delavnikih od pol 19. do 20. in ob nedeljah in prazni, kih od 10. do 13. ure. Članstvo se opo« zarja, da v tem času lahko vplača č!a> narino, ter dvigne legitimacij« in značke Ob tem {asu sc tudi sprejemajo novi £!ani.
u— Predavanje v društvu «So£a». Ker
jc g. dr. Amhrožič danes zvečer nujno zadržan, odpade njegovo predavanje za enkrat. Na mesto njega ho nastopil g. prof. dr. Lah, l;i bo govoril «o ciljih in idealih sodobnega Slovanstva«. Začetek ob 20.30. Vstop prost.
u— Športni karneval v Narodnem do< mu bo ena najkrasnejšlh prireditev v letošnjem predpustu. Poleg izredne dc. koracijc bodo imeli posetniki priliko vi« deti tudi lepe skupine žc prijavljenih mask. Plese vodita iz prijaznosti gg. VI. ček in Cernc. Sodeluje godba Dravske divizije. Del čistega dobička jc name. njen Olimpijskemu fondu in zgradbi So kolskcga doma na Taboru. Vstopnice se dobe v predprodaji v Češki industri« jnlni banki.
u— Šentjakobska maškarada bo dne 16. februarja v gornji dvorani Narod nega doma. To bo ena najlepših letoš« njih prcilpustnih prireditev z ozirom na dckoracijo, kakor tudi glede celega spo> reda. Vstopnina le 10 dinarjev za vsa« kogar, maske dobrodošle.
u— Uvod v umevanje umetnosti. — Sedmo predavanje sc vrši v soboto dne 9. februarja ob 6. zvečer v zbornični dvorani univerze. Predava univ. asistent dr. Fr. Mescsne! «o plastičnem in slikovitem stilu». Vstopnicc po 12 dinarjev pri vhodu.
Iz Cel i a
c— Občni zbor Jugoslovanske Mat|:j sc vrši v torek, dne 26. t. m. ob 20. url v mali dvorani Narodnega doma z olij, čajnim dnevnim redom. Pričakuje s častna udeležba narodnih krogov.
c— Redna seja obč. sveta sc vrši v pondeijek, dne 11. t. m. ob pol 19. uri Poročajo posamezni odseki in referenti za podjetja.
c— Smrtna kosa. V Celju je nenaden mu preminul od kapi zadet dne 6. t. m, g. Anton Chiha. klobučar in hišni po, sestnik, v 63. letu starosti.
e— »Manncrgesangvcrein« priredi sohoto, dne 9. t. m. v prostorih hotela Union svoio predpustno veselico. KaUoi se jc zvedelo izza kulis, sc jo vršil pre. cejšnji boj med tistimi, ki so zahteva da postane prireditev zopet nekaka nem ška manifestacija vseh razstresenih vsaj spodnještajerskih Ncmccv in med tre,:, nejšimi c'emcnti. Zmagala jc struja tr&> znomislečih meščanov in zato sc ho o< mejila prireditev le na ožji krog ccliskib in okoliških Ncmccv. Slovensko stališč je lasno: Dokler sc vrši prireditev okviru domače zabave brez vsakih nu. nifcstacijskih namenov, to predpustno zabavo tudi našim nemškim somciču, nom mirnim srccm privoščimo.
Danes ob 8. uri zvečer medicinski ples v veliki dvorani „UnionaM
tO. ifti .O. »0.1O1 iftflft,
u— Koncert. Od nedelje 3. t. m. v restavraciji ir kavarni Tratnik redno vsak dan konccrt ciganske kapele pod vod« stvom primaža Miškota od 8. do 1. ure ponoči.
u— Ljubljančane, ki nameravajo pose titi pondcljkov komorni koncert, opo« zariamo na današnje predavanje skla« datclja Skcrjanca, ki bo popoldne oh 5. uri v Glasbeni Matici, Vegova ul. 7 razložil svoj komorni kvartet, ki jc tudi na programu. Vstop prost.
u— Prošnja na usmiljena srca. Kro> jača Fran Lipicurja jc zadel mrtvoud in jc malo upanja, da hi šc okreval. Njegova družina, 4 otročiči in žena žive v najhujši bedi brez vsakih sredstev. Prosimo usmiljena srca, da pomagajo sirotam z raznimi prispevki. Darove in denarne prispevke sprejema tajništvo JDS v Narodnem domu.
u— V škodo mesarja Ant. Puciharja v Sp. Šiški je izpred skladišča dr. kolo. dvora odpeljal dne 7. t. m. neznanec nov samotežni voziček, vreden 1500 di> narjev. Kot nadomestek jc pustil na prostoru enak voz , samo polomljen in deloma razbit. Policijski organi so zvi> težu na sledu.
u— Nenapovedano je obiskal na sta« novanju v baraki v Spodnji Šiški pred nekaj dnevi čevljarja Franca Pipana Ja« kob Hevc. Ker ga ni našel doma, je vzel iz sobe dva zastavna listka na ohlcko in dragocenosti in jih za malo nagrado ndstopil znani, pri sodišču protokolirani firmi, Stanku Bitcncu. Ta je svoj tr« govski talent izrabil v tem slučaju tc« meljitcjc in je efekte dvignil. Radi iz. ruzitega navijanja cen pa sta bila oba nepoštena trgovca prijeta
Nože — nadomestne za stroje
za ipičenje svinčnikov THE REX C0.. LJUBLJANA.
slava se otvori v Beogradu počelkom meseca marca t. 1. in bo trajala deset dni. Ob tej prilil ' poziva »Odli r ra prircc'ji-vanj, izložbe karikaturista« (Umetničko odelenje, Beograd, ..neginje Ljubice ulica 34) vse karikaturiste, da pošljejo svoja dela do 23. februarja t. I. na gornji na-s'ov. Postavljena je žirija strokovnjakov, ki bodo izbirali in ruzporejali slike. Podrobni program razstave 6e šc objavi. Odbor S. U. J. O. U.
Drama v Ljubljani. Sinoči smo uži< vali tri literarne dclikatcsc, fine franco, ske cnodc'ankc, dve izvrstni komediji in močno dramo s tragičnim zaključkom Molicrovc "Smešne prccijoze, Courteli« novega »Priljudnega komisarja,, in Mč« rčjevo dramo «Trl maske«. Famožne stvarlec prav do'iro igrane in ?e'o pri. jazno sprejefe. »Tri mnske® sc gode Ic ta 1820 na Korziki in obravnavajo olii> tel sko osveto: »Smešne prečijozc» sc t;odc v Tarizu spočelkn 17. veka in pcr. biflimio pretirano«.t dam Iste dobe: »Pri«
dolgovezna, in bi bil potrehen zlasti med tremi maskami urnejši tempo. V splošnem prav lep uspeh, priznuvan z obilim in res zasluženim ploskanjem. — Več jutri.
Koncert nolodkova v Ljubljani. Vse poselnike današnjega koncerta bari-t'»nista Puvla llolodkovn opozarjamo, da jo začetek kqncerta izjemoma točno ob pni 9. zvečer. Konccrt se vrši v operi. Kratka vsebina vsake ločke sporeda jc tiskana na gledaliških letakih, ki se dobivajo pri dnevni blagajni, odnosuo pri biljelcrjih po 2 Din komad.
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
Sls&irailf* gotovo Vas zanima l^amG kakšui so moški
G0Sp0dje zanimalo''0^0
zato si gotovo poglejte izredno veseloigro
Taki so moški
ali Mali brat Velikega Napoleona v glavnih ulogali:
Harry Liedtke in Paul Heidemann
samo te danes - soboto
ob 3 . '/j 7. in 9. uri.
Kino »ijublfanski dvor"
Iz Maribora
a— Odmetnik! v mariborski kaznilnU
ci. Včeraj so pripeljali v mariborsko moško kaznilnico zopet štiri muslimane kaznjcncc. Sedaj imajo v tej kaznih niči žc dvetdeset odmetnikov mu s'imanov, med njimi nekaj Arnavtov, ki nc znajo prav nit jugoslovanski. Vsi so obdarjeni povprečno z 20 letno kaz niio.
n— Mariborski drobiž. Včeraj je umrl g. Rudolf Sehvvcighofer, trguvcc na Ko« roški cesti. — Policija jc aretirala Ma« ksu Kristla iz Studcnccv, ki je že dalj časa postopal po mestu in kradel suk« nje. — V Dečicm domu v Strossmajcr« jevi ulici otvorijo s 1. marccrn posveto«
Sodišče
§ Samo za odrasle! Noben človek a! svetnik dandanes — pa čotudi jo ravna telj še tako katoliškega zavoda. Nekje na Irskem — kjer imajo tudi mnogo katoliških zavodov, so je nekemu ravna. Leiju v Modiat - Ilouso zgodila neljub« (•omota. Iz služIte »vsled rahloga zdrav, is« odpuščena zelo zdrava gospa sc j« namreč obrnila na svojo organizacije •or škilila dosoči preklic odpovedi. K«i •c ji pioSnja ni ugodila, je vposlala kakšno ovadbo, v kateri jo skušala ka/ raktcrlzuati uradno in poluradno poslovanje Bvojega, sodaj že bivšega šefa. Ta obtožnica jc bila velezanimiva zhog pc-stre in bogato, takorekoč nedeljsko vse-bino. V nji jo hilo Citati med druiim, ila so je omenjeni ravnatelj kaj rad in na posol.no prikupen način šalil s svo imi uslužbenkami, osohito 7. n;o. Ona pa takih šal nI prav razumela. Tako so je. — la povzairem rr, slučaj v lepi vrati naštetih prestopkov, — silno rad poigral ; Ttunbi njene Cseveda zapeto) bluze v avr. ho ugotovitve oksistence in delovanja irganov, ki sc nahajajo v neposredni bližini srca — gotovo je bila soba pretirano kurjena in jc bila dotična oblaka odveč, kar jo razumljivo, čc vpoJtevamo ia je bila to le vrhnja obleka in da j« tudi seda: še v vseh uradih sila vroče. Takšne pozornosti so se večkrat doga-Vilo — pa proti pričakovanju niso bila tako hvaležno sprojote, kakor p'enienIto so bilo namenjeno. Zadova pa je dozorela. šele na praznik svetih Treh kraljev, ki sc po celem krščanskem svetu in torej tudi v irskih uradih praznu e na sin-vosen način. Omenjena gospa jo ta dat opravljala »dežurno službo in prinesla pošto' v sobo g. ravnatelja. Ko je pisma položila na mizo. je hotel nesrečon slučaj, da jih je nekaj zdrsnilo na tla. Rav. nntelj pa je bil kavalir in se jc skloni1, da bi pobral pisma, seveda. Po nakluč-ju pa je njegova roka zašla in se nama-sto pri pismih ustavila pri priljubi'onih gumbih — samo to pot malo nižje kot običamo, ampak šo vedno precej visoko nad tlemi. Gumbi pa — in njih ime.ite-Ijica — so bili pretirano trd-ivratni navzlic prraznemu prigovarjanju in so ni nič zgodilo — to so pravi, razen tc;-a, kar sem žo povedal, so ni nič z-rodilo. J.eljc vzbujajoča gospa, pa se o^ tistega dne ni več rada približala raviiateljevl sobi in jn bila tudi kmalu nato odpuščena iz službe. Zadeva pa so je raznesla po kraju, ki jo seveda bolj podoben va. si kot mestu, in nemilo dinrcni ravnatelj jc iskal zaščite pred sodiščem v Puhlimi. Pri prvi razpravi jo bila ohto.Vn-ka res spoznana kot kriva, pri dragi !*> io sodnik prišel do zaključka, da jo dokaz verjetnosti doprinoSon in jo o'>lc-ženko oprostil. Po dotičnom irskem mt-stccu so govori tako, — mod ljudmi, kor poročajo angleški listi), da so p;ife ki so So vedno v službi tistega 7avoda, očitovale neko posebno pozabljivost v ravnokar prerošetanih zadevah. Gotovo pa je to le zlolmost angleškega časopis; ja, ki mu verni irski naiod vedna I«1 v grešnem želodcu.
Ljubljana 8. februaria 1924.
I.lubliann fOK nad niorietn
Kru| opazmania
Ljubljana , Ljiililiana . Ljubljana Zapreti , ilcngrad Dunaj , rruga . I umnost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
ZraOm tlak	/.rudna temperaturi	Veter	Oblačilu 0-10	Pad.iviu« mm
75S 1	-28	brezvetru	več obl	
751-7	08	80». vali.	de', »bl.	—
758-n	0 0		jasno	-—
750 7	00	brc/, vetra	obl&iuo	—-
7ftii 8	0 0	vzhod		—
75.fi	10	8cv. zapad		01
7MvH	O-l)	„		0 1
7581)	-10	bru/.vetra	it	20
V Ljubljani barometer višji temper. primernaSnluce vzhaja ob 7-11, zahaja ob IMS Dunajsko vremensko poročilo 8. Icbr.t nekaj nad ničlo. Pričakovati je toplcj'* V Avstriji jo davi snežilo. Na Soluogra-
škem, Staerskom in v Gornji Avstriji je padlo nad 10 cm snega. Temperatura je bila zjutraj ood ničlo, moti polilnovu
ga vremena. Napoved za soboto: Mo«'» ma oliačno z delnimi padavinami, To®' poiatura so bo polagoma dvigala.
Berlinsko pismo
Avtomobilska tekma na ledu. — Avto v plamenih. — Kuulliaus in Silit-ucs. — Koncerti In drugo, kar Je v Ljubljani drugače.
Berlin, 0. februarja.
Prošlo nedeljo jc DAK. (Ueutschcr Au-toklub) priredil avtomobilske tekme ua ledeni glazljl Wannsce pri Berlinu. Ker jc prireditev obetala dokaj športnih zanimivosti, smo tudi nti rtskirall m,.krc noge iu neizogibno solidno prcblajcnjc ter poroniall na Wannsce. Slala jc tam dolga vrsta avtomobilov najboljših nemških tvrdk iu naokrog sc jc gnetla množica radovednežev, ki sc kljub slabemu vlažnemu vremenu — preko noči je vel močan jug — niso dali prikrajšati za to ilmsko Izrcdnost. Led jc bil pi.krlt s tanko plastjo vode, da so sc na njem stoječi glodalci prckucavali In brozgah sem In Ija, kar pa vseeno ni motilu radovednežev. Vsesplošen interes in napeto pričakovanje jc dalo prireditvi značaj posebne živahnosti, ki jo sicer pogrešamo pri berlinskem občinstvu.
Startna komisija se poda na svoje mesto iu da znamenje za start; v tem hipu utihne vse. Avtomobili zaropotajo, kolesa se vrtijo z veliko brzino, vozovi pa se vseeno pomikajo le počasi dalje ali pa se cclo pričnejo vrteti v krogu In obračati kakor štatljlv konj. Nudilo se je obilo smešnih prizorov, ko se je vsak tekme« vneto trudil, da uravna svoj avto v pravo smer In mu da brzino. Končno |e vendar šlo In avtomobili so odpiihtcll. Ker pa je moral vsak avto prevoziti gotovo progo In se na kraju zopet obrniti, to sc take sccnc štatljlvostl ponavljale, da je za občinstvo bilo smeha dovolj. Prireditev je torej Izpadla na splošno dobro voljo publike, dasiravno nI Sla brez žrtev. Med tednom pred tekmo je namreč pri treningu neki avto zavozll na tanjšo ledeno plast In se udri. Šoferja sta se rešila, neki drsalec pa, ki se je zadal obesil na avto In povzročil katastrofo, jc z avtom vred izginil pod ledom.
Sedeli smo v kavarni tlardcnbcrg v Stalnem zatočišču berlinskih Jugoslovanov. Debatirali smo, kar nas preseneti tovariš M. z vestjo, da Jc pred Hnrdcn-bergom neki avtomobil v plamenih. Po-hltlmo tja, da si ogledamo prizor,- Policija Jc v primerni razdalji zaprla dohod. Gorelo jc lc malo In že smo mislili, da smo prikrajšani za ta prizor na vcllko-mcstnl nllci. Kar švigne plamen, parkrat zaplapola, črn dim se zavali preko ccstc, na tleli pa ie ostalo le žalostno ogrndje stvora, ki jc pred par trenutki nosil šc ponosni pridevek avta. Požarna hramba, ki Je med tem prihitela, Jc imela le majhno nalogo, da Jc pospravila ta borni ostanek. Čudno jc, da o tem dogodku nisem naslednji dan bral v časopisju niti drobne notice. Berlinskemu reporterstvu Je tak Dožar avtomobila vse prcmnlcnkostcn.
Vam je znan »Kaufhaus.? To so Ime-.titne trgovske palače, trgovina od kleti do strehe. Pobiš tam, za denar seveda, kar ti poželi srcc. Konfckcija, blago, perilo, opreme za nevesto, pohištvo, kopalne priprave, vse za gospodinje, vse za matere In otroke, fotoaparati, radloapa-ratl. slike, dragulji, preproge, knjige, note, športne stvari.... vse to Je na razpolago; v bančnem oddelku menjaš denar, In če si z dežele, lahko v posebni prometni pisarni kupiš tudi vozni listek, kamorkoli, za vse kraje sveta. V restavraciji In kavarni sc labko krepčaš, ako moraš čakati na soprogo ali prljatcliico. ki si medtem Izbira stvari. Ko sem bil prvič v taki zgradhl, sem zijal kakor dete ln sl prav živo predstavljal občutke kake ljubljanske gospodične, ki bl omedlela oh dlvnili plesnih toaletah, srajčkah, robčkih Itd. Takih trgovin jc v Berlinu več. najznamenitejši med njimi jc doslej bil VVcrthcIni v sredini mesta. Znamenita tvrdka, že zgradba sama po sebi je pomembna kot vzor moderne trgovke palače. Wcrtbeim p,1 le sedaj kupil Stinucs, ki bo opustil trgovino ter v palači nasta-
nil svojo banko In centralni urad svojih podjetij. Občinstvu, ki «Kaufhausc» pridno poseča, deloma iz radovednosti, deloma Iz komodltetc, da mu za razne potrebščine nl treba pohajati od trgovine do trgovine, kar je posebno po zimi In ob slabem vremenu prav neprijetno, to ni všeč in nastalo je ogorčenje proti Stlnnc-su, da uničuje Wcrthcim. Bilo Jc cclo par protestnih shodov, toda Stlunes Jc najbrž rcsolucijc prav mirno vtaknil v žep. Konkurcnca pa je vesela In sc smeje.
Koncertna sezija je na višku. Navdušen ljubitelj glasbe mora plavati v veselem zadoščenju, kajti vsak večer se vrstijo sluiunlčni In drugI konccrti. Nedavno sem poslušal konccrt akademskega orkestra, pri katerem sodelujejo akademiki vseli berlinskih vseučilišč. Na sporedu sta bla Bralims In Čajkovski (III. suita za veliki orkester). Orkester Je svojo nalogo rešil tako sijajno In tcmpcia-mentno, da je žel splošno odobravanje. In berlinsko občinstvo Ima razumevanje za umetnost. Dvorane so polne vsak večer, začetek je vedno točen. Ob tem tne prav veselijo poročila iz domačih mest, da so sc tudi v Ljubljani In drugod razmere Izboljšale in da dvorane nc zevajo več v praznini.
Raztrgan od le vin je
V «Jntru» od 7. L m. smo brzojavno poročali u groznem dogodku, ki se je pripetil v Rimu pri filmovanju neke sccnc za kinematograf. Posnemala se je nova uprizoritev Sicnklcvvlczevcga romanu «Ouo vadiš«, ki slika pregaujanjc kristjanov. Podjetje je hotelo Imeti za kino veliko sccno, ko so kristjani Izpostavljeni krvolučuusti levov In Icvlnj ter sc je v ta namen dogovorilo z lastnikom cirkusa Schnrider, da mu da na razpolago 50 levov za dobo petnajst večerov. V tem času. bi kinooperateri posneli vse prizore v katerih Sicnklevvicz nazorno slika preganjanje kristjanov v starem Rimu.
Pogodba med cirkusom in kinopodjet-jem je bila podpisana In Schncider je glasom dogovora poslal 50 levov v oskrbo »Palatino filma«, ki jc takoj hotel začeti s (Umiranjem. Arena, v kateri se jc Imela vršiti produkcija, je bila prcdcljcna v dva prostora; prvi je bil določen za leve, drugi za predstavljalce preganjanih kristjanov. Zverine so prišle v svoj oddelek skozi železen hodnik. Spremljal Jih je lastnik Sclmeidcr osebno.
Kinoopcratcrji so pripravili svoje aparate. Prizore sta vodila dva režiserja, Gabrivlllnu D' Annunzio in Oiacobbl ter kotnendator Ambrosio, ki Jc fungiral pri posnemanju kot vrhovni nadzornik. Pred no pa je začela prva sccna, je hotel Schncider napraviti majhen poskus z zverinami, da vidi, če so dovolj krotke. Produkcija jc začela. Igralcc Pallombi Jc bil določen za prvega, ki sc mora pojaviti na pozornici med levi. Zveri so spustili v oddelek, kjer so bili preganjani kristjani. Levi so udrli dalje, začeli so se prerivati in naenkrat jc zbegana Icvlnja «Kv-rop.i« planila kvišku — proti igralccm. Člani filmskega ansambla so se srečno umaknili s tem, da so pravočasno od-skočili. Edini Pallombi ni mogel za drugimi. Razkačena zver je skočila nanj in levlnji so sledile tudi ostale zveri, ki so sc z groznim rjovenjem vzjr-Ic na stop-njišče, ki jc vodilo kvišku. Pallombi Jc začutil, da je ranjen in jc poklical na pomoč. Lcvlnja jc Izdrla ostre kremplje iz rane In odtegnila šapo. Takoj nato pa je začela viti z repom In odprla svoje grozno žrelo. Pallombi jc ugledal Icvl-njine zobe. In videvši, da jc opasnost na višku, jc odrinil žival z rekami. Nesreča pa jc hotela, da jc v tem hipu Pallombi Izgubil ravnotežje in padel z odra, na katerem jc stal. Lcvinjo jc vroča kri omamila in potegnila za sabo — zver sc Jc vrgla na svojo žrtev Iznova ter začela Pallombija mrcvarlti In vlačiti po tleh semlnija. Ostali levi so na začeli dirjati kakor besni scmliitja, Pallombi je vpil.
Igralci so začeli bežati — bila Je strašna situacija, v kateri jc vse izgubilo glavo. Vsakdo je videl na kocki samo lastno življenje ln jc hitel, da ga čimprej reši. Edina, ki sta ohranila potrebno ravnotežje, sta bila Scbnciderjcva žena in kro-tilcc levov, ki Je vznemirjene zveri na-ganjal skozi železni hodnik nazaj v njihove kletko. Počasi, polagoma se mu jc to posrečilo z edino Izjemo levinje, ki je grozno renče hodila okolu svoje žrtve In vedno Iznova zadlrala ostre kremplje v truplo ubogega Pallombija. Klnoopcra-ter Oiovanl Oranato sc je opogumil In jc, ostavivšl svoj aparat, Izprožll na lcvinjo šest strelov. Pogodil jo Jc z vsemi šestimi kroglami v tilnik. Sele sedaj je zverina ostavila zmrcvarjcno žrtev. Pallombija so odnesli v bližnjo vojaško bolnišnico. Revež je bil v groznem stanju, ki sc nc da opisati. Meso le viselo od nJega kakor cunje. Po strašni kratki smrtni borbi Je | v rokah zdravnikov (n strežnic izdihnil.'
Državni pravdnlk Je proti povzročiteljem tega groznega prizora vložil tožbo.' Režiserji se bodo morali zagovarjati pred sodiščem In gotovo ne uidejo kazni.
kar so začeli v Ncwyorku graditi ogromno palačo, ki bo, vsaj po dimenzijah sodeč, največje gledališče na svetu. Zgradba bo Imela 35 nadstropij in 64 llftov. Gledališče bo Imelo svojo restavracijo, kavarno, lasten poštni urad ter cclo spalne sobe, katerih se bodo obiskovalci lahko poslužili v slučaju, da sc jim nc bo po predstavj ljubilo Iti domov.
X Smrt poštne znamke? Izgleda, da poštnini znamkam nI usojeno še posebno dolgo življenje. Nemalo cvropskiii In ameriških držav se namreč žc danes
poslužuje plačevanja poštnine v gotovi« nI, s čemur se prihrani mnogo časa la stroškov. Ako pojde tako naprej, bomo dočakali, da ne bo postna znamka dožl-' vela niti svoje stote obletnice. Kakor zna* ' no, jc poštna znamka Izum Angleža 11 lila ln datira Iz leta 1810. Ce sc ta napoved o usodi poštne znamke uresniči, s« I bodo s tem pač najbolj okoristili fllate-I listi, ki bodo s svojimi starimi zalogami ' poštnih znamk laliko obogateli. Pllatcllja se torej dandanes tudi s tega vidika lz-I plača.
Po slovanskem sveto
0 lužiških Srbih
I Ima bodisi na pošti, bodisi domu. cMoji gostiteljica, gospa Venkova,« pravi Kuba, V češkem <Venkovu» piše slikar L. Ku- «v Khrosčioih, ki mi jo pridobila svojo ba, ki pozna lužiške Srbe skoz in skoz sestro v bližnjih Nuknicah, du se je dala ne le iz zgodovine, ampak tudi iz lastne slikati, je skočila k telolonu in bo brl izkušnje, saj biva pri njiti vsako leto vsaj pogovorila z njo, kdaj pride k elikunju, tri mesece, zelo zanimivo o lužiškosrb- kajti njeni starSi imajo telefon doma.«
skem ljudstvu.
i Se vedno ni videti beračev In potepuhov.
X Novlne o koncu sveta. Londonski novinarski klub Je tc dni pridobil Iz-: reden prispevek za svojo knjižnico: Izvod nov In, ki se Jih jc natiskalo le 24 ckscmplarjcv. Neki misijonar v Sangha-ju Jc lansko poletje prorokoval, da bo na dan 25. septembra točno opoldne nastopil konec sveta. Povodom mlsljonarjcvc-ga prorokovanja Jc neki šanghajskl dnev- ' nik priredil posebno Izdajo o propasti sveta z naslovom «Pctl jczdcc« (z ozirom na štiri apokaliptične jczdccc). Podnaslov posebne Izdaje navaja, da Je to poslednji časnik sveta ter obsega le zgodovinske napovedbe In slike o končava-' nju zemlje, v posebni listnici uredništva pa napoveduje, da bo prihodnja številka izSla .v nebesih, tiskana na ashestu«. Ko Jc bilo dotlskanlh 24 Izvodov te posebne Izdaje se Jc stroj nenadno ustavil. Vseeno ali so ga ustavili kitajski stavci sami. Iz strahu pred propastjo aH je bil kak drug razlog — vsekako je .Peti jczdcc. pridobil scnzacljsko vrednost In Izvod londonskega novinarskega kluba je gotovo edini, ki je dospel v Evropo.
X Nasprotniki EHflovcga stolpi. O priliki nedavne smrti francoskega In-ženerja Elffla, se jc neki pariški list spomnil hude opozicije, ki sc je dvignila proti graditelju v času, ko jc Elilcl začel razvijati Idejo o svoji sloviti zgradbi. Našli so sc tedaj celo Intclcktnalci, ki s" proti Inžcncrju nastopali z vsakovrstnimi pamflcti In manifesti, v katerih so opi-! sovall Elfflovo namero kot nekaj satanskega, nadutega in naravnost grešnega Sli so tako daleč, da so zatrjevali, da bo Elfflov stolp najgrša profanaclja Pariza, ker se bo dvigal nad svojo cstctlčno okolico s štirimi razkoračcniml nogami. ! Zmagal pa je v pravdi vendarle Elffcl ln predsodki so vpričo njegove žcnljal-nostl morali potihniti. Zanimivo pa Je dejstvo, da gonja proti Eifflu nl prenehala niti potem, ko jc bil stolp že dograjen. Pariški mestni svet jc enkrat napravil sklep, da se mora stolp podreti. In to j bl sc bilo morda tudi zgodilo, da nl ta zgradba prinašala Parizu toliko denarja, ki so ga znosili v francosko prcstolico radovedni tujci.
X Tiitanklinmcnov sarkofag na belem dnevu. Olasom najnovejših brzoja-vov iz Luksorja je Hovvardu Cartcru uspelo, Tutankhamenov sarkofag spraviti na svetlo. Sele seda: jc mogoče videti njegovo bleščečo zunanjost. Sarkofag jc izklesan Iz kristalnega pcSčcnca ter jc rdečkaste barve. Sodbe strokovnjakov sc strinjajo v tem, da jc Tutankhamnova grobnica najlepši sarkofag, kar jih Jc kdaj bilo na svetu.
X Največje gledališče na svetu. Američani so si vtcpll v glavo, da mo-rajo prekositi Evropo na vseli poljih. Za materialističnimi panogami prihaja sedaj na vrsto znanost In umetnost. Prav-
Vsa zgodovina polabskih Slovanov ln ludi ne pijancev ali pa pretepučev. njihove končne usode, pravi, je obsežena | Torej prvotni vtis je neizpreincnjen. da, v izreku merseburškega Škota Tiiietmarja,1 še zviSan. Dekleta iti žene so čedne, belo-ki je pred lOOU leti prepotoval la proučil in rožastolične, možje postavui In močni, kraje polabskih Slovanov ter zapisal v Kdor nima kočije. Ima dvoje ali trojo svoji kroniki: <Kdor hoče Slovanom koles, s katerimi so vozi prav tako v vladati, jim mora dali žreli seno kakor cerkev kakor na travnik ali na polje, kjar volom in jih pretepati kakor osla« Zu- leži vedno toliko biclkljev, kakor da so pošteni samo t svojim delom, so služili P»ši. Tudi na trgih ln sejmih so pro-tujccm za naklo iu tnalo, dali so sekati pletajo postavne ženske un svojih kolesih drva na sebi toliko časa, da niso mogli! "kozi največje gnečo ter ne stopijo s kolega več prenesti in da je bilo obenem l«n. čeprav Imajo na njem So koSaro ali tudi že — prepozno. In za lo, ker so tako cul°- Ce,° 8 koso In grabi jami sede na dolgo trpeli, preden so so odločili za vsta-1 kolesih ln služkinje sedejo v nedeljo po-jo ln odpor, so jih Imenovali povrh »e poldne elegantno na svoje kolo In se puntarje, in za lo, ker so so dali pripraviti; PelJeJ" <l°mov na obisk ali pa plosal. ob vse, »e imenujejo danes v svoji lastni LužiSki Srbi prav za prav ne poznajo
pradomovini: eine tremde Nutiou — tuj narodi
Glavni vzrok vsega tega Je bila njihova narava. Vsi stari kroničarji, prijateljski in neprijateljski, pričajo o njih, da so bili poljedelci, torej usedli in produktivni v nasprotju z okrog se pntika-Jočimi germanskimi plemeni. Tacitov naslednik Amnrian Marcellius, ki
2ida; morda se Zldje niso mogli naseliti, ker so ondolni Srbi zelo konservativni v verskem ozlru ln niso trpeli tega žlvlja, ali pa luiiSka tla vobče niso ugodna za Zlde.
Trot. FranlHck Bolech -j-. Nedavno Jo umrl znani češki kmetijski strokovnjak je kot Fruutišek Bolech, prolesor na kmetijski vojak prepotoval v 4. slolelju kraje seda-j visoki šoli v Taboru. Prof. Bolech je bil nje Nemčije, pripoveduje o Slovanih, da roj»n leta 1852. v Jaromoru. Abaolvlral so nosili platneno obleko, dočim so se jo tehniko v Pragi, učil nekaj let na ired-Nemci kot lovci odevali s kožami. August njih šolah, sbsolvirai nato kulturno teh-Viersct ae sklicuje na pričevanje arabskih j nlko v Monnkovem in učil 45 let na go-učeuih trgovcev Ibrnhiina Ibn Jakoba In spodarski šoli v Taboru. Stekel si je ne-Jossufa Chordndbe, ki sta našla pri Slo-! venljivih zaslug v poljedelski stroki. Nje-vanih — v nasprotju z »divjaškimi Tov- govo ime ni znano le na CeSkem, ampak toni« — civilizacijo, na kakrSno sli, bila '.uiti na Poljskem, Ruskem, v Jugoslaviji navajena v kraljestvu kalifov. »Ne znajo in v Bolgariji. Mnogo siovHiiskih polje-pn kovati orožja in nesloga je med njimi. I dclskih strokovnjakov je študiralo na la-Ko bi te ne bilo, bl jih nobena moč nn borski gospodarski Soli. svelu ne mogla premagali.«	| Smrt dešker" pisatelja. 20. januarja
Tedanji Slovani so bili torej sanjarji, je v Pragi umrl pisatelj Vaclov Rezuiček. ki so živeli arkudično življenje, in mislili,' Dosegel jc G3. lelo ter je bil zadujo časa da bodo mogli vedno tako živeti. Euald j ravnatelj biblioteke p-aškega narodnega Mllllcr pravi: <Skoro tri sto let od svojega muzeja. Napisal je več zgodovinskih po-prihoila so vršili Srbi samo miroljubuc vesti in razprav historičnega značaja, peile (živinoreja in poljedelstvo).«	Bolgarsko novlnstvo. V Bolgariji Is-
Kuba pravi, da vsega tega še nl vedel,' hajn 377 časopisov, Po vsebini Je poli-ko je leta 1880. prvič priSol v Lužico, a ličnih listov 02, zabavno in poučno Infor-sam Je videl Isto. Ljudstvo je dobro in mallvnih 84, strokovnih in društvenih 50, milo. Povsod največja čistost, v poslopjih! za l.nnnce, trgovino In ekonomijo 43, in na obleki. Berača nI videti, ludi po-' ui-etnost, literaturo in gledališče 20, za tepulia ne. V prazničnem kroju se zdijo uradne objave 18, za slndlknlizem in ko-žeue skoro gosposke. Kadar gre selja- operativno delo 17, za kulturno propa-kinja v cerkev ali nn trg, je kakor iz ganilo 4, za krimlnalisliko 8, za poljedel-<cukra>. Možje radi pojejo o tpalencu» ske zadeve 8. humorlstika 3, za medicina (žganju) in tudi pijejo ga radi, n nikoli in hictljeno 1.
čez mero, tako da Kuba ni videl nikjer I Pobijanje analfabetlzma t Rusiji. Vr-pijauih ljudi. Kar se tiče gospodarstva, I bovni sovjetski kongres je odobril referat se morajo lužiški Srbi šteli med nnjna- j l.unačarskega o likvidaciji analfabetlzma. prodnejše poljedelce. Povsod je čutiti j Po njegovem načrtu se bo do 1. 1927. naduha doslednjegn dcmokrulizina, kajli bl- j učilo 17 milijonov analfnbetov pisali in stvene razliko med bogatimi In revnimi čilnli. Takrat se bo pros'avila desetlet-
ni. Vsi so si enakopravni in se Imajo radi. Tak vlis so naprnviii lužiški Srbi na 22ie!nega neizkušenega mladeniča, toda — knkor pravi sam — še danes, ko hodi vsako lelo za tri mesece v Lužico, se mu Isti vlisi in dojmi vedno bolj polrjujejo, da si se je od takrat žo marsikaj izpreme-nilo v njihovo pmolno korist. Slamnato streho je zamenjal skrilavec, glinaste in lesene stavbe so se umaknile zidanim, povsod imajo elektriko, cclo v zadnji bajti. Tudi v hlevu navadnega kmeta molze gospodinja kravo pri žarnici. Kmet se pogovarja s kmetom po telefonu, ki ga
niča ruske revolucije. Vsi kredill z« po-bljnnje nnnlfnbellzma so bili odobreni. I.unačnrski je napi Sol, da je tudi pokojni Lenin polagal veliko važnost nn pobijanja analbibetlzmn.
Delo ruske emirtrnclle v Parizu. —■ Ruski učenink in publicist dr. Klimcnko ie začel v Parizu izdajati izvesti« o ce-> tokuprem kulturnem in političnem živ» Ijcnju Rusov v pregnanstvu.Izvcstja no< sijo naslov »Riiskulta« ter so pisana v osmih iezikih. Klimcnko se je pred ča« som mudil tudi v na5i državi, kjer j» živci v Splitu in Zagrebu.
vilko Mazi:
K Stritarjevi sedmini
Zagrnili smo ga še dosti doslojno v domačo zemljo, dasi bomo morda šele Čez lela doznali vso njegovo veličino. Pruv tako je bila hvale vredna misel, da se joj prezaslužnemu starčku oniogopil iz ne baš sijajnih gmotnih razmer povratek v domovino, kjer naj bi preživel poslednjo zarjo svojega tru Inega življenja, prost Sleherne vsakdanje skrbi. Nc £re zu lo, ie je tudi imela ta misel drobceno »politično pego« na sebi, ampak je biln v jedru zdrnvn, lepa in plemenita ter je tnogla pokazali verno lice uarodove livn- j ležnosli do svojega velikega sina. Naši lisi I so takrat nn široko poročali o »tri-umlalni« poli in tisoči slovenskih duš so pri tem zadovoljno oddahnili, čeS, mo-. ži bodo poslej nosili v naročju kakor najdražji zaklad, tekmovali bodo, kdo mu bo "logel ln smel v teh poznih dneh izkn-tati največ ljubezni.
Res, nl mu bilo zla. Slntinska občina, na felu ji odlični župnn, tovarnar gosp. Bizjak, nl samo hitela, da počasti svojega dragega gosta z naslovom častnega ob--•'nn, marveč mu Je tudi oskrbela vse udobnosti, karkoli jih je mogoče nuditi liveniu Človeku. In če Je bil Stritarjev dom vedno bogato r-ložen, Je to pred n zsslurra o. Biziaka nlccova vrle
soproge Olge, kakor tudi njegove tašče, veleugledne gospe PodkrajSek-llaramba-Sev". Da nl bilo te požrtvovalno trojice, ne vem, ali bi s-i ne bila utrnili! Stritarju kljub njegovi izredni skromnosti šo kaka grenka solza, ki bi bila težak očitnk narodu, za katerega jo živel, delal in trpel .. .
Kes je, ljubljanska občina se gn jo tudi spomnila s častno pokojnino, drugače pa skoro živ krst ni vtč vprašal, nl i je So kaj treba, ali -i* več. Nasprotno bi lahko omenil par čudnih odgovorov iz same Ljubljane, ki veje iz ujili kaj malo pieto-lo, toda o tem rajši molčim po želji voli koga pokojnika, ki v svoji oiioroki odpušča vsem in vso . . .
To stoji, da se je Stritar po svojih močeh počutil v domovini nad vso srečnega in zadovoljnega in dn se mu jo zares z vso vnemo skušalo oslnditi In podaljšati večer življenja dn skrajne ure. Zopet je bila gospa PodkrnjSkova, ki mu je stala knkor mati ob smrtni postelji ter mu olrla poslednjo solzo v večnost znsnullh oči. Vem, dn bo tej plemeniti ženi neprijetno. da jo tako omenjam proti njoni volji, nli naj mi oprosti, dn mo je pre-krifnln srce, ki se mu Rabi, dn je jirl nas Š-" toliko ljudi v ospredju, katerih so sn-mn usta in ki se n i II malo ne sramujejo pavjega perla tulili zaslug In žuljev . . .
O Stritarjevem sinu edincu, ki gn nI bilo k pogrebu, se Je že prej, posebno na še tiste dni šuštelo marslkat bridkega.
toda dosli po krivici. Nisem čul samo enkrat, da je mož '-ngrizen buršnk«, sovražnik rodnega očeta In ne vem kaj So vse. Ne pade v misel, da bi ga branil in zagovarjal, saj ga osebi ) niti ne poznam, linam pa v rokah prepis njegovega pisma, ki gn je poslal očetu ob prevratu in kj se mi zdi tako važno, da ga tu v celoti navajam:
Dunnj, 4. nov. 1918.
Dragi oče I
Dolgo sem se p-ipravljal k temu pistnu. Evo ga zdaj ln važno reči so v njem.
Ne vem, nli Ti jo znano, da sem bil v nacionalnem oziru zmerom nevtralen, knkor pnč ni moglo biti drugnfe pri mojem mešanem pokolenju. Celo tu na vseučilišču sem se mogel doslej srečno Izogibati slehernemu povodu, da bi ml ' ilo Ireba kdaj pokazati nncijonnlno bnrvo. Itazmere pa so se zdaj doceln izpreme-nile. Državni nameščenci nencmSke narodnosti bodo stavljeni na razpoloženje | prlpndnjofim narodom In Inko sem pri-mornn, da sc nncijonnlno odloČim.
Vojna nl prav nič izpremenila mojega uvodomn omenjenega nnzlrnnjn. 1'reprl-| čala mo je kvečjemu, dn jo združba med narodi poglavitno zlo, ki V.TtfjiičuJe Vsako I Izmlrjenje, dokler rfe bo mogoče tega zla doceln »trebiti s.'sveta. Zato sem postal celo sovražnik Slehernega nncljonal-I ne ca eibanja BDresivm« narava.
In zdaj nnj so odločim, ali boljo — moram se odločili. Neuiškouvsliijska vlada bo tirjalu od svojih nameščencev priznanje k nemški narodnosti in mišljenju. Ako bi se jaz lega branil, padejo tukaj vsi moji akademski načrti v vodo iu bi tudi ne mogel biti imenovan pravim izrednim javnim profesorjem.
Nisem pravzaprav prisiljen, dn so odločim za N. A- Saj morem — vsaj teoretično — op'iruli ludi za slovensko narodnost in mislim, da bi se un Kranjskem nu izjiodliknli nad tem korakom. Mislim celo, du bi mogel v lej deželi več kori-I slili nego lu, zakaj tam bi ine dovolj priporočalo že dobro znano in spoštovano imo. Tam bi si ludi upal uresničiti svoj i najljubši načrt: reformiranji pouka, Česar lu nc bom mogel nikoli doseči. | Seveda stojim Uiko pred oviro, ki Be zdi na prvi pogled ncpreslopna: jezik. Pa bi že kako šlo, dokler bi jozik dodobra ne obvladal. Ne glede na čuvstvene momente bi mi bila ta rešitev tem ljubša, ker bi mi odprla širše polje koristnega udejstvovanja.
j TuČas bo ležku kaj ukrenili, ker je nemara pisemski promel % jugom neurejen. Pa bodi vsaj Ti Inko prijazen in mi spo roti, kaj misliš o stvari, i Prisrčne pozdrave Tebi in ljubi materi Vajin	M.
Original pisma je seveda nemški, ' ;<la vsebina zadosti izpričuje, da o knkrm <zogrizeuem buršaku», ali na celo so-
vraštvu do očeta ni govora. Daljo pa so namenoma ne spuščam v interne rodbinske priliko. Nas more In sme zanimali I« Stritarjevo razmerji do naroda: Kaj mu J- bil in knj mu jo dal. Bil in dal pa mu je toliko, da ludi knka rodbinska senca
ue more zuia> JSa'i njegovo cene. *
Vendar, še nekaj. Navadno Je šlo z a častno pokojnino ljubljanske občine Stri-Inrjevi vdovi. V nek m lislu sem našel predlog, naj se nameslo podporo dobro situirani(l) ženi, rstanovl fonil za pomoč našim bednim književnikom. Nisem nasprotnik lo samo po sebi lofio in koristno ideje. To-ln kdor jo je že v tej obliki iz-prožil. bi se bil moral vsaj malo Infor-, miniti, kako je vdova v resnici preskrb-I Ijena. Kolikor jaz vem z zanesljive strn-nl, nl prejela doslej od Avslrije niti beliča in je ludi edina, napol razpadla hišica nn Dunaju ne b' moglo redili. Sploh pa se čudim nerodnosti, d.i že ne rečem netaktnosti, da je mož vrgel lo v javnost , (in miigari, da bi t iln njegova trditev : resnična!), zaknj ženi, ki je bila Slrilnrji; kol človeku najdražja pomočnic« in dru žicn in ki Ima tudi žc pozne dni za snb<^ nc bo prrvdnren človek niti v mislih
bljnl podpore, katero ji Je Ijublj|Qa občina namenila ln, hvala Hogu.^. delila. Zares ?.>(>. nnm lo
ma ., PA ia
naro a ,irl" ,,150, N«w-YorU nl zadrugi v l

Narodna banka SHS
Stanje 31. Januarja 1924. Alttiva (v milijonih Din; v oklepajih sprememba napram 21. j*miarju): ko« -5- -	, x .	. vinska podloga 450.9 (+2.0); posojila
tarife določa, da se plačuje ia navadna ,48J0 /_ 41). rai<un za ndkup kron« vina, ki se prodajajo v zaprtih stekleni-, noV(5anjc ,'208.2 (+ 8.4); račun za. eah do največ 0.7 litrn, po 50 par za vsako £asm) razmcnc 387 8 (+ 0.1); državni steklenico, odnosno za steklenico z vec . 2%i 6- vrednost državnih doi.icn, nego 7-10 1, a ne z več nego 1.4 litra, po , ,„nih za izdajanje novčanic 213S.3;
Trošarina na vino V zaprtih steklenicah
DrugI odstavek točke 0. b trošarinske
nego
1 Din za vsako steklenico
Ta določba se je tolmačilo do p-od kratkim tako, da je pod cvino v steklenicah* razumeti le buteljska vina, ki še ue spadajo pod fina vina, da pa se za vino v steklenicah in more smatrati tudi vino, ld ga prodajajo prodajalci vina čez ulico, predvsem trgovci in različne zadruge, ker se prodajajo v takih primerih redno prav navadna vina in jih niti prodajalec niti kupec ne smatra za buteljska vina. Na taka vina se je zato pobirala le trošarina sa navadno vino v sodih, t. J. 35 Dia za hektoliter.
Temu nasproti je delegacija ministrstva financ v Ljubljani nedavno odločila, da kvaliteta navadnega vina, ki se prodaja t zaprtih steklenicah, za višino trošarino ni tnerodajna in dn se mora zato za vsako vino, ki se prednja v zaprtih steklenicah, plačati po 50 par trošarine za vsako steklenico, ki nima več nego 7-101, po 1 Din zn vsako steklenice, ki drži sicer več nego 7-10, pa vendar ne več nego 1.4 litra itd.
Ker smejo trgovci prodajati vino samo v steklenicah, ki 60 zaprte po trgovskem običaju, ker bi sicer izvrševali vinotoč, morajo torej trgovci in prodajalci vina v zaprtih posodah vobče plačevati na vino za dobrih 100 odstotkov višjo trošarino nego gostilničarji. Medtem ko plača trgovec za 100 steklenic fi 7-101 (t. j. 70 1 vina) 50 Din. plača gostilničar za lo vino le 24 Din 50 par trošarine, še večja Je razlika, če prodaja trgovec vino v polll-trskih 6teklenicah, kar Je v navadnih trgovinah in na deželi sploh običaj. Za 501 vina plača namreč gostilničar 17 Din 50 par, trgovec pn mora plačati za 100 steklenic po pol litra ravno toliko koli kor za 100 steklenic po 7-101, torej 50 Din.
Res je, da državna trošarina sama pri sedanjih carinskih cenah ni ravno visoka, toda pozabiti ne smemo, da se pobirajo v skoro vseh občinah na trošarino za vino zelo visoke občinske doklade. Te znašajo ponekod več ko dvakratni znesek redne trošarine, zalo se gornja diferenca med trošarino ponekod več ko potroji.
Kar tiče zatrošarinjenje vina pri trgov-tih, moramo razlikovati dve davkovni dejanji: prejem vina v Bodih in pretakanje vina v steklenice.
Ob prejemu vina lahko plača trgovec enako kakor gostilničar ali privatna oseba trošarino po postavki za vino v sodih, t j. 35 Din za hektoliter, lahko pa zatro-Sarini ludi vse za pretočenje namenjeno vino po postavki za steklenice.
Ako trgovec noče od vsega vina, ld je namenjeno za pretočenje, takoj ob prejemu plačali trošarine po postavki za steklenice, se pobere višja trošarina le na ono vino, ki se takoj po prejemu soda pretoči v steklenico, ostala količina vina pa se vzame pod strogo urad do evidenco in eventualno tudi pod zaporo.
Čim hoče potem trgovec pretočiti po nižji postavki zatrošarinjeno vino v steklenice, mora lo svojo namero nnjmnnj G ur prej prijaviti pristojnemu oddelku li-nanfine kontrole in plačati razliko med že plačano trošnrino bi trošarino, ki pripada za onoliko Število steklenic, kolikor 68 jih bo napolnilo. N. pr. če preločl nekdo 70 litrov vina v 100 steklenic po 7-10 J, mora doplačati razliko med trošarino za <0 litrov vina (70 krat 35 p, t j. 24.50 dinarjev) in trošnrino za 100 steklenic (100 krat 50 p, t. j. 50 Din), torej še 25 dinarjev 50 par.
Ker trgovec ob prejemu vina v sodih navadno še ne ve, v kakšne steklenice bo vino pretočil ln koliko ga bo sploh pretočil, je zatrošarinje vsega prejetega vina po postavki za steklenice v pretežni voči-ai slučajev sploh nemogoče, zato trgovcu ae preostane nič drugega, kakor da za-frošnrinl prejeto vino po postavki za vino v sodih, zato pa pretakanje v steklenice fproti pripravlja finančni kontroli.
Glede uradne zapore pri vinu, ki je še nepretočeno, pa je vendar za pretočenje v steklenice namenjeno, se pripomni, da bo taka zapora mogoča pač le tam, kjer trgovec tega vina ne rabi za domačo po-trebo, temveč izključno le za protočitev i v steklenice.
Kdor bi no prijavil pretakanja vina v steklenice, pa bi se zalotil, mora plačali poleg prikrajšane trošarino (razlike) še petkratni znesek te trošarine kot kazen in takso za obsodbo (najmanjša 30 Din). Pri pollitrskih steklenicah znaša razlika 82.5 p, pri 6-10 steklenicah 29 p, pri 7-10 steklenicah 24.5 p, pti litrskih steklenicah pa 05 p sn vsako steklenico.
Kar smo hi navedli zn trgovce, velja so-veda tudi za zadruge, ki nitnrlo prnvice m vinotoč, ampak le zn prodajo vina v raprtlh steklenicah, pač pa to no velja za "e prodajalce vina, ki sicer nimajo pra-\ ds bl lo?!!! vino nn Mdele goste, a iravico, da smejo vino oddajni! <^nrtih prJMah. Ti platin jo • ■ * " r>n 35 Din
založenih za izdajanje saldo raznih računov 224.0. — Skupno
8M0.2.
Pasiva: vplačani dni glavnice 221; rc zervni fond 5.3; novčanice v obtoku 5773.6 (-|- 55.4); državni račun začasne razmenc 387.8; državne terjatve po raz« nih računih 23.2 (— 63.7); razne obvez« nosti 456.4 (-f 19.8); terjatev države za založene domene 2138.3; nadavek za lakup zlata za glavnico in tondo 49.1. Skupno 8856.2.
Tržna poročila
Svinjski sejem v Mariboru (8. t. m.
Dogon 129 svinj. Cene: prasci, 5 do 6 tednov stari, komad 100 Din, 7 do 9 tednov stari 295 do 300 Din, 3 do 4 inc« sccc 400 tlo 650 Din, 5 do 7 mesecev 950 do 1125 Din, 8 do 10 mcseccv 1250 do 1300 Din, 1 leto 1750 do 1875 Din. En kg žive teže sc jc tržil po 22 do 22.50 Din, kg mrtve pa po 20.50 do 70 Din. Za izvoz ni bilo nič prodano, ker so pripeljali lc plemenske svinje.
Tržišče z umetnimi gnojili (8. t. m.) Povprečna ccna za umetna gnojila po« mladne scronc: superfosfat 125 do 135 Din z vrečami, brutto za netto, ob po« staja: kalijeva sol 155 do 165 Din; apne« ni dušik 320 do 330 Din; kajnit 10 do 12 odst., 70 do 75 Din; 17 do 18 odst. Thomasova žlindra 160 Din z vrečami, brutto za netto; vse za 100 kg. Pričakuje so nazadovanje ccn zaradi zboljšanja in hude inozemske konkurcnce.
—	Snovanje jugoslovansko - Italijanskih trgovinskih zbornic. Iz Milana so poroča, da tamošnji naš geueralni konzul g. Bojevič 'n trgovinski a ta 56 g. dr. Filipi® vodita s »odelovanjom italijanske ga ministra trgovino g. Cornerija akcijo za osnovanje jugoslovansko - italijanskih trgovinskih zbornic v vseh večjih mestih Italijo in pri nas (v Beogradu, Zagrebu in nekaterih obmorskih mestih).
= Informacije trgovcem glede Sušaka. Glede na našo notico, da naši lesni trgovci enniejo podružnice na Sušaku, so nam porota, da dobe interesenti pri g. Rudolfu Pucu, okrajnem tajniku v Ptuju, brezplačno iuformacijo, kje se dobo skladišča, oziroma na koga naj so tozadevno obrnejo, ako pridejo na SuSak. Isto velja za stano.M-ija in trgovinske lokale.
—	Kranjska Industrijska družba Ima
dne 28. fclir. redno glavno skupščino cb 15. uri v Trstu, Via Lazzarctto Vccchio št. 30. Delničarji naj položo delnice v Ljubljani pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo ali pa pri Sla venski banki, kjer dobo izkaznice vi udeležbo pri skupščini.
= Kreditni zavod za trgovino In Industrijo v LJubljani ima dne 22. febr. redni občni zbor ob 17. uri v sajnl sobi zavoda, Prešernova ulica 50. Zavod zviša po sklepu izrednega občnega zbora dne 24. jan. delniško glavnico od 5 na 12.5 milijona.
= Beograjska podružnica francoske hipotekarne banko so r. dovoljenjem ministrstva za trgovino ln industrijo spie-meni v Lombaidno in kreditno banko s sedežem v Beogradu. Glavnica ho znašala 3 milijone Din. Udeležen jo tudi domači kapital.
= Povišanje delniške glavnice Jugo-slovenske banke d d. v Zagrebu. Jugo-slovcnska banka d. d. v Zagrebu povi-šujo svoj bančni kapital od 50,000.000 na 100,000.000 Din ter objavlja v današnji številki našega lista vabilo na subskrlp-cijo svojih dcinic X. emisijo. Opozarjamo našo čitatelie na to objavo. Jugoslo-venska banka d. d. Zagreb, preje Hrvatska Zomnljska banka jo leta 1021. ustanovila v Ljubljani svojo menjalnico, ki jc bila pozneje preosnovana v podružnico. Pri njej so dobe tudi vse informacijo za sttb-skripcijo delnic X. emisije.
= Položaj v naši mlinski Industriji. Iz Zagreba poročajo: Iz krojov mlinskih industrijcov prihajajo pritožbo, zakaj so ponovno ne uvedejo uvozno carine na inozemsko mlevske produkte, koknr je nodavno obetala generalna direkcija, carin. Ravno tako zahteva mlinska industrija, da se tudi izvozno carine na mlev ske produkte postavijo na znosnejšo bazo, ker bo sicer oncmogofion vsak Izvoz.
i= Minimalne carlre ra uvoz našega blaga v Grčijo. Grške oblasti objavljajo, da se na vse blago, ki se uvozi iz Jugoslavije v Grčijo, uporabljajo minimalne carinsko postavke, toda pod pogojem, da so pošiljke opremljeno z uveronjem o izvoru blaga, ki ga izdajo pristojno trgovske ln obrtniške zbornice. To velja tudi za tranzitno blago.
= Ukinjeno carinjenje poštnih paketov v Slskn. Ministrstvo za pošto in br-zojav je ukinilo carin,jen'o poštnih paketom, ki ga je doslej vršila carinarnica v Sisku. To carinjenje vrši v bodočo (&ri-nanii"« v Zagrebu.	.....• -
= Vagor.i za Dalmacijo. Iz Beograda poročijo, rla je prometno ministrstvo dirigiralo 70 železniških vagonov v Dal-macilo za oromet na nroori SoiiUSinl.
= Akciji za osnovanje trgovske In obrtniške zbornice na Sušaku. Med bu-šaškimi gospodarskimi krogi se jo pojavilo živahno gibanje za osnovan;e trgovske in obrtniško zbornice na Sušaku.
= Nova gospodarska revija. Z novim lotom je začola izhajati, kakor smo že javili, pod Imenom Dankarstvo nova revija, ki so označujo sama za jugoslavon-sko privredno rovijo. V svojom oklicu si jo postavila za svojo splošno vodilo: Interesi pojedinca morajo biti podrejeni intoresom skupnosti, & interesi domovine morajo biti nad vsem In nad vsakomur. Bankarstvo razpravlja o vBoh aktualnih gospodarskih pojavih, posebno pa o problemu kapitalizma, bankarstva, denarja, državnih financ. Podjetje Izjavlja, da jc izven v^ako politične erganizacijo. Doslej sta izšla že dva zvezka za januar In februar z jako zanimivo in aktualno vsebino. Uredniki so: Ljubomir St. Kosier (Zagreb), H. Stanarevič (Beograd), dr. G. Gregorin (Ljubljana), dr. K. Bogo (Pplit), Inž. K. Čutorkovič (Osijek) In dr. S. De-žolič (Zagreb). Revija prinaša tudi sliko. ! Naročnina znaša lotno 150 Din in pro-jemajo naročniki posobne Izdaje brezplačno. Rovlja izhaja mesečno. Glavna rcdakclja in administracija: Bankarstvo, Zagreb, Marovska ulica 30, I. nadstr.
Prisilna poravnava Izven ItonUurza je otvorjena o imovini Josipa lhrccga, trgovca v Samoboru. Narok 17. marca. Dolžnik ponuja 80-odstotno poravnanje v treh enakih obrokih.
—	Izvoz preko Subotlce na Dunaj in Budimpešto je znašal od 1. do 4. febr.: 7 vagenov moke, 80 vagonov uvinj, 70 vagonov turščice, 10 vagonov govejo živino, 10 vagonov konj In 21 vagonov pšenice.
—	Mednarodna gospodarska konferenca v Londonu se rrši od 30. junija do 12. julija 1924. pdeležili se ga bodo zastopniki got-podarakih svetovnih organizacij. Povabilo na to konferenco jc dobila tudi naša država, ki odpošlje evoje delegate.
pore na Javna mesta pa ao bile odklonjene. Ali mnogo bratov in sester bi lahko darovalo vsaj knjige, ki leže sicer zaprašene na policah, knjižuici ter ji lako pomagalo iz stiska — Vse posle opravlja knjižnični odbor pod vodstvom br. Drnie-Ijn brezplačno z največjo vnemo in požrtvovalnostjo. Imel Je 12 rednih sej.
Orkestralni odsek je sodeloval pri 81 prireditvah. Nastopal je povprečno s 10 člani. Hotel je ustanoviti popolno godbo, ali ni mu bilo mogoče najeti instrumentov, a njih nakup gre daleč preko Ilminč-nih zmožnosti društva! Tudi ustnnovitev velikega godalnega orkestra je moral opustiti vsled pomanjkanja primernega kapelnikn. Upajmo, da bo v poznejših le-llh to vendar mogoče. Vrednost odseko-vega inventarja se je zvišala nn 8G.000 dinarjev. Razen vaj ln nastopov je imel še ti sej ln 0 sestankov.
Manjši ali primerno vendar zadovoljiv uspeh je dosegel tudi pevski odsek. Brat Adamič se Jo kot pevovodja mnogo žrtvoval, da bi ustanovil dober zbor ln upajmo dn mu bo to ob pridnem sodelovanju br. pevcev v bodočem letu uspelo. Tudi pevski odsek je večkrat nastopil. Marljivo je sodeloval tudi pri zbiranju kamnov za Sokolski dom.
Domače borze
8. februarja.
ZAGREB. Na efektnem tržišču slaba tcndcnca, na katero upliva slaba ten« denca dunajskega in budimpeštanskega efektnega tržišča. Ljubljanska kreditna jc zadnje dni prcccj čvrsta. Slabi so po« sebno lesni papirji. — Na deviznem tržišču jc bil promet zelo slab. Največ sta sc tržila Dunaj in Budimpešta. No« tirale so devize: Dunaj 0.11825—0.12025, Budimpešta 0.2850 do 0.3125, Italija 369.5 do 372.5, London 363.5 do 366.5, Ncw« york 84 do 85, Pariz 392.5 do 397.5, Praga 244 do 247, Švica 1465 do 1475. Valute: dolar 82.75 do 83.75, lire 370. Efekti: Eskomptna 167, I lipo 89 do 90, Ljubljanska kreditna 225 do 227, Pni« štediona 995, Slovenska 107, Jugoslaven* ska 145, Eksploatacija 127.5, šečerana 1525 do 1550, Gutmann 1650, Slavonija 198 do 200, Narodna šumska 130 do 135, Trbovlje 820 do 830, Vevče 175 do 177.5 7 odst. Investicijsko 63 do 64.
Sokol L v Ljubljani, članstvo društva Sokol I. se v smislu sklepa občnega zbora z dne 23. januarja 1924. obvešča, da znaša članarina 80 Din letno, gradbeni porez za dobo petih let za osebo po 20 dinarjev letno,, prispevek v poškodbeni fond, porez Savezu in župi ter upravni stroški 9 Din letno. Celokupni prispevek
po eno metlo, s katero očistijo proso ^ kateri vržejo nato kamen. Smejo pj progo posuti tudi s snegom, da tako do, sežejo, da sc zmanjša hitrost kamna. Pri) cip |c Isti, kakor pri našem balinanju.
Velika smučarska tekma za drtavno prvenstvo, kl se vrši jutri v nedeljo Planici, bo kakor je sklepati po dosedj. njih prijavah, nedvomno najzanlmlvej^ prireditev tekoče sezone. Prijavljenih i» doscdaj nad 60 tckmovalccv, med temi i dam. Zvezo na Planico Ima le popoldan,, ski vlak ob 3.10 in pa jutranji. Vsi funt cljonarjl In tckmovalcl Imajo zadnji vlak v soboto popoldne ob 3. ter se peljtj-j do Planicc. Začetek tekme bo okrog \ zjutraj, ako pa bo vreme usodno, rickoli. k.', kasneje. Vsi oni, kl žele prisostvovati tekmi kot glcdalcl, prenočujejo v Kranj, ski gori,, uko se odpeljejo v soboto, oil. spo pa lahko tudi pravočasno h tekmi i nedeljskim jutranjim vlakom. Polovični vožnja je dovoljena za vse ter dobe uilc, lcžcncl legitimacije v Kranjski g-irl pri tekmovalni komisiji. Hranijo naj voziu listke.
Veliki savezni smučarski zlet v Kranlsko goro. JZSS. priredi o priliki smuške tekme za državno prvenstvo liki zlet vseh smsčarjev v Kranjsko goro. Nedelja, 10. lcbruarja, bodi smučarski dan, vsi smučarji naj sc zbero v Kranj-,V: gori, da prisostvujejo cilju tekme. Od. hod- Iz Ljubljane v soboto ob 3.10 pop, oz. v nedeljo, ob 6.47 zjutraj. Povratok v nedeljo zvečer. Prenoči?,č bo dovolj nj razpolago. Klubski izleti so ta dan zo. hranjeni. JZSS.
Službena oblava LNP. — Upravni odbor LNP. opozarja tem notom član« podsavcznlh klubov na «1. Športni kar-
za člana znaša lorej 05 Din letno. Članstvo se naproša, da po možnosti osebno ncvnl., kl ga priredi SK. Slovan, dauei
plača zgornjšuji društveni prispevek v društveni pisarni Sokola I. na Taboru med uradnimi ur3mi ob delavnikih od 4. do 7. popoldne ln ob nedeljah od 10. do 12. dopoldne.
Šport
Carllng-tekme v Chamonlxu. Med ostalimi panogami zimskega športa so sc vršile v Chamonixu tudi tckine v curlln-gu. Zmagala je Anglija, druga jc bila Švedska, tretja pa Francija. Ta šport, kl je pri nas skoraj popolnoma neznan, s« more mutatls mutandls primerjati z našim ballncanlcm. Lahko bi rekli, da Je curllng nekak šport za športne veterane, ki se kljub temu, da nimajo več tiste agllnosti kakor mladina, nočejo odreči užitkom športnega udejstvovanja na ledu. Curllng se izvaja brez drsalk. Moglo bl se reči v «eopatah», vendar pa Je ta izraz preveč ncsportskl. Pri curlingu tekmujeta dve moštvi po 4 oseb, ki skušajo približati vsak svoj kamen, kl Je težak 10 kg, Ima eliptično lormo ter navpičen ročaj, majhni krogli, kl leži v krogu, narisanem na ledu. Tckmovalcl Imajo vsak
9. t. tn. v Narodnem domu ter z ozirotu na to, da Je namenjen del prebitka Olimpijskemu skladu priporoča čim številnejši poset. — Tajnik.
Sestanek In nato trening nogom. sd-rl/e SK. Illrlle v nedeljo 10. t. m. ob pol 15. v novi garderobi. — Načelnik,
Klub kolesarlev ln molocikllstov IC. rila v Lluhllanl. Redni letni občni zbur se vrši jutri v nedeljo 10. t. tn. ob 9,50 z običajnim dnevnim redom v restavraciji .Narodni dom». Odbor.
S. K. Primorle v Llubllanl poziva svo|e članstvo, da se udeleži »Športne« karnevala«, ki ga dne 9. t. m. priredi & K. Slovan.
Občni zbor kolesarlev in motoeikll-stov tPeran* v Maribora Je izvolil dn: 5. t. m. sledeči odbor: Predsednik Benkc Izidor, gost. in pos., podpredsednik Ive Kvas, klobuč. mojster, blagainlk JošV.r šinlgoj, trgovec; tajnik Joško Kavčič uradnik. Odborniki: Franjo Kurlnčlč. tr govcc, Fr. Sobcr, restavrater; A. Kralj poduradnlk; A. Požar, trgovec: Fr. Ku mere, klučavnlčarskl mojster. Prvohori tel J ln sotrudnik g. Josip MlsleJ, pekov ski mojster Je bil Imenovan častnim čla nom kluba. Želimo novemu odboru mno go uspeha, slovenskim krogom pa, d: podpirajo naš edini kolesarski klub.
Tujci y Ljublfani
Od četrtka na petek je prenočilo v Ljubljani skupno 155 tujccv. Od teh sc je nastanilo 125 v sledečih hotelih: UNION: Eislcr Josip, trg., Dunaj;
tinci; Orovič Tca, zuscbnica, Maribor Pirjcvcc Anton, trgovcc, Sežana; Pam 'mer Maks, stavbenik, Leipzig; Plaskat Vinko, bančni direktor, Maribor; Po
At^-SSZ.« sr
Sokol
Prosvetno in vzgojno de!o Sokola I. v leiu 1923
(Poročilo br. Gogala na občnem zboru.)
Prosvetni odsek je štel v minulem letu 15 članov pod predsedstvom br. dr. Kapela z zastopniki vaditeljsklh zborov mladinskega, pevskega, glasbenega odseka in Simon Gregorčičeve knjižnice. Imel je 11 reonih sej in 1 sestnnek.
Za svojo prvo ožjo nalogo je smatral poglabljanje razumevanja sokolskih načel in nacijonalne zgodovine, v drugem redu je posvetil posebno pažujo splošni na-
jevo; Borengan Aleks, inženjer, Ronca do; Dcčmah Hcrbcrt, bančni uradnik, Celje; Girtncr Herman, trg. potnik. Za« greb; Gračncr Mira, uradnica, Celje
Franc, graditelj, Varaždin; Svotck HcU bančna uradnica, Zagreb; Srctič Viča trgovcc. Ruma; Samardjič P«tcr, dlp prava, Beograd; Spitzer Julij, trgovec
greh; uracncr m ra. uraomca c. •	• ■ R- zascbnicai Vip4
I Jerman Albert, trg potn.k Zafireb dr I	^^ ^ ^ Dol. Lend,
llalpcrn Franc, uradnik. Dunaj licu«	P Suša)c Thk
bcck Simon, trgovec. Zagreb; Ivanišev.d	• Maribor; Vchovar Ivar
F ip, trgovec. Krilo; kohn Umcrik, trg. ,	Jv . . ... , „. ,.„„ žita Sombor; Krotcnthalcr Henrik di«
Vcrona; Zadik Levi, trgovski potnU
ka; Lindcnthal Franc, inženjer, Celje; i	KOLODVOR: Bisjo Romo.
Lovrcnčič Zora, zena odvetnika, Vrbnu	Gucn.ino KflmiIo, t,
S S S,' gStiZi?^ ' ^oc A.cssandria^Gr.ndi Alcks. Mandc|lo, direktor, Sarajevo; Muller L J	^
obrazbi Članstva. V tem pravcu so bile ci; Taucr Julij, ravnatelj, Trbovlje; Ran« vsa predavanja, z Isllm namenom ao bili kovič Jovan, bančni uradnik, Ucogrud; uvedeni redni nagovori v telovadnici, katerih je bilo po zaslugi, zlasti bratov va-
trgovcc, JNurnocrg; majaic uira, za^o«	■	^
niča .Kranj; Molan Franc, trgovec Ce«, ^ J •	£	^
ti«.- Prtnvur l.ovrn. nosestnik. Ivanikov« ."" . *V	,.	, .„
Ana, zascbnica, Ccrnomclj; Novak An
poscstnica, Preska; Ncssich Jurij, P'
dr. Ravnihar Roman, podravnatclj .Ia« ^'^to-^HL^^Zon^Sovcfve .enn je ono po zasmgi, ziasu prmov va- dranske banke, Beograd; Rainliofct, L J . rus"v ^."lesotržet Loški 'pote diteljev in nekaterih ostalih telovadcev vodja rudn. konz., Trbovlje; Arnold Rol.a(;c,|. Ko)a tr(!f,vec Skadar- Sit! 71. Javnih predavanj je bilo v minulem Stossl. trgovcc. Celje; Simonovlč Jurij,	h •	' Urd,h 'Marij
' -tnica, Kostanjevica; VVciss A.bc,
Ijc; Storf Mllorad, carinik, Celje; K«rol|^-cc^
trgovec, Mtinchcn; Zcvnik Anton, notar i Višnjagora. SLON: Andcrlo Oskar, uradnik. Su« je bil br. starosta. Izšle so do sedaj tri gQk; Bcmskl Josip, lekarnar, Zagrob; K.
letu 7, in sicer so predavali bratje: dok-lor Rape, dr. Pestotnik (trikrat), Petrove, prof. Melilt ln Bajželj. Povprečna udeležba je bila 50. Dne 8. aprila je priredil od-aclt posel ljubljanskega muzeja.
Na predlog br. starosto je odsek pričel izdajali lansko leto lasten društveni vernik «Naš sokolski dom», čigar urednik
Brosch, potnik, Dunaj; Bevk Franc, u« rednik, Gorica; Baum Pavel, inženjer, Dunaj; Bcrnstcin Oto. direktor, Zagreb; Buksbaum Fric, trgovcc, Dunaj; Zappc Josip, trgovcc, Zagreb; Vogelcv Gcor« ge, monter, Hamburg; Fintschcs Rihard
številke, kl obsegajo skoro zgolj zanimive društvene vesli, kar mora v teh časih gotovo interesirati vsakega člana.
Enn najvažnejših našega društva jo vsekakor Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica, ki vrši prosvetno delo med najširšimi plastmi, v prvi vrsti med delavstvom in mladino. V 2 ln pol Ielih, .	i(-_____ _______
odkar jo upravlja društvo, je zbrala okoli'.Dunaj; Hccht Hary, trgovcc, Berlin; hotck Viktor! lesotržcc, Sv. Janez, Go
strana; Jaške Janko, trgovcc, ZclczniV SOČA: Rozman Alojzij, šofer. Ma* bor; Tomljcnovič Stcvo, trgovec, Z greb: /tnmut Rudolf, šofer, Maribor.
TRATNIK: Crcsccnti Josip, trgovc Ospitalctto; Prcmolč Gvido, trg. pomo nik, Celic; Stadler Mih., direktor, Sal burg; \Vel'cr Emil, trgovec, Celje.
ŠTRUKELJ: Albrccht Tončka, zase niea, Motcdcršica: Arčon Ivan, zasebn Subotica: Fohn Rudolf, trgovcc, Trbi
trgovec, Dunaj; Franki Maks, trg. pot' , Pekežn Katica, zasebnica, Zagreb; Gc nik, Sombor; Gang Sandor, trg. potnik, | fi0-ct josip) posestnik, Doberdob; Gr
sebe 1098 članov, od katerih jih je samo v minulem leiu pristopilo 205. Z decembrom je postala pristopna tudi Ignac Gruularjeva knjižnica, lastna knjižica Sokola I., ki nosi ime po glavnem njenem utemeljitelju in dobrotniku. V 151 poslovnih večerih je bilo izposojenih 5410 osebam 17,871 knjig. Najboljši je bil obisk v
Jcržabck Rihard, potnik, Dunaj; Jilck (ncrmnnn Andrej, mesar, .Itsenlcc; K Franc, inženjer, Brno; Jakša Ida, zas., ■ L0vr0) kapi., Čcrnomelj: Mlhitsch Iv« Wildon; KoloniS Blaž, trgovcc, Zagreb;	-	- ■ - •
..-—..	- ,pos. sin., Gottcnltz; Porcnta Josip, u
Kloc Josip, rudn. nndz., Laško; Lousch , Rr tmlkom., Kranj; Rayer Gvidon.tr Mila, trgovcc, Bclovnr; T.ešič Feliks, trj ^n]cc. fniat Marko, so'ioslikar. Zaar« govcc, Zagreb; Lcšnjak Janko, ravnatelj vintar Draga, hči trgovca, Straža. Markovec; I-azarcvlč Todor, trg.. Bco« p(,;cg tcga jc prenočilo 30 tujcev grad; Malenšck Janko, uradnik, Slovcn ' n!v5'cclniih gostilnah: Do Schiava decembru, najslabši v avgustu. Ali vsa- i Gradec: Mnkon Ivan, trgovcc, Straža; Stari ti§]ar ^ Amcrikancc 8, Možina »6 'feSj&te^tme dan« ogromno denar-1 Musil Rudolf, učitelj, Husovice; Mcdic Lozar 2, Ravnik ln Novi svet po 1.
ja, oko si '■o?n'*,Snbavljall nove knjige, I Ivan. trgovcc, Novomcsto; Mazza An«	-—
izpopolnjevati sti«. kajti tudi knjiga živi drej. trgovcc, Napoli; Marlnlč Franc, le krnlki dobi. Za'0 polrebuje podpore v dijak Kotor; Mosc, Aribert. potnik, denarlu in latiiaalj' Vm nl'p5llle " D0<1'1 Ikmbure: MikuJ Franc' ,ni!Cnifr- Pc''
lastnik In IzJulateM Konzordl «l"'r HJsovornl urednik Tr. Drozov Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LluliH«
pr. U. Dolrila:
Ljublj. borza in njen
IL
jte dosedanji pregled nam Jaano priCa g velikem gospodarskem pomenu Goric ,a sploJen gospodarski razvoj v raznih flciol:<h in državah. Oglejmo ai sedaj njon pomen malo natniiCnoje. 1'oinon borzne Institucijo je povsem izražen ie v njo-pcm namenu, ki se da kratko izrazili: olajšanje trgovinskega prometa.
V kaki obliki jo borzna institucija ustanovi,jena, jo danes podrejeno važnosti. Vsekako je pa ncovrgljivo dojstvo, ja jo ta ustanova faktor modornega kul-turnoga in gospodarskega življenja. V moderno urejeni državi jo ta ustanova nič nianjJe važnosti, kot so trgovinska prometna sredstva, žcleinico, parobrodi, po »ta, brzojav itd. ?.o povrSno prouCcva-njo to Institucije nas uveri, da jo to usta-Bo«a, katoro jc ustvaril gospodarski ra/.-^oj in katero jo Clovoški dub v svoji no-Oiloljlvi sili napredovanja in izpopolnitvi! riovrSil do sedanje stopnje. DovrJo-oost te institucije je dospela žo na tak vrhunce, da samo hipni njen zastoj po-cjioSa zastoj in neorientiranost v Ste-r||n Ii fo n 'd 1 sitih panogah. FinanCniki H gospodarski znanstveniki imenujejo
gospodarski pomen
borzo: baromoter narodnega gospodarstva. Ilorza nam nudi najboljšo orientacijo za oceno splužnoga gospodarskega položaja.
Dalokosožnega pomona je vpliv borzo na razvoj gospodarstva, kor borza tvori areiliSčo, na kateiom so koncontrira ponudba in povpraševanje tor posiodujo v internacionalni izmenjavi dobrin rcgula-turuo gledo usmoritve posameznih produktov in doloSItvo njihovih cen.
Organizacija borznega trgovanja kakor tudi danaSnja modoma transportna in poročcvalna sredstva omogočajo, (la mi stokajo ponudbo in povpraševanja iz raznih delov deželo, iz večjih gospodarskih središč ln iz tujino na borznom trgu. Promet na borznem trgu pa olajšujo pregled potrebščin splošnega gospodarstva ter omogočA hitri odtok presežka dobrin (blaga) one deželo v drugo, kjer tnko dobrine primanjkujejo. Ti intcrlo-kalni in intornacionalni stiki med ponudbo in povpraševanjem vplivajo pa nn splošno izenačenje cen ter omogočajo istočasno lažje kupovanja in prodajo bla ga po primernih conah. Tako vpliva borza neposredno na gospodarski razvoj v
notranjosti dežele (ustanovitve novih podjotij. prodelavanj« surovin, racionalnejše obdelovanje zomlje Itd.) in na določitev cen posamoznih produktov.
Toda ne samo za blagovni trg tvoii borza oporiščo, temveč je njeno sodolo-vanjo neizogibno tudi za uspešno preskrbo ln uporabo kapitala. Ogromno vsoto kapitala, katero rabijo danes mosta, občine, deželo, države, industrijska velopodjotja, trgovina in banko, da moro jo izvrševati svojo naloge, bi bilo brez volikoga borznoga trgi neproskrbljivo. Na borzi so stokajo ponudbo kapitalno močnih slojev in ravno ta osiedotočon kapital omogoča emisijo državnih in deželnih vrednostnih pap!rjev, delnic, obligacij, zastavnih listin in diugih vrednot.
Tu se moram dotakniti vprašanju pomena borze za dižavo malo globljo. Država so poslužuje borzo posebno ob priliki raznih Investicij ter izdaja v ta namen razne drža^ie papirje, katero skuša naložiti potoni borze med najširše kroge. Obliko takih državnih emisij so navadno državna posojila, kntera so stalno obrest Ijiva in neodpovcdljlva. Ncodpovcdljl-vost državnih posojil od strani upnikov zahteva seveda čim lažji promet takih vrednot. Tržna cona državnih papirje' je pa predvsem odvisna od pogojov, katere nudi upnik, in ud višine navadne
obrestno inero v dožell. Pri povijanju diskonta v normalnih razmorah kurzi stalno obrestljivih državnih papirjev padajo in se pri znižanju diskonta dvigajo. Tako vplivajo že notranje finančno - politične prilike na presojanja posameznih državnih vrednot. Velikega pomena za splošno presojanje so tudi zunanjo-poli-tlčne priliko. Htrah prod bližajočo so voj no tlači kurz no samo iz bojazni, da vojskujoče države postanejo plačevanja no-zmožno, ampak tudi okolščina, da sc tiodo izdala nova posojila, katera bo drla /a mnogo višje obrestovala pod ugodnejšimi pogoji kot običajno. Naravno da vpliva na tečaj takih vrednot v največji mori kredit države same. Napetosti, no-sporazumljonja zunanjo - politično naravo lahko začasno tlačijo tečaje, toda vedno lo do gotovo moje, medlem ko ga notranji nemiri slabijo manj občutno, zato pa Btalno in brezmejno. Tečaj teh vrednot postane tako mnogokrat baromoter ja/noga zaupanja, katoro jo posebno praktične vrednosti za finančno ukrepe države kakor tudi zanosljiva prognoza življonsko zmožnosti in moči države. S tem seveda šo ni rečeno, da so zgolj navedeni momenti merodajni za pravilno oceno. Finančna veda nua uči, da so se marsikdaj dvignili državni papirji ravno po kakem dižavnem porazu,
in sicer v pričakovanju, da bo t< «u porazu sledil kmalu sklep čs tudi še tako uničujočega miru, ali pa v sluča ju velikih notranjih državnih spremeni! i, katero so izzvale največjo nosrečo t- bodoft. nosti, a so obljubljale vočji trentj tnl mir.
Dati je po ravnokar poudarja .i em ras-motrlvanju kredit posamezne drlave odvisen od raznoterih činiteljov, j a vendar odločilnega pomena za presojanju državnega kredita piesojanjo na lat- triih borzah. To morojo zalomnjevati in osvetljevati politični horicont marsikdaj, z enim maltom. Biti pa moraju borze fiiudiiana na čvrstem zaupanju lastnega -prebivalstva in vpoMevan« v tujini. 1>| žava ki nima lastnih zmožnih bor/, jo od visna od inozemstva pri vsaki večji dr), avni in-vosliciji. Na borzi, kjer se zbirnjo vočji kapital!, zalaga ravno trgovan j držav, nih papirjev državo s potrebni inl knpi-tnit. Država pa, ki mora iskati potiotma denarna sredstva vedno lo v Inozemstvu pride polagoma v gospodarsko in politično odvisnost tujino.
S tem som v glavnih potezah opisal pomen borzo. V nastopnem Mjanku m< iiočom baviti šc^a posebnim pom enom ti institucije, ki so je žal nepopolna, urta-uovila pred nekaj moscci tudi v Ljubljani za našo ožjo razmere in gost poda rske' priliko.
m Vaaka H| beseda i® 60 par		..Oiplmia)«" lo .,2ealYva** H vsaka besila B|
.1.11. »■kl ne.«d. 50 par Za .noplso.aiij^- in .».»nltv^- .. raCuna v.«k. beseda 1 Din. - PrlobCuJeJo s. le mali oalasl. kl w olaCaut • napr.j PlaCa s. labko tudi • znsnik.li N. .praSanl« ndunvaria uprava 1., 6. |. vprašanju prllotena snauika s. ndaovtir tar inaniptilaotJ.k. prt.tujblna (2 1 .tnl		

Klavir poučujo
(oipod ln gre tudi na dom. VprnAa s«: Trg Tubor 6t. 6. oiillicjs, levo.	8uua
(dobe)
fotografski pomočnik
prvovrsten retuSer, ae sprej-c.f. PouudUe s vzorci retuSe Ba upravo „Jutra" pod Slfro „Ketu6er".	3071
Mizarske pomočniko
!— 3 dobro Izvctbune tUdI pri Itrojlb. rubini. Stauovaujt- In brana v hISI, plaCa po dogo lem. I. Pretnar, nillartu. o Mlluo- Uled 51.	8021
Gospodična
ti Igra guslt prve ali druge, tudi začetnica. ie ISCe za Jamsko kapelo. ItaSkaJ, ku-pelulk. Narodni doui. 3144
Prodajalko
fn blagaJniCarko, dobro lz-vtlbanl. ISCe tvrdka F. M. CtUuiltt, Ljubljana. 3005
Učcnca
a pekovsko obrt, zdravega ln poStenlb staršev, .prej-Btfm. — Naslov pove uprava Jutra".	3131
Pomožna kuharica
pridna tn poštena, teli pro-uienitl službo Ore uajtujs v kavarno aH botel v Ljubljani ali drugod. Naalov pod Slfro ..Prldua ln zanculjlva" upravi ..Jutra".
Knjigovodja
z bančno prakso. Uee mesta pri domaČem podjetju. — Ponudbe pod Slfro ,,Mesto" ua upravo „Jutra". 31G0
Pletilni stroj
Stev. B. 36 cm. se proda. — 3158 Naslov pove uprava ..J i .
30UU
Dopisnik
za Italijansko. ncmSko. angleško lu fraucosko, ISCe mesta pri kakem podjetju ali industriji. Ponudbe pod filfro ,,Industrija" na upravuistvo ..Jutra".	8101
Knjigovodja
z večletno prakso, ISCe mesta za takoj ali s 1. tnarc-eui pri kakem veCJeui lodusti IJeloem podjetju. Gre tudi oa deželo. Cenjene ponudbe pod značko ..Perfckten".	3163
Ekecentr. stiskalnica
(l-Jkazttiu i pi j St. 0 lu 6 novlb tebtnle od 5, IV. 15 fcj/ (domaČe delo), se proda. — Naslov pove uprava ..Jutra '.
3011
Gospodična
s prakso, veSCa slovenskega, nemškega In fraueoskega jezika ter cirilice, teli mesta kot espondeutltije. Cenj. ponudbe ua upravo ..Jutra" pod ..LmplojCo".	3168
Zavarovalnega potnika
la mariborski okraj. ISCe vscjft zavarovalnica. Stalne bivališče v Mariboru. Ponudbe pod ,.Potnik Stcv. 12 ' na »pravo „Jutra".	30D5
(iščejo)
Brivski pomočnik
ttnr 20 let, ISCe službe. kjer bl se lahko Izpopolull; gre tudi brezplačno. — Nikola Cičin-Koman, Ribnica, Do-lenjtko.	3085
Mesta hišnico
alt pa v Dajem stanovanje * 'rtom katerega bl obdelovala.
mirna stranka. Naslov : H. fikoflc, Poljanska cesta 31 3073
Mesta dojiljo
zdravo dekle. — Naslov povo uprava ..Jutra". 3044
Mesta kontoristinjo
HI pisarniške uioc«, liče absolventka trgovske feole z netilko prakso. Ccuj. ponudbe t*"" ,Ventna In mn-ljlva 123' »a upravo ., Jutra". 301C
Kot praktikant
J*U Vstopiti 17'etnl	deček v
»ako |e>-no trgovino	aH kaj
»dotnora Cenjene	pouudbe
Pp<> ..ITletnl deček"	na upr.
..Jutra".	3050
Prodajalka
^rjena v galanterijski stro-ISče službe: gre tudi v »anufnkturno trgovino t-2 aeseca brezplačno. — NhsIov
r upravi ..Jutra". 2005
Za natakarja
oe boče učiti v večjem mestu 18 ln polletni fant iz bolj&e družine e prav dobro &ol.<ko Izobrazbo Naslov pod fi.fro ..Natakar" pri upravulStvu ..Jutra".	3171
Bllad, vc3tcn uradnik
z 2 ln polletno carinsko, administrativno piakuo, viSč srbobrva&čiue In netuSiine, ISče primernega mesta. Na-Htop takoj. Naslov pove upr. ..Jutra".	3140
Novo pohištvo
za več spalnic. Iz trdega lesa (brast, čreftnja. oreb) naprodaj. Delo solidno! Ceuu <elo ugodne! Franc Tomftlč, mi starelvo, Zg, KafielJ 64, poAia U. M v Polju.	2000
Trapist sir Ia
t brezkonkurcnčnl kvaliteti, nudi v vsaki količini po Din 31 'JO za kg trgovsko podjetje K. Maborčlč, Zagreb. l'et.rova ulica 35.	28S5
Mostna tehtnica
dobro ohranjena, se takoj proda. Naalov pove uprava ..Jutra".	3312
Plesno obleko
od Din 400 do LMn 1200 v vaeb barvah. Po natančnem naročilu glede velikoatl, barve In materljala po&ljtiu tudi po povzetju. P. M a g d 11 . Ljubljana l nasproti glavne poftte).	2120
Deček
is bolJSe rodbine, želi vstopiti kot natakaiHki vajtner. Naslov pove uprava ..Jutra" pod šifro ..Natukarskl vaje-ncc".	3141
Izurjena šivilja
se priporoča cenjenim damam 7.0 vse v to stroko spadajoče delo na dom. — Naalov povo uprava ..Jutru".	3011
Eloktrik-strojnik
In Izurjen kurjač, zmožen vseh popruvll, želi premenltl službo. Ponudbe pod Slfro ,,35" na podružnico „Jutra" v Mariboru.	3008
Stavbn' pisar
Iflčo mesta In Rprejnie tudi mesto skladiščnika. Ponudbe tia upravo ..Jutra" pud Alfro ..Pošitua moč".	3122
Fiat 501
48edežen, 6/16 HP. se proda. Pouudba pod ..Ugodno" na upravo „Jutr«»".	314G
Salonska obleka
skoraj nova iu črna zimska I suknja, se proda. Na»lov v upravi ..Jutra".	3135
Blotorna kolesa
nova 1 In pol HP. več rabljenih 2 In pol HP In a u t o pnevmatiko svet. znamk vseh dltnenzlj Ima po najnižjih cenah v zalogi tvrdka 2u2ek, Sodna ulica Btev. 11.
3147
Tovorno avtomobile
1—4 tone, Praga, Fiat. Ima ugodno v zalopl tvrdka O. Žužek, Sodna ulica atev 11.
3118
Perzijske preprogo
večje Id manjae. se ugodno prodajo v Subkevl ulici 3/111 desno. — Ogled 10.—12. ure.
3145
Trgovska hiša
i več lokali v bllžlul Jutuega kolodvora, ua zelo prometni točki, se proda. Velik lokal ln stanovanje dveh sob takoj ua razpolago. — Pismene ponudbe se prosi na upravo ..jutra" pod iifro „Prom»tna točka".	2088
Ljubljanski Zvon
Idtulk 1023, prvo Atevllko. kupi Tiskovna sadruga v Ljubljaul, Prefteruova ulica £1. 54.
Kdo proda
privatnemu uradniku Čevlje in obleko, da bl mu odplačeval v mesečnih obrokih? — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod „V obroatu".
3078
Vevorifno, polhovo
In vse druge kote divjačine, kupuje v vsaki množini za inozemstvo skozi vse leto O. Zdravlč, Ljubljana, trgovina usuja, Florljanska ulica Kt I).
3008
Nakup rezanega losa.
Ifcčemo vsako množino rezanega lesa. trdega in mehkega. Oferte prosimo franko obmejna postaja. — Dopise na: J u v a v u m . Holziudustrle-geselltfchaft m. b. H . Zentra-le Salsburg, Osterrelch. 3039
Fotografifni aparat
na plošče > dvojnim snastlg-tnatom. 4 In pol X 6, dobro ohranjen, kuplin. — Ponudbe pod ..Fotoaparat" na uprnvo ..Jutra".	2058
Stanovanje
dveh sob takoj prosto, kdor kupi bl&o ali zamenja za po-serttvo ali gozd na deželi ob tctezulci. H ifea Je v prav dobrem stanju, 10 let stara, dvonadstropna z 8 HianovuiiJI. elektr. razsvetljavo, 2 km od glavne poŠte ob Tržaftkl ce*<tl Ima prostorno dvorlfiče. nekaj vrta in lastul vodnjak s prav dobro pitno vodo. Cena zelo nizka Din 275.000. — Pismene ponudbe se prosijo na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Prosto stanovanje". 2074
niša i gostilno
In gostilniškim Inventarjem, 8 oralov zemlje, naprodaj v Dravski dollui na prometnem kraju, blizu kolodvora. Le remi r«flektautl naj se obrnejo na podružnlro ..Juira" v Mariboru. Istotam se proda dobro Idoča trgovina a ce« nt iuventarjem.	2d4J
Travnik
4 orale, se proda za 60.000 Din. Friderik Gornik. Oačnlk St. 27. poŠta Pesnica. 2039
Cono posostvo
v Marlboru-Studencl pri cerkvi : lepo hlfto na vogel, svobodno trgovino, gostilnlčar-stvo, stanovanje, klet In vrt, takoj prodam. — S e g o v I č.
2036
Soba
s dvema posteljama, sa takoj odda. Naslov v upr. ..Jutra" 3173
Stanovanje
s predsobo la prltlkllnami, eummjatu proti primerni nagradi za nekoliko večje. — Ponudbe pod . Zameujava" na upravo „Julra".	3103
ISčom stanovanjo
v kaki uovl hISI. obstoječe iz 3—4 sob ter prltlklln Najemnino sem pripravljen plačati tudi za nekaj let nuprej. Naslov pove uprava ..Jutia .
3105
BIcsoPno sobico
s posebnim vbodom v Spodnji SlSkl. tečem člmpreje. Pismene ponudbe na upravnistvo ..Jutra" pod ,,Sobica aiSka".
3124
Oddam stanovanje!
2 separiranl sobi in prltlkll-ne v nov| vili, 12 min. od gl. poŠte, opremljeno ali prazno, predplačilo za 4—5 let. smerna cena. 2. nadatr., le mirni stranki. Ponudbe pod ..H. M. 52" na upravo ..Jutra".
3129
ZfliObfl MU II! PinmRGl
natboljtih tu.arn BBsendorler, Crnpka, Ehrbar, Sotiwelghofer, Or, 'jlnal Stingl -= itd. -1
Jerica Hubod, roj. Dolenc
a LJUBLJANA, Hilšerjeva niioii. št. 5.
5C00 Din
ISče v trenotnl stiski vISJI uradnik. 35 let, lepe zaslgu-rane ekilsUnce pr| mladi datnl (tudi vdovi), katero bl v »lučaju sporazuma tudi poročil Kot varnost depoulra dragocenosti in menico. — Ponudbe pod Slfro ..Dvakrat vrnjeno" na upravo ..Jutrs" 3087
100-200 000 Din
posojila, sc ISče na posestvo večmllljouske vrednost'. Cenj. ponudbe se prosi pod Rlfro , ..Gotovost" na upra\niStvo| . ..Jutra".	3166
Orkester
z 2 valerjema. 1.1 Igra vsak
8 komadov, dot>ro ohranjen, se poceni proda Ivan Ucu&U na. Start trg pri Hakeku.
2318
Kratek klavir
Ekonom
♦ večletno prakso, star 36 W In neoženjen. želi mesta ^Krhnlkn na kakem večjem Poitstvu. Ponudba pod . Kko-na upravo ,.Jutra".
3155
Korospondcntinja
pl knjieuvndVInJa t večletno ^KovBko prakso, vcSča elo-^""kega, nemSki ga in UaII-»nskeaa Jezika, strojepisja.
•luibe. — Ponudbe pod •Primorka" na upravnlSlvo Jutra"	3178
Prakso
pri zndružnetn ali trgovskem podjetju v Ljubljani, brez-plačno. ISCe Invalid, absolvent zndružno-trg. tečaja z enol»tno pisarniško prakso. — Ponudbe pod . Marljiv In vesten" na upravo „Jutra".
8000
Pohištvo
klub - garniture Itd.,	nudita
naj eneje Ermnn A	Arhar,
mizarstvo, št. Vid It.	4 nad
Ljubljano.	2092
Furnirje
vseh vrst. tudi eksotične, hrastove deske 7 let, 30 do 40 »»lin debele, vedno v za-loci: Stndlcr. tovarna stolov. Sodna ulica U.	3149
Dvo lokomobili
antrleftka r.nnmka. S/12. 10/15 IIP In dve m 1 a t I 1 n I v I . se prodasta. — Naslov povo uprava ..Jutra".	3150
Prvovrstno vino
lastni pridelek Iz VtnHkefa vrha. letnik 1923.. približno 45 hI, bo prodajala mestna občina ormoSka na prostovoljni Javni dražbi, due 17. februarja t. L ob 1 popoldne v občinski plsurul. 8007
Stavbna parcela
900 m* na lako lepem prostoru ob gl. cesti oa Gorenjsko, pol ure od Ljubljane, se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava „iu rs' 8036
Lopo posestvo
v Ljubljanski okolici, obuto-Ječe Iz močno zidane hlde z opeko krite, z 10 sobami. 3 kuhinjami s Stcd.. lepe kleti, krasen senčnat vrt, velik vrt za zelenjavo, njiva za krompir, lep sadonosnik In dobro ido^o restavracijo. Re z gostilniško opravo vred takoj proda ali proti kavciji 40.000 Din zmožnemu gostilničarju odda v najem. Naalov pove uprava ..Jutra".	301S
Enonadstr. hiša
na Sp. Štajerskem ob 8avi t
nekaj zemlJISAa, pripravna za trgovino aH kakSno drugo obrt. nasproti farne cerkve ob postaji, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra" pod ..Prometni kraj".	3120
Prodam pokarijo
v dobrem stanju, na deželi. Naalov pove upi sva ..Jutra 3081
Prav redka ponudbal
Da se v najem, event. tudi proda trgovina z meSunlm blagom In gostilno na zelo prometnem kraju na GorenJ-ekom. obstoječa 20 |et t vso zalogo In inventarjem. Zo prevzem Je potrebnih 50 do 100000 Din. Več pri lastniku. Samo resne pismene ponudbe na upravo ..Jutra" pod Slfro .Trgovec z deželnimi pridelki".	3056
dobro	ohranjen.	prodam p9
ugodni	ceni. —	Naslov pov«
uprava	..Jutra".	3172
	288!	T^THH
		
'ffAtmtJ* Smehljaj, gor. vlak
Dvigni pismo!	3112
Birčna vas 3G5
Prosim blagovolite dvigniti VoSe pismo v upi avl , Jutra".
3130
Skladišče in pisarna
se odda v sredini mrata blizu Južnega kolodvora. Skladl&č« Je primerno za trgovino z moko ali za kak dru« finejsl predmet, razen nctllnib ali smrdljivih stvari. — Ponudba pod .Lepa prilika" na upravo ..Jutra".	3046
Resna zenitov.
Pofiteno dokle lz bolJSe družine na deželi, tudi z nekaj M.^je Izobruibc. staro 23 let s pred kratkim podedovanim lepim posestvom z gostilno m trgovino, želi zuanja s pobte-ii i f ti fantom v svrho tnkoj-Snje ali pomludne leultve. — Premoženje postranska utvar — Le resne ponudbe s sliko naj se poSIJejo ua upravo ..Jutra" pod „TH»I dom 32".
3132
Pletenino
vseh vnt In predtlskarljg ročnih del — najmodernejši
vzorci — cene ulike. L Turk, Pred Škofijo l/I, v preJSnjem poslopju Kreditne banke. 2808
Maskaradno kostime
za vitke dame, posodim. I. Kvas. Miklošičeva centa 8.
lllf
Popolnoma na costi.
2ena s 17 letno hčerko prosi
ljudi usmiijenifga srca ca prazen kotiček : voljna Je po-l«*g plače fio »aj zaSItl ali kako drugo uh lugo. Terezija Ilolub, Ambrožev trg Stev. 5.
312*3
Moško kolo
«e proda po nizki rrnl. — Poljanski nasip 40, dvorier-* 3113
Dcžniko
popravlja In prodaja po *elo nizki ceni M. llostnlk. Vodnikov trg (paviljon). 2636
Izvežbana Šivilja
zn fine toalete Itd., se vsled pomnnjknnjn znanja (kor ro Je S<*lo prcaelPa v !,J"MJ«no) prlnoroča cenj. damam. Rndl oddnijrnern stnnovnnja pride po Mnro ln k pomrrJnMu nn dom ln dela po Jako zmernih cenoh. — Cenjeni dopisi pod ..Šivilja" oa upravn'K'vo ..Jutra".	8109
Moško kolo
dobro ohrnnjeno In trpežno, prodam radi odpotovanja za 4O00 kron. Vpč se po Iz v* v Novem Vodmatu — gostHna Stor.	8179
Fofoernfi^nf aparat
..Kmemann". 10 V 15. Izvrsten objektiv, se ugodno proda. Na osled Iz prijaznosti pri f«toeraM'cm ravodu Hinko IllbSer, Valvazorlrv trg 5.	31S0
Mizarski sk"beln;k
velik, skoraj nov. se usrodno
proda. Pni-»ve no pri AIoJz.Hm Vlrnnt. Pnlrndrnva ullen rt Pritličje (LJubljana). 3175
25 vn«r. bikovih drv
'•'fin'h. n^Isuhlb, prnd«m pr nir t"". — S v« Trn« lin* '•nvlh. Vli»n'H. s-hih drv no 27 par Vi? Tranko va^o^ f.t. y»r<* Do^^fsko. Franc Kne* I TrZiŠfie. Doleniaka * 4«4
,Posest'
Realltetna pisarna, d. z o. s., Ljubljana, Poljanska cesta
St. 12, prodaja: IllfcO z gost luo, koncesijo, Invrntarjem. velikim dvoriščem. prometna ulica v centru, 300.000 Din. IIISO. dvonadstrop.. z vrtom, središče Ljub,Jane, titanova nje 4 sob takoj prosto. 325 000 Din. PAItCKI.R pod Rožnikom po
25 Din. HIŠK. stnnovonj"ke, v predmestju Ljubljane, stanovanja takoj prosta. 90 000 05.000. 100.000. 150.000 dinarjev In viSJe. POSKSTVO m.nvjSe, pri Novem mestu, blfta, go«podnr-ska poslopja, 3 oralo njiv, 195.000 Din. H ISA. trgovska, na Stajer-sl em s posestvom, prometen krrf. 200.000 Din. POSESTVO. 8 oralov pri Sevnici, hifta. po«r>odarska poslopja. 00.000 Din. GOSTILNO trgovino In trafiko. predmestje Ljubljane. 375.000 Din. POSKSTVO. 8 oralov pri Konjicah, ro/.d. njive, v|-nocrad, 130.000 Din. IIPO. trgovsko, v mentu Dolenjske.	enonadstropno, lop trgovski lokal s Inventarjem. prometna točka tik cerkve, 12r..000 Din. HISO. en^nadgtrnpnn. z ro-sHInn v m "g tu Dolen J"''«-. 100.000 Din. 3007
Knvarna v Mnrlborti
s b'fto. pod ngodniml nlaflt-nlml pn-»nj| nenredaj. Dnnl«e pod ..Kavama" na podružnico ..Jutra" ▼ Maribor«.
8101
Nabrano in stanovanje
se sprejmejo, gospodične po 2000 K. Naslov povo uprava ..Jutra".	3076
OpremI?ena soba
z uporabo kuhinje In če mogoče uporabo klavirja, se l%če v Ljubljani zo mater Iti hčer proti dobremu plačilu. — Naslov pova uprava ..Jutra".
2800
Opremljeno sobo
s souporabo kuhinje, želi za-| konskl par. event. -amo za pur mesecev. Najraje kje na perlfarljl mesta Ponudbe na upravo ..Jutra" pod tnačVo | ..Souporaba".	3153
| Oproml!ono sobo
oddam zakonskemu paru brez otrok s souporabo kuhinje.— Naslov povo uprava ,,Jut-a".
3159
Dobroidofo pokarijo
IRčem v najem kje na deželi ali v malem mestu. Pismene ponudbe pod Šifro ..PekarlJ." na upravo ..Jutra". 2327
Gostilna in mesarija !
z vsem Inventarjem v zelo prometnem kraju, ve odda takoj v najem. Pismene ponudbe najkesneje do 12 febr. s priloženo znamko na upravo ..Jutra" pod ..Ugndna prilika".	2517
V veliko skladišče
s pisarno v centru mesta, se sprejme podnajemnik. Naslov pove upruva ,.Jutra".
2138
Poročiti želi
uradnika aH trgovca Intell-gcutna In clinpatlčua gospodična z nekaj premoženja In stalnimi letnimi dohodki. — 1 Dotttui naj bo mirnega značaja. star 56 let. lahko Je vdovec. Ilcs:ie ponudbe pod ,.Skromna" ua upravnistvo ..Jutra".	8156
---
Opozar jamo na |
Zakon c ^iaslni iii sreskl favravi
kl se t.arute pri
Tiskovni zadrugi v Llublianl
ter velja n pnttnino »red DLji a 60.
7?r
Nalirann in stanoTan'o
se sprejme gospodična ali dl-Jnk. Vnslov pove upravnicivo ..Jutra".	S17T
Stanovan.'o
v LJubljani sc zsmenja ■ stanovanjem v Mariboru. — Ponudbe na upravo „Jntra" pod ..Stanovanje". 3174
Opremljeno sobo
najraje r Spodnji smk| ali nn Punsjskl c,ti od lef's-nISVepn preltu, naprej. ISCe Slvlnozdrafnlk za takoj. — Ponudili) . Periferija" na uprpVo ..Jutra".	8137
/	Sobo
p posebnim vhodom, za trl-ftirno dnevno vporabo .e 13Se iv sredini mes*a. — Pon-idbe Ipod ..Soba trt uro" na npr. ...Jutra",	8142
I-5i'Cm koinpnn;ona I
v trnovim-, z mcSaulin blagom na prometnem kraju na do-Seli. Pogoji po dogovoru — Naslov pove uprava ..Jtiirn 3042
Dohiico Jadranske
biv:;ko
se^kupljo. Ponudbe pod Slfro ,.Navedba cene" na uprnvo ..Jutra",	3151 ^
Kompan.iona
ISCem za kopanja streSne.s Skrllavia na lastnem posestvu. Potreben kapital niu 880.0OU. Kot .sranclja Inta-butaelja na prvo met^to. — Ponudbe ns upravo ,,Jutra" pod ;,6krllavcc".	3170
Kdo bl posodil
dr«, uradnici, kl Je prlKla momenta no v dennrno stisko 1000 Illn proli 3mrac'nrm obroku z evrnt. obrestmi — ^ Ponedbe pod Slfro ..IfvnleS-nost" na upravo ,,Jutro". \	3107

Fr. Milčinski: ZGOPDA KRALJEVIČA MA11KA.
Vez. IU I)io, po poitl 150 Din reč.
J. Šorli: ČlIUMUltCI.
1'ovest s Blikttmi. tlio'-. 20 Pin, to!. 25 Dio, po po&ti 1-1)0 Din veti.
Fr. Milčinski: TOLOVAJ MATAJ.
1'rattljira s slikami. II natis Cena liruS. 18 Din, vez. 25 Uiu, po pošti 1 5'J biu teč.
J. Šorli: BOH IN' TEM.
Dva iietiKtiunca. Povesi ssl kami Bro3.12Dil), Tel. 18 l)in, po polti 1 2o Uiu >e£.
J. Wasclitetova: PRAVLJICE.
Z večbarvnimi slikami. Vez, 22 Din, po pošti 1 25 Diu več.
Cika Jova: PISANI OBLAKI.
Vej. H Din, po poŠti 1 25 Diu ve5.
Cika Java: KALAMANDAR1JA.
Vcj. 12 l/in, po poŠti 1 Din več.
Vse te knjigo se naročajo pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ulica št. 54.
Kompan*'on
■ večilm ksnitnlom se Hč* tn dnbro vpeljano mnn,-fnk-turno trrovlno na prometnem mestu LtubHane pod dobrimi porrjl, Pon-dha na upr. ..Jutra" nod ,,Manufakt'"-a".
8167
Pr poročimo knjigo:
StojonouiC H., Kumcn^usba blfha
1'opU lutke In ujeti pmneti r. dvomu zemlipt^' ran Kujigu »elj» a poltnim) »re I Din	'
nar« a uri Tiskovni zadrugi v 1
1
314
«0, nt ati,» odvrne Lucifer In obraz »s mu s? oaCi, »bilo jc potrebno! Toda potem, 1 to bom vsemogočen in vseveden, k ukor So nikdo ni bil, ko bom vladal n j i,d vsemi, takrat, mati, me ne poskušaj nadlegovati s svojimi zakes-nelirni i-j.uki, ffe bom zadostil strastem, ki mi jih" vzbuja moja ki i in moje meso, sta ki ii in meso tvoje krvi in tvojega mes a! Mojo poželjenje po ženskah 'je zacnki Mt, res, omejeno le na Ireno in na Laureneo! In moje sovraštvo posedaj ie enega moža: Sain-. Že drugi dan po svoji zmagi, li'. jujnija, si hočem privoščiti Ireno in inof;i t-no mučiti Jenna Saineiaira "\;yctalopi i: in isti dan si hočem osvojiti Lam eneo in videti Sainclairovo trplienje, ki bo moral prisostvovati Paiii-.ii fr amoti! ... O. kako bo trpel! Moj tek« ee je bil ln je še vedno! iVe-malral nu ■ je skoraj in vedno se bori proli men i! Takrat bo v moji oblast! in nik jo ga ne reši več! O. kako se bcin i napajal ii a njegovem trpljenju! . . •>
Glfijn s«? penijo usta od divjega be:-a te veselja, iti neutolažljivega sovraštva. Mati in u migne z roko in izpregovori besede, & i barona zopet pomirijo:
»na <io rlnir:-.! .

Sardonskl nasmeh mu le?o na ustnice in kratko odgovori:
»Nič, zaprta je t.u na podmornici!« •iAli mi jo bos prepustil? ✓Bom.v
»Hvala, Tudi jaz imam n.imreč majhno sovraštvo. Hočem, da me lepa Do-nelhi vidi in spozna, da mi pljune v obraz in me prosi na kolenih, da se iz jok a in me prekolne . . .» »Stori z njo kar hočoS.* »Hvala. In Mina Zuchtova, kaj si storil z njo?*
»Eksperimentiral . . . Mrtva.* »ln trije '/uehti?. »So mi bili nevarni. Mrtvi.* »Škodi P.ertbolda, bi! mi je všeč,* »Našla si boš drugih,* se roga siti, »kolikor boš hotela,* »Upam." odgovori mati. In v očeh to skoraj stare ženske, se za-veti sumljiv, vznemirljiv ogenj.
S
IV.
Na s o v n r u e m tečaju
Ko je leta 190R. Penrv dospel na severni tečaj, ni tam odkril ničesar drugega, kar jo odkril Že leta 1006. nn 87. vzporedniku, in kar je Nanson odkril leta 1895. v skoraj isti višini, a na drugI strani tečaja: to so bila zasnežena in ledena polja, pokrita z blodečimi bloki, in izdolbena od padavin. Suho zemlje rti bilo videti, kakor daleč je segajo oko. Grozna pokrajina v svoji mrtvaški zapuSčenostl, brez kaplje vode, neprestano se premikajoč: kajti včasih j« nastopila milejša temperatura. led se j« začel tajati, a brž nato zopet zmrznil, se razširjal in krčil . . . vedno se Izprominjajoča slika, a vodno enaka v obup vzbujajoči enoličnosti!
Niti Nansen. niti Penrv rti nista na-Sla onega — čenrav sta morda slutila — kar j« nekoliko let za njima odkril peklenski ženij baron* G16ja VVarte-škivra in seveda takoj Izrabil v svoje svrhe.
Poslušajrno, kako je bilo to njegovo odkritje:
i Severni tečaj ne leži, kakor se je do
amoriSko zastavo, izkopal v ledeno skorjo enajst metrov globoko, bi naletel" ne morda zopet na led ali pa na morje, ampak na trdno zemljo, na skalnato gors-ko ogrodje!
' G16 XIII. je to odkril takrat, ko se jc vroil iz Indije, kjor Je prebil več let
V tem hipu ata si mati in sin. ona; sedaj napak mislilo, ker ni nihče šo
krepka in Siroma, on visok in suh, čti Idovito sllč-np! A snmo • I na in odvratna obraza! ' 0. ne! V t.-m trenutku ta mo?, ni za
dokazal nasprotnega, v ledu severnega obrazih: straž-1 arktičnega morja. Pod sneženo in lc-| deno skorio, ki ni razmeroma niti preveč dehela, so nahaja namreč trdna
I služil bltSčeuega, velikega imena Lu-1 zemlja, ali boljo skalnato gorovje, ki .11 lunina. NU ■„..;,	. ' cifer! In ta žena ni bila vredna, imeno- Je s podzemskimi gorskimi vatami v
svoio liišo v Gdansk kjer bom uživala vati se mati velikega ženija! In oba, i zvezi aa e,ni strani 6 .IramvJožcfovo
i sin in mati sta v tem trenutku padla, j deželo, ki leži na severu Novaje »m-
pri študiju okultnih ved.
V spremstvu moških članov svojo rodbine in nekaterih Tibetaneev je prepotoval Mongolijo in Sibirijo, bledeč vos čas 80. poldnevniku vzhodno Pariza. Na obrrli ledenega arktičnega oceana jo hipnotiziral ondotni rod Eskimov in se napotil z njimi na saneh in s pei vzhodno Frane-Jožefove deželo naravnost na severni tečaj . . .
Z modernimi instrumenti, ki jih jo 016 se izpopolnil, ie nekega dno dognal, da se nahaja na severni točki zemeljske osi.
Neki Titic-tar.ee. ki je Študiral na pariški univerzi, je iznaiei električni instrument, ki je z minucijozno natanu-i nostjo javljal navzočnost šo tako no-' znatne množine t o ali one rudnine v zemeljski skorji Ta instrument, znanstveno povsem neoiiorečen, jo bil nekaka »čarobna palica*, kakor se jih j poslužujejo stezosledci na svojih raz-1 iskovjinjih . . .
Iu Wartccki so začeli s Tibetanel i kooati na onem kraju, kjer leži magne- i ticni zemeljski tečaj. Imeli so s seboj i
električni sveder, in v par minutah je ' O o 11 n vrata in iz njih so se prikazal: iz globine desetih metrov 53 centi- j skafandri: električni stroji so počel-
trinmf W artcekov!
In z izj iromenjenim, nadaljujet:
ledenim glasom ne z vefj? višine, a mnogo globlje, k.v |kor jc r 'del Lucifer, Angel Luči, do
»Kaj stori! s Paflijino materjo?* I Demona Temel .
m	inauoiirsKzrMTjiKCTntcj««^
je. ra drugi strani pa z GroenlandJjo. ! Z drugimi besedami: če b! Pearv ta-|krat, ko je na sevrnem tečaju zasadil
misel, da bi tu, na ie ','eriifim tečaju, r.i skali, nedostopni v:om ljudem, šcziil'] stolp, v katerega bi postavil svoj tc'.-dynarno in odtod vladal svetu . . .
Ekspedicija Gloja XIII. jc nadjljo, vala svojo pot.
PustivŠI za seboj tovorni tečaj, ij odšla v smeri proti Grenlandiji, !•;! j. jo vso jirepotovala t< 1 severa pa čj juga. Na rtiču Ferev/el jo je že priL kovala podmornica Kaiser-Gott Toda jedva so bili Tibečani na ki,-vy podmornico, ko jih je 016 d.i! pomorili.	,
Tako je tajnost severnega tečaji ostala v rodbin; Wnrt eekov. {?. So '; niso vsi poznali, ampak le oni. ki so udeležili ekspedieiie. Eskirui niso i»nt l.i izdati ničesar, ker so bili hlpnotu.. rani in jih je G!6 porabil kot sužnje.
Naslednje loto se jo G16 vrnil z Is!;, mi ljudmi — bili so VVilfried, Gl.is, Durbox in Krieg — na kiovu K a t s e Gotta na severni teeaj tor vze- s ■ . boj Kalmikn in Eskime.
Skozi Smithovo morsko ožino, 1;"; a ie odkril že Pearr. ležečo med Gornjo Groenkindijo in' Ellesmoro, Grinnciri.: in Grantoin, j« dospela podmornitj pod ledenimi ploščam: do tja, kjer morsko dno setralo do gladine arktičnega oceana, kjer so je snnjala ledena plast morja in suhe zemlje. In tedaj so ee odpila na Kaiser.
debeline snežnoledene pla-1 delovati
ta !■
ena pre-
bila kmalu
Edini neslišni pisalni stroj j Trboveljski prCfllOg 111 dl*Va
0 Ornn	"	dotm*ija
« SJiUb« IVIod, 8.1 Dražba ILIRIJA, llnbljana, Kralja Petra trg 8.
I.JCBLJ&NA.
L 8.
Selenburgova ul. 6.1
Perilo, kravate, rokavto* Itd.
po znatno znižanih cenah pri	97 IV
ii. Slnkovlc nas!. I M,
Ljubljana, I/iestni trg 19. SE ZAMUDITE PBILISE:
Telefon

M slov. ZiMa zadruga o IjuM
registr. zadruga z umoji-no zavedo
Pisarna v Ljubljani, Tržaška costa it. 2
Tehniško vodstvo z oblastvena-avtorizirsnln
Uradtienlm Inienjtrfem. Projektira In Izvršuje vsa v stavben? Ia Inženjersko stroko spadajoča d.la.
| Dolo solidno!	Cono konkurenčno!
I t'i
' m ,i m i II i ■
B Projekth
metrov
Bti — pri?pel na dan maJ drobec b:i- i prebita; G16 jo prodrl na povrSje zalta . , .	j Devet kilometrov od tečaja. —
2o takrat se je v Luciferju porodil? ! 0«em mesecev kesneje.
*	| j Kompletna
Vedika zaloga vsega ciektrotehnič-**	nega materijala
0 motorjev
® Eivetllnih tel ©s
4) g radnje Tj	elektrarn
<3 inštalacijo
J2J Elektrotehnično podjetje H ILeop, Tratnik
M Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Jamskih klobukov, slamnikov, nakita, barSuna, ovlla Srakov, ovdtk, pajčolana in modistovBkega blaga po tvor« niškib cenah.
M];NKft HORVAT, modistinja
Ljabljana, Stari trg žt. 21.	2G6
I. jugoslovanska izdelovalnica in barvarna krzna v Ljutomeru
najmodernejše urojeno, jako dobro vpeljano krznarsko podjetje z vsem inventarjem, siro-vinami in i^oiki vred
se	■- s ----
ua prostovoljni javni dražbi v moji notarski pisarni
dne 16. februarja 1924 ob 13. uri.
I Natančnejša pojasnila so izvedo v moji pisarni. Dr. Ivan Stojan, notar v Ljutomeru.
l>o meri te izdelujejo vsakovrstni 603
trebušni pasovi
tadi po zdravniškem navo dilu, m uo-cCe ter pa porodu, kakor tudi • iieiane tie-ulie, na itloilcu in letvicah iMiiue pri tvrilki Bs-sednlk ln Arog:, l.iuh liana, Pre.-eruDva ulica 6
Ljubljana Eospusietska cssta
priporoča svojo bogato zalogo
n
,,Adler'- in „Urania"
Smilili strole?
za rodlnno iu obit
Voznih koles
Slyrla - DDrkopp -Orožm kolo (Vfallsarad).
OniVi zaatLnj m fraoko.)
J
Podpisani se najiskreneje zahvaljujem gg. zdravnikoma dr. Raiiirigar-tenu in dr. Jenšterlu za zdravniško pomoč o priliki težke bolezni moje žene, ker sta, so z vso vnemo zavzela, da je žo ozdravila. Obenem so zahvaljujem tudi vsem nastavljencem bolnice za njih požrtvovalno postrežbo.
Ivan Vozol,
670	skladiščnik, Trbovlje.
| j nova spalna ii spremna soba
so radi družinski! razmer ure d a.
8 , Ccnj. vpraSania nt upr«
£«-(«« Kc.*****«*«
V £
w «
V/ i
I .i!
«Juira».
bi
»J^	»I* o* o*»'
Kdor ticče h) prodali! Kdor lioSs h} kupiti ' (ttior I55e Mte iti | c n?) icseilra i Jutro"!
7*	SiF ""T-* vt\~v;
Troda so bi5o z dobro vpeljano
trgovino z zeleznino
ozir. so odstopi polovični delež obolelega družabnika. Ponudbo sjirejema BU|iravniStvo Jutra" pod .Lukrativno velepodjetjo 11)24".
603
ivjacine
in sicer:
ocJ lisi«, kun, dehorjev, vider, zajcev Itd.
kupnjem neposredoo ra Ameriko.
PlsSsm najvišje dnevns ce^ol
Od 1. januarji* zbirališča ▼ vseh večjih mestih Jagoal&vije, Italije in Bolgarske:
Z«grab: M. Klobr^ki, M<»ciSka oJic& br. 1. Saraltvo: J -kič i Koaic. Bos. Novi: ibrah m Mem č, aeogr&ii: Josin Ficciier (liotel Potropadj, Toži «: UračA AnCič, 8kop!Je: Jerncam Kar jo eioovi,
B|elovart Weber I drug. Lovlnao: ftlaie Koraftevi^, Banjaluka: iMiio Jankovič, 0ai|9k: ilorm&nn i,ei»erpr, SuSok: .Mate Stlpčič,
Krlžavui: Marko Dcubch.
nadalje v LJubljani, Nifiu, Goaploa, Sofiji io Trstu.
MAVUO FKSCHER, SISAK.
Bukovo oglja
j 6uho, duhre kvaliteto, rilnno, > za ckuport zm<-žno klnen, kupuje vciluo 6l'5
i Susrrinn Marcoti, Trst,
j Via San Auastasio 10. I Ohve'ns ofitte r. najnižjo j ceno Iranko Puetojna naj sa pniljo nn gnrenji naslov ali p a na Glov. Slareoa, Straia (Oolenjsko).
Danes ob 6. uri zjutraj jo preminula gospa
Marija Crlažer
mati graščakinje na gradu „Giitenbildiel" pri Šoštanju, v starosti 66 let-
1'ogreb rajnke se vrši ▼ soboto dno 9. februarja ob 10. uri dopoldne na pokopališče farno cerkve sv. Mihaela v Šoštanju.
Priporočamo rajno nepozabljeno mamico v molitev za njeno dušo.
V Šoštanju, dne 7. februarja 1924.	605
Žalujoči ostali: j/tilp piemolj, zet: H:rmina PlemelJ, hfi; Olja, Marloa, Lidija in 7«rlea, otroci; Lska Glažer, mo t.
Z ozirom ca oblastveno dovoljena	493
ras^rodajo
na^e^aoililelka za pletenine, trikotažo in perilo si dovo liujemo cenjeno oilicmalco opn-ioriti, da so naliajaio v zalogi Se večjo množine različnega hlaga, kakt.r:
Za damo > porilo, lin ze, predpasniki, nogavice iu rokivico.
Za gospode: (riko perilo, Bviterji, srajco, ovrat niki, nntaninice, ungavire, rokavice, gamaio in do kolenico.
Za otroke ln do» jenčke: perilo, osoltiio zoaiiike »Teira«, paleulno nogavico, svitcrii, čepice it 1.
Brisa6e,razliiaa galanterijam ltosmetlua.
Vne to tilago razprodajamo poil tržnimi cenami samo dotlej, dokler traia taloga.
H. S E. SRBSERilE
L ubl.nna. Mestni trn M. 10.
v kavarnah, ižvnih lokalih, gostilnah in brivnicab I
Kdor rad Čita lepe povesti, naj naroči splošno priljubljene
Do sedaj so izSli sledeči: FEREAL CUENDAS:
Veliki tnkvizitor.
Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicijo. Cena Din 30 -, po pošli Din 2"- \c!L
IIARRV SlIEFF:	p3peŽa.
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papcZa Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja
in hčerke Lukrecije Borgije. BroSirano Din 30' -, vezano Din 3G, po pošti Din 2" - več.
CLAUDE FARRERE: GuSar}i. Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20'-, po pošti Din 1'50 več.
FR. HELLER:
Blagajna velikega vojvode.
Roman. Cena Din po pošti Din 1"50 več. FR. HELLER:
Prigode gospoda Collina.
Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10' po pošti Din 1'50 več.
Knjige se naročajo pri upravnlštvu «Jutra» v Ljubljani,
Prešernova ulica 54.

iww.'>i.» 11. 1J UIUMIIJ py»iBB