Arhitektonsko-urbanistični natečaj za ureditev območja vrtnarije in ribnika v Tivoliju Author(s): Andrej ERJAVEC Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 111-113 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180586 Accessed: 24-10-2018 11:53 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 11:53:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Predstavitve št. 16, 17/1991 - del vsebine ne sodi v urbanisUčni předpis, ker je tematika civilno- pravna (npr. odnosi med sosedi); - ponavljajo in citirajo se zakon i ali občinski predpisi, kar ni potrebno injeodvečno; - stií je pripoveden namesto nor- mativen - pojavljajo se priporočila, ugotovitve, razlage in opisi; vse to ni predmet odloka (predpisa), temveč sodi v obrazložitev ali v posebne strokovne podlage (pri- mer: "najbolj priporočljiva kritina je opečni strešnik", ali pa: "naj- pogostejša je siva barva kritine"); - besedilo je gostobesedno, pomen določbe bi bil ohranjen tudi, če bi bila zapisana krajše (določbo, kakršna je: "višina ne sme pre- segati višin, ki izhajajo iz pogojev za etažnost in streho", je mogoče brez škodě izpustiti); - pogosto so določbe uvrščene v na- pačno poglavje odloka (določbe o oblikovanju se znajdejo tudi v po- glavju, ki določa vršte dopustnih posegov); - uporablja se neenotno izrazje; - številne so jezikovne napake. Analiza je torej pokazała, da - razen častnih izjem - predpisi (odloki o prostorskih ureditvenih pogojih) ni- so přinesli bistvenega izboljšanja v primeijavi z nekdanjimi urbanisti- čnimi redi, Delno je ternu krivo tudi dějstvo, da so bile strokovne orga- nizacije prepuščene same sebi. V veliko pomoč bi jim bil vsaj vzorčni primer predpisa, a jim pripravljalec zakona ni zagotovil niti tega. Opaziti je tudi, da urbanisti ne sodelujejo s primerno usposobljenimi pravniki, kar pa je nujen pogoj za izdelavo kvalitetnega predpisa. Da bi bili v prihodnje občinski pred- pisi, ki regulirajo oblikovanje naselij, boljši, bo potrebno dvigniti raven znanja tistih urbanistov, ki izdelu- jejo předpise, poleg tega pa bo mo- rsilo priti do tvornega sodelovanja u banistov, pravnikov in neposred- nih uporabnikov, tj. lokacistov. (Nadaljevanje prihodnjič) mag. Breda Ogorelec, dipi, geogr. * Gradivo za priročnik prìpravljata Saša Dalla Valle in Breda Ogorelec: konzultant je bil pravnik Pavle Župan čič. ** Nomotehnika je znanost oz. ve- ščina pripravc pravnih predpisov. *** Kot primerc predpisov, ki po kva- litetni obravnavi regionalnih zna- čilnosti mocno izslopajo iz pov- prečja omenimo npr. odloke o prostorskih uredítvenih pogojih občin Lcndava, Nova Corica in Izola. »*** & Fìster (1991) ugotavlja, daje v Slo- veniji okrog 80 arhitektonsko do- ločljivih mikroregij! ***** Podoba, ki se kaže v veljavnih od- lokih seveda ni povsem veren odraz stanja v stroki. Predlog od- loka, ki ga pripravi strokovna in- stitūcija gre še skozi mnogotere ml ine, na tej poti pa izločijo mar- si ka tero določbo, ki se u pravi oz. politikom zdi preveč stroga Viri: Fister Peter: Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Ljubljana, 1986. Fister Peter: Mesto ljudske arhitckfure v identiteti prostora danes, zbornik mednarodne konference Ljudska arhi- tektūra v prostoru Alpe-Jadran, Ljub- ljana, 1991. Maks Fabiani - Nove meje v arhitekturi, katalog razstave, Bcnctke, 1988. Andrej ERJAVEC Arhitek- tonsko- urbanistični natečaj za ureditev območja vrtnarije in ribnika v Tivoliju Mesto Ljubljana je v sodelovanju z društvom arhitektov Ljubljane in društvom krajinskih arhitektov v mesecu maju razpisalo arhitekton- sko urbanistični natečaj za ureditev območja CR 3/5 - Tivoli, vrtnarija, ribnik. Ker je razpisovalec k sodelo- vanju posebej povabil pet avtoijev, so bile v nagradnem skladu pred- videne samo prve tri nagrade, brez odkupov oziroma odškodnin. Na razpis je přispělo 10 natečaj nih elaboratov. Projekt s šifro Vrtovi, ki srno ga izdelali na Urbanističnem inštltutu Republike Slovenije, je do- bil drugo nagrado (avtorja: I. Šuklje in A Eijavec). Zaradi burnih junij- skih dogodkov je bila razstava o na- tečaj u přeložena, zato je o samem natečaju těžko pisati. Vendar je gle- de na poročilo natečajne žirije in rezultate zadnjih dveh natečajev, ki sta obravnavala zunanji odprti pros- tor (Botanični vrt, Tivoli, vrtnarija, ribnik), več kot očitno, da se je kra- jinská arhitektūra kot stroka uvel- javila tudi pri nas. Minili so časi, ko so na tovrstnih natečajih zmagovali samo arhitekti. Kljub uveljavljanju nove stroke pa rezultāti kažejo, da pri nas še ni dovolj "pogurna" za realizacijo sodob- nejših pristopov v krajinském obli- kovanju. Tako se za razliko od sve- tovnega dogajanja pri nas pojem pa- rka še vedno enači predvsem z manj intenzivnim programom in "klasi- čnim" krajinskim oblikovanjem. fé} 100% recycled paper 100% recikliran papír aus 100% Altpapier 111 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 11:53:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16i 17/1991 Naše osnovno izhodišče je bilo obli- kovati programsko dovolj pester del parka, ki bi ustrezal sodobnim po- třebám. Tivoli danes kljub švojemu pomenu in potencialom nima ustreznega programa, še celo pred vojnoje bil ta park neprimerno bolj opremljen in programsko intenziven. Da te potre- be obstajajo, kažejo tudi rezultāti anketnih raziskav (Cantar, Kos: An- ke Ina raziskava: Ljubljanski mestni park Tivoli, Varianta 1990; Mlinar: Anketna raziskava Tivoli - Rožnik, FSPN 1972). Odgovori kažejo, da po- leg boljšega vzdrževanja parka obis- kovalci pogrešajo tudi bogatejšo predvsem kulturno ponudbo in višjo stopnjo oblikovne urejenosti (vodni motivi, paviljoni in cvetlične grede). Z zgoščevanjem dejavnosti na enem mestu (ožje območje obdelave) srno se izognili morebitnini konfliktom z ostalimi rabami prostora in hkrati tudi obránili obstoječe mirnejše, bolj naravno urejene in počitku namen- jene po vrš ine v parku. Drugo, zelo pomembno izhodišče so povezave z mestom. Tivoli je nujno potrebno neposredno povezati z me- stnim centrom povsod tam, kjer je to še mogoče. Za območje ribnika je vitalnega pomena povezava Veselova ulica - Latermanov drevored. Andrej Eijavec, dipl. inž. arh. % vàtQpha X : B - , j) ^ yy 0 vodoi moti vj f ¡ zinļski pork PR, Ute . ' Ąn * * ■ ■■¥ ■o zgodovini Tivolija - s servisni vstop /'A '''3A ' SeÉisH !// Ètâ^nart*n Ç pj restayracija^l k ■ 1 /' / ' 1 ^ A upravitelj^% IIpVV ' ^ ^t7 A upravitelj^% , ; |i IIpVV ^ * m J^Prostor ^t7 / -* ^ * J^Prostor / Q xorodje^^r ^ ¡ v garaža Y , garaža za Jr mehanizodjo/^ 112 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 11:53:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Predstavitve št. 16, 17/1991 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 113 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 11:53:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms