- 1 f. iv n rt r H-"1' \\ u \i c^ l / n / - /v V\ \ r r? vvf a H FS rT i I p \ / /a\ i . r u ^ Cena L. 2.- ali 30 Pf. I NFOBM&C IJ SKI V.SSTNIK OSVOBODILNE FRONTE Leto j j-j- 2 tmber 1942-š-tv.44 -ZAČETEK VELIKE SOVJETSKE 0-FENZIVS NA VZHCmZ jTHONTI zadal udarec da j prvi-* Prvi ga" je. omajal predvsem mor aliio-polit ičzio,predvsem z dejstvom, da zaveznika zasedba severne I-fr.ike odpira perspektiva druge fronte v Evropi, i oda sovjetska ofenziva je več.: njen obseg in njeni prvi rezul- tati kažejo,, da gre tu za uničenje vseh dosedanjih. Hitlerjevih vojaških ciljev, da gre kr at ko m al o z a vo 1 ar-ko um. o en j e Hit 1 e rj evega "bloka. Vzhodna fronta je ostala in "bo ostala glavno'Bojišče svobodoljubnih narodov,. bo j išče, na katerem se bo odločila usoda bodočega sveta.Prav zaradi tega je sovjetska ofenziva tudi postala središče pažnje milijonov in milijonov ljudi po vsem svetu. Prvi rezultati sovjetske ofenzive,ki nedvomno predstavlja šele .prvi korak,splošno pripravo za odločilne udarce,razodevajo zlasti' dve dejstvi: 1. Nemška hitierjevska arrri ja in ves hitlerjevski aparat je izkrva- vel in moralno oslabel že do take mere, da se izguba iniciative za Hit- lerja lahko kaj kmalu spremeni v začetek splošnega vojaškega poraza. Ni dvoma, nemška vojska še vedno predstavlja orjaško moč in se bo gotovo lahko še močno zop-erstavlj al a sovjetskemu pritisku. Toda njen vojaški poraz na vzhodni fronti se jc že začel s trenutkom,ko je pred Stalin- gradom Rdeča vojska iztrgala Hitlerju iz rok iniciativo .Upravičeno zato moskovska" Pravda,; piše, da to pot Rdeča^armada ne-bo dala iniciative iz . rok vse dotlej, dokler ne bo zadnji fašistični vojak izgnan s sovjetske zemlje. •2. Rdeča vojska je pokazala moč,kakršne je nesposobna katerakoli druga armada na svetu. Več ko štirimesečne ofenzivne operacijo ne le da je niso oslabile, ampak so ji dale moč, da je lahko neposredno po osla- bitvi namške ofenzive prešla v veliko ofenzivo na nekolikih točkah ogrčm- ne fronte. 8e enkrat se je ob tej priliki pokazala neizmerna materialna in moralna sila sovjetske demokracije,sovjetskega sistema. Ni dvoma, da bodo boji. prihodnjih tednov in mesecev dali le še silnejši elan te j veliki bojevni družini svobodnih narodov, ki je s sedanjo ofenzivo pri- stopila k dokončnemu uničenju fašističnih imperialistov. Za slovenski narod ima sovjetska ofenziva izredno važnost v dveh pogledih: ' 1. V vojno-političnem pogledu sovjetska ofenziva - skupaj z zavezniš- ko akcijo v Afriki - olajšuje vojaške operacije slovenske osvobodilne voj- ske, a obenem ji nalaga izredno važne naloge, zlasti glede okupatorskega transportnega sistema. Zimski meseci tudi za naše partizane ne bodo me- seci popuščanja v borbi, ampak nasprotno, prehod v močne ofenzivne ope- racije na vseh sektorjih. Za te svoje naloge se naši partizani danes tudi že marljivo pripravljajo. 2. V političnem pogledu pomeni sovjetska ofenziva nov udarec reak- cionarnim iluzijam raznih mihajlovičevskih in drugih belogardističnih elementov,ki grade svojo politiko na možnosti, nekakšnega separatnega miru imperialistične Italije z Anglijo in .Ameriko,mimo ZSSR. Toda prisotnost ZSSR je tako temeljita in odločilna« da onemogoča vsakršne trajnejše imperialistične kombinacije,ki bi jih nekateri hoteli vzpostaviti na škodo samoodločbe narodov. Prisotnost ZSSR n.pr. onemogoča Mussoliniju - 2 - ali imperialistični italijanski reakciji, da "bi skovala separatni "mir" na škodo zatiranih narodov, pdeča Armada je pričela svoj zmagoviti fohod proti zahodu in nosi narodom Evrope svobodo in jamstvo za spo- tovanje njihove pravice do samoodločbe. 'To so tudi razlogi, aaradi katerih slovenski narod z radost jo-sprem- lja velike ofenzivne napore sovjetskih narodov in se jim istočasno pri- družuje z ojačenjem svoje lastne borbe. ŽIRAJ}^:0~ŽA'NAČEJffiflIZASPS: OBUTEV,OBLEKO,VOLNENE STVARI,ZIMSKO PERILO, rjuhe/ Simpu^j^jo ZEA-GO 1 ; I TE. DA VAS V VASEM BOJU SPREMLJATA PRIJATELJSTVO IN LJUBEZEN VELIKEGA SOVJETSKEGA LJUDSTVA" 1 7»november 1942.- veliki zgodovinski mejnik, Londonski dnevnik "Times" je zapisal, da bo 7»november 1942.za vsele; ^ostal zgodovinski mejnik v razpletu sedanje velike vojne. Stalinov govor oh 25.obletnici Velike Oktoberske Socialistične revolucije, pričet ek velike zavezniške vojaške akcije v severni Afriki,bližnji razpad italo- nemške razbojniške koalicije,ki ga je napovedal Stalin v svojem odgovoru na vprašanja ameriškega časnikarja, zmagovita sovjetska ofenziva v raj01^ St,alingrada in na centralni fronti, vse to oznanja bližajočo se uro vsta- jenja tlačenih narodov Evrope. Veliki uspehi Delavskb-kmecke Rdeče Armade na področ ju Stalingrada so največje jamstvo, da bo Sovjetska zveza v-celoti izpolnila vše tiste na^e, s katerimi spremljajo njen "herojski boj mili joni ~ zasuznjenih ljudi vsega svet a« 1 " Toda 7-november 1942 ni;le pomemben mejnik v razvoju mednarodnega w^ašk©politifeG^a položaja, »arvea j© hkrati 9 %em- in rmav- zaradi •'fcega 'tudi važen mejnik v razvoju dogodkov v jusosiGva^Hkšii deželah na sploh., v Sloveniji pa še posebej. Narodi Jugoslavije vidijo v vojaških zmagali anglo-sovjetsko-ameriške koalicije svoje lastne zmage, zakaj k tem zmagam so nemalo prispevali s svojimi velikimi žrtvami in svojim junaškim par- tizanskim bo jem,ki je vzbudil občudovanje vsega sveta. Samo narodno- osvobodilno partizansko gibanje,kj. ga na Slovenskem vodi Off.se je ha JugosTovanskih tleh ves qi.& je tega velikega pob omika prave ljudske svobode in "bratstva med en i Jr g p r avuimi n a*.* o čJ „ 3>. Klercf a 5 i g ti oni organizatorji državljanske vojne na Slovenskem in nji Lovi jugofasistični podr epniki iz Miha j lov loevega tabora so računali, da "bodo v primeru vojaškega zloma csišor.ih držav na vzhodnem "bojišču anglc-saške čete nastopij c v obrabo vse protiljudske reakcije na evrop- ski celini. Slovenska izdajalska reakcija je računala, da "bodo anglo- ameriški "bajoneti preprečili pravični obračun teptanega ljudstva s tujimi tlaoitelji in domačimi izčftj-aini „ Računala je, da ji bo na teh "bajonetih spet prinesena osovražena oolast nad slovenskim ljudstvom, P r e k r i ž aan i računi. Dogodki okrog 7.novembra 1942, so več ko očitno pokazali, da iz te "belogardistione moke ne bo kruha. v Stalin je 6.novembra, na predvečer 25-letnice Oktoberske, Revolucije, podčrtal progresivno utrjevanje anglo-sovjetsko-ameriške koalicije,ki stoji italo-nemški koaliciji nepomirljivo nasproti in ki temelji na enot- nem akcijskem sporazumu; "Uničenje rasne ekskluzivnosti, enakopravnost narodov in nedotakljivost njihovih ozemelj; osvobojenje podjarmljenllT" narodov m upos^avitev njihovih suverenih, pravic; pravica vsakega naseda, da se ustroji po svoji .želji; gospodarska pomoč prizadetim narodom in'-pod- por a pri upostavljanjd njTnoveg'a"materijalnega "blagostanja; vzpostavitev demokratičnih svobo"scin; uničenje hitlefjevskega režima,"" En