UDK 551.3.051.5:551.761.2 (497.12) = 863 Elastični vložki v srednjetriadnem dolomitu na Idrijskem Middle Triassic Dolomite Intercalated with Clastic Sedimentary Rocks in Idria Region Jože Čar Inštitut za raziskovanje Krasa SAZU, Postojna Franci Čadež Rudnik živega srebra Idrija V idrijskem rudišču in vzhodno od njega kaže srednjetriadno zaporedje sedimentov značilno prekinitev. Spodnje plasti sestoje iz paleozoj-skih ter spodnjetriadnih in srednjetriadnih kamenin, na njihovem denu-diranem površju pa leže klastični in piroklastični sedimenti znatne debeline. Njihov vrhnji del je langobardske starosti. Na Vojskarski planoti zahodno od Idrije pa ta prekinitev ni tako izrazita. Tu nastopa zanimiva zveza srednjetriadnega dolomita, klastičnih kamenin in terestričnih rezi-dualnih sedimentov. V začetku je nastajal čisti dolomit, ki kaže v določeni debelini zgornjega dela izsušitvene pore, paralelne s plastovitostjo. Nato pa je v srednji triadi ponekod sledila sprememba sedimentacijskega okolja ki je prekinila sedimentiranje karbonatnega blata. V plitvo morje je voda prinašala dobro zaobljene klaste, ki so se pogrezali v nekonsolidi-rani karbonatni sediment in porušili razpored izsušitvenih por. Od časa do časa pa so se oblikovala manjša kopenska območja, kjer so nastajali značilni subaeralni sedimenti. East of the Idrija mercury mine and in the mine itself there an angular unconformity occurs in the Middle Triassic sequence. Clastic and pyroclastic series of a considerable thickness have been deposited upon the denuded surface of Upper Paleozoic and/or Lower and Middle Triassic beds The top layer of the clastic succession is of Langobardian age. In the Vojsko High Plain extending west of Idrija, however, the break in the Middle Triassic sedimentation is indicated by the occurrence of an interesting association of dolomite, clastic deposits, and weathering residues. At first dolomite has been developed showing shrinkage pores oriented parallel to the bedding planes. Later a marked change in sedimentation took place without any change in the relative position of the younger and older strata. The sedimentation of the carbonate mud has been interrupted for some intervals of time. By the streams advancing into a continental borderland, alluvium has been deposited. Well rounded gravels accumulated in the midstream. They sinked into unconsolidated carbonate sediment whereby the arrangement of the shrinkage pores has been disturbed. The fine-grained sandy material has been confined along the bank. During a more or less prolonged period the sedimentation area turned into dry land where subaeriai weathered materials have developed. Uvod V okolici Kočevš na vzhodnem obrobju Vojskarske planote (si. 1) je vzbudila našo pozornost asociacija plitvovodnega dolomita, klastičnih kamenin in terige-nih kemičnih sedimentov, ki kaže na prekinitev sedimentacije v srednji triadi. Na podlagi prostorske razporeditve posameznih tipov kamenin smo definirali sedimentacijsko okolje in paleogeografske razmere v srednji triadi na območju zahodno od Idrije. Dosedanje raziskave Prve geološke podatke o vzhodnem obrobju Vojskarske planote je v začetku tega stoletja objavil F. Kossmat (1898, 1905, 1910). Njegove ugotovitve je uporabil v svojih razpravah I. Rakovec (1946, 1951), dopolnili pa so jih SI. 1 Profili skozi srednjetriadne plasti zahodno od Idrije Fig. 1. Sections along the Middle Triassic Beds West of Idria II h ti . -V £ -a 1 ij i i1 «1 fl i i li ii 11 II Is P-B li 11 -8 P? I u 1 U? —I ''jLG Profil An III V > S' II1 if n II R nI u .. £ C . vW <2> ! 5 I i I :x\ H al O O'fl -fr -7 -tn T~7~ / ~ / / / SI. 2. Sedimentacijski razvoj srednjetriadnih plasti na Vojskarski planoti v profilih Ani, Anil in Anlll Fig. 2. Lithologic columns Ani, Anil, AnIII of the Middle Triassic Beds from the Vojsko High Plain B. Berce in drugi (1959, neobjavljeno poročilo) ter B. Berce (1962, 1963), M. Iskra (1961), B. VI a j (1967, neobjavljeno poročilo) in S. B u -ser (1973). Vsi našteti avtorji so poudarjali, da se pojavljajo klastični sedi-menti kot vključki v dolomitu. Nobeden od njih ni dvomil v obstoj diskordance. Iz njihovih podatkov pa ni bilo mogoče razbrati, kje natanko poteka in za kakšne vrste diskordanco gre. Tudi o starosti sedimentov so bila mnenja deljena; nekateri so jih uvrstili v anizično (F. Kossmat, 1905, 1910; S. Bu-ser, 1973, 1975, neobjavljeno poročilo), drugi pa v ladinsko stopnjo (B. Berce in drugi, 1959, neobjavljeno poročilo; B. Berce, 1962,1963; M. Iskra, 1961). Opis profilov Raziskali smo območje severno, vzhodno in jugovzhodno od zaselkov Ko-čevše in Revenovše na vzhodnem obrobju Vojskarske planote. Ozemlje leži v celoti na listu Tolmin (si. 1). Osnovni profil Ani gre ob glavni cesti Idrija—Vojsko. V zadnjem delu poteka po gozdu in se konča zahodno od kmetije Miklajč. Dolg je okrog 1300 m in zajema 200 m debelo skladovnico sedimentov. Na križišču Idrija—Vojsko—Ce-kovnik se stika s profilom Anlll, v katerem smo nabrali vzorce na 200 m dolgem odseku ob cesti proti Čekovniku. Raziskali smo okrog 90 m sedimentov. Profil Anil je dolg približno 400 m in poteka ob gozdni oesti Revenovše—Miklajč. Tu smo pregledali okrog 100 m dolomitno-klastičnih sedimentov. Profil AnIV leži na grebenu vzhodno od kmetije Miklajč in je dolg 650 m. V njem smo obdelali približno 90 m sedimentov. Najbolj zahodno se nahaja profil AnV, ki poteka ob gozdni cesti vzhodno od kmetije Gnezda. Čeprav je dolg 700 m, smo zaradi neugodne lege raziskali le 35 m sedimentov (si. 1, 2 in 3). V profilih Ani, Anlll in AnIV je v podlagi razgaljen zgornjeskitski laporasti apnenec dokazan s fosili. Konkordantno na njem leži anizični dolomit, ki je na obrobju Vojskarske planote debel 85 do 180 metrov. Nad njim sledijo dolomitno-klastični sedimenti, ki prehajajo vertikalno in lateralno drug v drugega. Spodnje dele profilov smo vzorčevali načrtno precej globoko v dolomit, da bi zanesljivo dosegli njegov anizični del. Profil Ani je zajel okrog 115, Anlll 80, AnV 35 in Anil le 15 metrov dolomita. V profilu AnIV ni čistega dolomita. Poleg omenjenih petih profilov smo pregledali še več drugih lokacij. Na oko smo ločili tri vrste sedimentov: dolomit, prehodne dolomitno-klastične in teri-gene klastične sedimente ter kemične sedimente. Klastične usedline v okolici Kočevš so čiste karbonatne kamenine. Sestoje iz dolomitne osnove, ki vsebuje nad 50 odstotkov delcev starejšega dolomita v velikosti proda, peska ali melja. Po R. L. Folkovi (1969) klasifikaciji karbonatnih sedimentov jih prištevamo dololititom. Litološko pa je to dolomitni konglomerat ali dolorudit in peščenjak ali dolarenit. Prehodni dolomitno-klastični različki so v Kočevšah zelo razširjeni. Gre za dolomit z večjo ali manjšo primesjo ekstraklastov v velikosti proda, peska in melja, ki ne presega 50 odstotkov. R. L. Folk (1969) šteje kamenine z 10 do 50 odstotki vključkov v razred nečistih kemičnih sedimentov. V primeru, da vsebuje kamenina manj kot 10 odstotkov ekstraklastov, jo označuje kot čisti kemični sediment in terigenih primesi ni treba niti omenjati. Ker pa so v našem • i ti 1 | ij n e | _ * 1 ° 11 \\ II 11 Si 11 s h .„ s „ z i -S k n ft ff Sij * O "i ■8S H i s o? | S go 1 H •z •> s /// Wt- t* s? ^L S ul 4 Ir -T? r1- ft* h \ O - 0 0 i-H *r* S? X Bi--Bi T-rfr Upper Scythian limestone Plastoviti srednje tri Mm dolomit Bedded Middle Triossic dolomite ft Masivni srednjetriatini dolomit Massive Middle Triassie dolomite Singenetsko breča Syngeneic breccia Konglomerat, peščenjak Conglomerate, sandstone Oolomrt z ekstraklasti O o lomite including eKtraelcsts Peičeni konglomerat konglomerat ni peicei :enjak Sandy conglomerate, conglomeratic sandstone Preperinski in fluviolni sedi-menti Residual and fluviatile sediments Nekonsoiidiram sediment Unconsolidated sediment Langobardski apnenec Langobardian limestone Langobardski piroklastiti Langobardian pyroclast. rocks Ekstraklasti, intraklasti Exstraclasts, intrcclosts Peleti, bioklasti Pellets, bioclasts IzsuSitvene pore Shrinkage pores Korozijske votlinice Solution cavities Bitumenske infiltracije Bituminous dolomite Podplimsko sed i mentac ijsko okolje Subtidol zone Medplimsko sedimentacijsko okolje Inter tidal zone Nadplimsko sedimentacijsko okolje Supratidal zone Kopno Continental environment Obrobje pretočnih ko no lov River channel bonks Prelolm kanali Meondrospira dinarica Kocharsky-Oevid* t Pantii Prelom Fault Sedanje povrije Recent earth surface SI. 3. Sedimentacijski razvoj srednjetriadnih plasti na Vojskarski planoti v profilih AnIV in AnV Fig. 3. Lithologic columns AnIV, AnV of the Middle Triassie Beds from the Vojsko High Plain primeru kamenine z manj kot desetimi odstotki terigenih primesi zelo razširjene in jih imamo za značilne predstavnike okolja, smo postavili mejo med dolomitom in prehodnimi različki tam, kjer se pojavijo v dolomitu prvi ekstraklasti. Torej štejemo med prehodne dolomitno-klastične sedimente vse tiste različke, ki vsebujejo 0 do 50 odstotkov klastične komponente. Za takšno odločitev govori tudi litološka sestava nad horizontom s prvimi ekstraklasti, kjer je primes terigenega materiala navadno stalna. Dolomit, prehodni dolomitno-klastični sedimenti in nekatere vrste dololitita so si na oko zelo podobni in postopno prehajajo drug v drugega (si. 2 in 3) vertikalno in tudi horizontalno. Prav tu tiči vzrok za njihove napačne uvrstitve in za težave pri določitvi posameznih litoloških enot na terenu. Dolomit Na zgornjeskitskem apnencu leži navadno nekaj metrov sivega pla-stovitega dolomita, ki prehaja navzgor v anizični dolomit, kakršnega poznamo tudi drugod na Idrijskem. Dolomit je siv in svetlo siv, neplastovit ter se para-lelepipedno navadno dobro kroji. V profilu Ani vsebuje dva vložka breče, debela do 30 cm. Na več krajih je porozen; korozijske votline so velike do 1,5 cm. Kakršnekoli usmerjenosti votlinic nismo opazili. Najbolj pogosten različek je intrasparitni dolomit, zlasti v spodnjih horizontih. Intraklasti so veliki od nekaj 10 /z do 1 mm, le redko so večji. Povečini sestoje iz pelmikrita. Pogostni so še peleti, včasih tudi bioklasti. Posebno zanimivi so razpotegnjeni plastiklasti, veliki nekaj milimetrov (vzorec An/5). Navadno se na eni strani stapljajo z osnovo, na drugi pa so od nje jasno ločeni. Više je zrnavost dolomita bolje izražena. Pod mikroskopom vidimo predvsem pelsparitni dolomit, manj pa pelmikrita in dismikrita. V profilu Ani se pod prehodom v dolomitno-klastične sedimente menjavajo svetlejši in temnejši pasovi, debeli več cm (si. 4). Svetlejši pasovi so intrasparitni, temnejši pa mikritni in pelmikritni z izsušitvenimi porami. Po R. L. F o 1 k u (1969) imenujemo tako kamenino dismikritni dolomit. Sferične in podolgovate pore so razpotegnjene v nizih vzporedno s plastovitostjo. Vezivo med alokemi je dolomitni sparit in mikrosparit z velikostjo zrn 15 do 100//, le redko več. V glavnem je nastalo s prekristalizacijo prvotno bolj drobnozrnate osnove, redkeje pa s cementacijo prvotno izpranega sedimenta (Ani/4). Proti severozahodu pregledanega območja se je dolomitna sedimentacija nadaljevala do tufskih plasti. V zgornjih delih je dolomit svetlo siv, zrnat, na pogled povsem podoben cordevolskemu. V zbruskih opazujemo samo enakomerno zrnati motni sparit. Enak dolomit se pojavlja tudi že v podlagi klastičnih sedimentov vzhodno od Miklajča v profilu AnIV in južno od Revenovš. Se dalje proti severozahodu, severno od kmetije Gnezda, leže med dolomitom in tufom leče temno sivega apnenca. Dolomit pod njimi je navadno brečast, odlomki pa se po sestavi le malo razlikujejo med seboj. Sestoje v glavnem iz pelsparita, intraklasti so redki. Nastali so s preložitvijo še ne povsem konsolidiranega sedimenta na kratko razdaljo (si. 3. An V). Prehodni dolomitno-klastični sedimenti. Peščeno-konglomeratna skladovnica vsebuje leče svetlo sivega, ponekod plastovitega »nečistega« dolomita, debeline več decimetrov do 10 metrov. Prehodi med posameznimi različki so postopni. SI. 4. Intrasparitni dolomit z vmesnimi mikritnimi in pelmikritnimi polarni Fig. 4. Intrasparite dolomite interbedded with micrite and pelmicrite layers Vzorca Ani 18 in Anll 11 predstavljata prehodno kamenino z najmanjšim deležem terigene komponente. V Anll 11 vsebina ekstraklastov ne presega 4 odstotkov. Bolj pogosti so intraklasti v velikosti do 3 mm in nekaj 10 do 100 n veliki peleti. Vezivo je motni sparit. Kamenino smo označili kot intrasparitni dolomit z redkimi peščenimi ekstraklasti (tabla 1, si. 1). V vzorcu An/18a je odstotek ekstraklastov med 5 in 10, druge sestavine so podobno zastopane kot v prejšnjem vzorcu. Alokemi redko presežejo 500 pi. Zanimiva kamenina je vzorec Ani/16. Sparitna osnova vsebuje goste intra-klaste poprečne velikosti 70 do 500 posamezni dosežejo celo 3 mm. Tu in tam najdemo tudi pelete in prekristaljene fosile. V osnovi plavajo lepo zaobljeni prodniki anizičnega dolomita, veliki do 0,5 cm (Ani/15). Delež ekstraklastov znaša nekaj odstotkov. Kamenina je torej intrasparitni dolomit z redkimi prodniki. V naslednjih različkih je delež ekstraklastov v velikosti peščenih zrn že čez 10 odstotkov. V tem primeru govorimo o nečisti karbonatni kamenini. Najpreprostejši je peščeni intrasparitni dolomit (Ani/17, AnI/18b). Pogostni so tudi drobni prodniki (tabla 1, si. 2). Po številu ekstraklastov mu je precej podoben peščeni intrapelsparitni dolomit. V zbrusku opazujemo v mikrosparitni osnovi drobne intraklaste, pelete in ekstraklaste. Ohranjena mikritna polja nam povedo, da je bil prvotni sediment peščeni intrapelmikrit. V to skupino sedimentov prištevamo tudi peščeni sparitni dolomit z intra-klasti (AnII/9} AnII/16; tabla 1, si. 3). Intraklastov je le 5 do 10 odstotkov, ekstraklastov v mikrosparitni osnovi pa več deset odstotkov; v obeh primerih prehaja kamenina ponekod že v dolarenit. Ekstraklasti so veliki največ 4 mm, prevladuje pa velikost 200 do 1 mm. Poleg peščenih delcev se med ekstraklasti pojavljajo tudi prodniki, ki ležijo v skoraj čisti dolomitni osnovi (Ani/16), pogosto pa v peščenem dolomitu (Ani/17, AnII/16; tabla 1, si. 2). Njihovo število prav tako narašča od redkih plavajočih prodnikov do konglomerata. Dololititi. Kot dolomit ali kot zrnati dolomit so bili na oko določeni vzorci AnII/8, AnII/9, AnH/10, AnII/16 in AnII/17, vzeti iz plasti in leč v groboklastič-nih sedimentih. Na prvi pogled je to siv, ponekod nekoliko rožnat neplastovit dolomit s paralelepipedno krojitvijo. Videti je zelo drobnozrnat in brez vključ-kov, ki bi se ločili od osnove (si. 5). Šele pod mikroskopom smo videli, da gre za drobnozrnati dolomitni peščenjak (dolarenit). Zrna so dobro sortirana, saj so razlike v dimenzijah klastov zelo majhne. Tako so npr. zrna v AnII/10 velika 20 do 300 mikronov, v AnII/12 60 do 150 mikronov (sL 5). Le v AnII/8 se gibljejo v intervalu od 200 mikronov do 1 mm. Delež ekstraklastov je različen, vendar le redko preseže 60 odstotkov (AnH/10). Večja peščena zrna so navadno iz pelmikrita, mikrita ali mikrosparita. Najdemo tudi redke intraklaste in pelete. Litoklasti so obdani z mikrosparitnim ali sparitnim cementom, ki je ponekod moten. Različka te kamenine sta tudi dolomitni peščenjak s posameznimi dobro zaobljenimi prodniki v okolici vzorcev AnII/8 in AnII/10 ter konglomeratni dolomitni peščenjak z več kot 10 °/o prodnikov. Preostajata nam še peščeni konglomerat (AnII/13) in pravi konglomerat, ki zapolnjujeta ostala območja v profilih. V spodnjih delih konglomeratnih vložkov opazujemo predvsem dobro sortirani pisani polimiktni konglomerat (AnII/7). Prodniki so različno sivi in rumenkasti. Njihova velikost se giblje med nekaj milimetri do 1 dm. Peščeno mikrosparitno vezivo je pogosto glinasto in prehaja v rdečkasto peščenoglinasto ali rožnato dolomitnopeščeno vezivo. V zgornjih delih (AnIL'13) se menjavata drobnozrnati in srednjezrnati konglo- SI. 1. Intrasparitni dolomit z z redkimi peščenimi ekstrakla-sti. Vzorec Anl/18a, 8x Fig. 1. Intrasparite dolomite including some extraclasts. Sample Ani/18a, 8x SI. 2. Peščeni intrasparitni dolomit z redkimi prodniki. Vzorec Anl/18b, 8x Fig. 2. Sandy intrasparite dolomite including some fine-gravel particles. Sample Anl/18b, 8x SI. 3. Peščeni sparitni dolomit z intraklasti. Vzorec Anil 9, 8x Fig. 3. Sandy sparite dolomite including intraclasts. Sample AnII/9, 8x SI. 5. Drobnozrnati dolomitni peščenjak. Vzorec AnII/12, 8x Fig. 5. Fine-grained dolomite sandstone. Sample AnII/12, 8x merat, ki sta še vedno dobro sortirana. Velikost prodnikov se giblje v poprečju od 0,5 do 1 cm doseže pa tudi 5 cm in v bližini vzorca AnII/14 smo našli celo 20 cm velike prodnike. Ne glede na velikost so dobro zaobljeni Prekinitve v sedimenlaciji Razlike v mišljenju o prekinitvi sedimentacije na ozemlju zahodno od Idrije izhajajo iz zapletenega položaja klastitov, ki jih je F. Kossmat (1905 1910) imenoval konglomeratne in brečaste partije, B. Berce in drugi (1959 neobjavljeno poročilo) konglomeratne in brečaste cone in S. Buser (1973 1975 neobjavljeno poročilo) kot vložke dolomitnega konglomerata v dolomitu' Prekinitve sedimentacije so tu drugačne kot kotna tektonsko-erozijska diskordanca drugod na Idrijskem (I. Mlakar, 1964,1967,1969; J. C a r 1975- L Placer in J. Car, 1975; M. Drovenik, J. Car, D. Strmele, 1975) V okolici Kočevš je ponekod v profilih Anil, AnIII in AnIV prehod iz dolomita v klastite zvezen; mikroskopsko smo ga analizirali v profilu Anil Do vzorca Anil 6 je dolomit brez terigenih primesi. Na tej višini se pojavi nenaden prehod v konglomerat. Dolomitna osnova v spodnjem delu vzorca sestoji iz intra-klasticnega pelmikrita z izsušitvenimi porami, ki so bile prvotno vzporedne s plastovitostjo. Nenaden dotok idealno zaobljenih dolomitnih prodnikov velikih do 1 cm, je močno deformiral dolodismikritno podlago. Prodniki so se vtisnili v slabo konsolidirano karbonatno blato. Nastali so plastiklasti, izsušit-vene pore pa so postale kaotične (si. 6). Nad zveznim prehodom se menjavajo različni tipi dololititov in prehodno dolomitno-klastičnih kamenin. V okolici Kočevš je več sedimentacijskih prekinitev (si. 2 in 7) V profilu AnIII opazujemo sedimentacijsko vrzel že v dolomitu le kakih 60 m nad mejo SI. 6. Frehod dolomita v konglomerat v profilu Anil. Naravna velikost Fig. 8. The transition from dolomite to conglomerate in the section Anil. Natural size med zgornjeskitskim laporastim apnencem in anizičnim dolomitom (si. 2 in 7). V profilu Ani je sedimentacijska vrzel razvita prav na stiku dolomita in dolomita z ekstraklasti (si. 2 in 7). Le približno tri metre više se nahaja že druga, manj izrazita prekinitev. Profil Anil kaže sedimentacijske prekinitve tudi v kla-stičnih sedimentih (si. 2 in 7). Ob poti Revenovše-Miklajč se nahaja prva sedimentacijska vrzel šele kakih 70 m nad zvezno mejo dolomit-konglomerat. Tudi tu sledi po nekaj metrih drugi hiatus (si. 2 in 7). Kamenine v podlagi sedimentacijskih prekinitev so progresivno korozijsko močno spremenjene. Luščijo se v podolgovate luske različnih oblik v velikosti nekaj centimetrov do 2 dm (si. 8). V zgornjih delih samostojno plavajo v sivka-sto rumeni ali rdeči glinastopeščeni masi. Nekatere imajo neizrazite preperele robove in se »izgubljajo« v osnovi. V spodnjem delu preperelega horizonta se luske vežejo med seboj ter prehajajo navzdol v zdravo kamenino. Vmesne korozijske zajede zapolnjuje zelenkasta, rumenkasto rjava in rdečkasta glinasta masa, ki je ponekod infiltrirana še v dolomit. Preperinske luske so navadno svetlejše, bolj porozne in mehansko manj odporne kot nepreperel dolomit. Povečini so rahlo rožnate. V konglomeratu tega horizonta nismo mogli ločiti zaradi klastične strukture kamenine (si. 8). Sedimenti ob sedimentacijskih prekinitvah se razlikujejo med seboj od vrzeli do vrzeli. V splošnem razlikujemo dva tipa sedimentov. Neposredno na morfološko razgibanem površju z žepastimi zajedami leži najbolj pogosto rumenkasto rjava slabo konsolidirana glinastopeščena masa z nezaobljenimi koščki preperelega dolomitnega peščenjaka (Anil) in dolomita (Ani). Sediment ne kaže znakov transporta. Ta horizont predstavlja ostanek srednjetriadne avtohtone dolomitne preperine, ki je na prvi pogled podobna recentni dolomitni preperini, le da je zaradi diagenetskih sprememb kompaktnejša. Debelina opisanega horizonta znaša nekaj centimetrov do 1,5 dm (Ani). SI. 7. Prikaz odnosov dolomitno-klastičnih plasti po posameznih profilih na vzhodnem obrobju Vojskarske planote Fig. 7. Partial section showing the interrelation between dolomite and clastic sedimentary rocks on the Vojsko High Plain 3- dolomit \ ^f i 3* dolo^ni,* 2. preperinsko-fluviotflni 2. residual and flu- deposits 1 . dolomit 'pjl 1 " d°l0mit* SI. 8. Detajl s slike 2 Fig. 8. Detail from the fig. 2 Nad preperino, ki leži »in situ«, slede navadno fluviatilni rdeči peščeni bok-sitni sedimenti s številnimi dobro zaobljenimi dolomitnimi oblicami v velikosti peska in proda. Prehajajo celo v slabo konsolidiran peščenjak in konglomerat z rdečim boksitnim vezivom. Debelina se hitro spreminja; doseže tudi 3 m. Odnose med paleopovršjem, preperinskimi sedimenti in njihovo krovnino smo natančneje opazovali le v cestnih usekih, kjer je njihova lega sredi dolomitno-klastičnih sedimenlov dovolj jasna. Boksitnih sedimentov z vzhodnega obrobja Vojskarske planote nismo analizirali. Imamo pa analize boksita iz Dol nad Idrijo (I. Mlakar, 1975, neobjavljeno SI. 9. Korozijsko progresivno spremenjen dolomit. Dolomitne luske plavajo v rdečkasto zeleni primarni preperini Fig. 9. Progresivelly corroded dolomite. Dolomite remains in the residual reddish green weathered material Večje razlike med profilom Ani in Anil nastopijo v paleofluviatilnem nanosu. V Ani sledi nad preperinsko skorjo nekaj cm do 1 meter slabo sprijete peščenoglinaste mase, ki vsebuje dobro zaobljene prodnike temnejšega dolomita s premerom 2 mm do velikosti pesti. V tem horizontu opazujemo v cestnem useku pod Kočevšami še lečo dobro sortirane, a slabo sprijete dolomitne mivke z redkimi dobro zaobljenimi dolomitnimi prodniki. Sledi ponovno svetlo rumenkasto rjavi glinasti nanos z drobnimi kosi belega dolomita, ki postajajo od roba proti notranjosti rdeči. V profilu Anil sledi nad preperinsko skorjo 10 cm dolomitnega peščenjaka z intenzivno rumenkasto rjavo glinasto komponento, ki prehaja zvezno v plast konglomerata. Izključno dolomitne prodnike veže rdeče peščenoglinasto vezivo. Na konglomeratu, ki doseže na obravnavanem mestu debelino 2 m, leži I m rdečega peščenoboksitnega sedimenta. Emerzijske usedline so prekrite z groboklastičnimi sedimenti pretočnih in prelivnih kanalov ter njihovega obrobja. V času njihove sedimentacije je bil zgornji, še ne povsem konsolidirani del peščenoboksitnih plasti dezintegriran in prenesen na kratko razdaljo v sedimentacijski bazen. Tak primer opazujemo v vzorcu AnII/7, kjer veže prodnike rdeče peščenoglinasto vezivo. Konglomerat je v glavnem masiven. Le tu in tam je na preperelem površju izražena plastovitost zaradi menjavanja frakcij klastičnih delcev. Poševne pla-stovitosti nismo zasledili, pač pa je pogostna postopna zrnavost tako v konglo- poročilo). Boksit je v obeh primerih nastal pri preperevanju anizičnega dolomita. Njegova analiza kaže 24,9 %> SiO*, 42,1 %> AhOa, 12,8 °/o Fe20s ter 0,02 Mn. Osnova je amorfna, neprosojna, sivkasto rdeča glinasta snov, obarvana z železovimi in aluminijevimi oksidi. Vmes zasledimo zrnca kremena, kaolina in seri-cita. Boksit na območju Dol nad Idrijo ne vsebuje dolomitnih prodnikov, ki so značilni za podobne sedimente na obrobju Vojskarske planote. Navedeni podatki kažejo, da je v dolomitno-klastičnih sedimentih na Voj-skarski planoti razvitih več sedimentacijskih vrzeli iz različnih dob (si. 2 in 7). Prehod podlage v korozijsko spremenjene kamenine z značilno luskasto tekstu-ro in morfološko razgibano površje s preperinskimi sedimenti so značilne posledice subaeralnega preperevanja ter hidromorfnih pojavov na paleopovršju (P. Freytet, 1973). Zahodno od Idrije gre torej za sedimentacijske prekinitve v srednji triadi, nastale zaradi emerzije. Na to kažejo ostanki starih pre-perinskih skorij. Velikost emerzijskih površin je težko oceniti, kajti na terenu hitro zgubimo sled za ustreznimi sedimenti zaradi njihove skromne debeline. Kaže pa, da so bile emerzije kratkotrajne in lokalnega pomena. Nastanek sedimentov Različni tipi sedimentov v okolici Kočevš niso kaotično pomešani v profilih, kot bi morda sodili na prvi pogled. Litološki členi dolomitno-klastične serije se grupirajo po vertikali. Lateralne spremembe so povsem v skladu z vertikalnimi prehodi. Posebno ilustrativen je profil AnIV (si. 7) vzhodno od kmetije Miklajč. V vertikalnem zaporedju ponekod ta ali oni člen manjka, vendar lahko z lateralnim in vertikalnim spremljanjem sprememb v kameninah najdemo vse člene določene skupine na sorazmerno kratke razdalje. Emerzija dolomita. Najpreprostejše litološko zaporedje ima profil Anlll (si. 8). Najprej je morska sedimentacija prešla iz podplimskega v nadplimsko območje. Usedal se je mikrit z izsušitvenimi porami (dolodismikrit). Nato je bila sedimentacija povsem prekinjena. Nastajati je začela plitva preperinska skorja, ki ni zajela le najvišjih delov prhkih usedlin — te so bile verjetno hitro dezintegrirane — temveč tudi že delno konsolidirani dolomitni sediment. Nad vzorcem AnIII/4 (si. 2 in 9) opazujemo okrog 70 cm debelo plast progresivno korozijsko spremenjenega dolomita. Rožnate in sive podolgovate dolomitne luske z zelenkastimi in rdečimi glinastimi prevlekami v vmesnih korozijskih zajedah prehajajo niže v zdrav dolomit. Drugi, temno rdeči peščenoboksitni horizont je debel okrog 1 m. V njem so pogostni kosi delno preperelega dolomita. Dosežejo celo velikost pesti. Prehod v plitvovodni dolomit, ki leži nad peščeno-boksitnim horizontom, je oster (si. 9). Preperinsko-fluviatilni sedimenti s prehodom v plitvomorsko sedimentacijo. V primeru sedimentnega zaporedja, ki ga vidimo na sliki 10, se lahko nahaja pod sedimentacijsko prekinitvijo korozijsko spremenjen dolomit (Ani in Anlll), ali konglomerat, v katerem je preperevanje manj opazno (Anll). Emerzijsko površje je navadno rahlo razgibano, žepasto. V profilih Ani in Anll je srednje-triadna preperinska skorja ohranjena v debelini 10 do 15 cm. 7 — Geologija 20 6. dolomit 5. dolomit z redkimi ekstraklasti 4. peičeni in konglo« meratni dolomit 3. dolomitni pei£enjak in konglomeratni dolomitni pelčenjak z dolomitno osnovo 2. konglomerat s peščenim in dolomitnim vezivom 1. prepertnsko-fluvia- tilni sedimenti SI. 10. Idealizirano zaporedje kamenin nad sedimentacijsko prekinitvijo Fig. 10. Idealized succession of the sediments above break meratu kot tudi v peščenjaku. Značilne so lokalne akumulacije prodne in peščene frakcije, ki se ponekod lateralno prepletajo. Razlagamo jih z močnimi turbulentnimi tokovi. Grobi klastiti so različno vezani, pač odvisno od časa in okolja nastanka. Neposredno nad sedimentacijsko vrzeljo veže prodnike navadno še rdeče pešče-noglinasto vezivo. Tega že po nekaj decimetrih nadomesti intrasparitna, oziroma dolomitnopeščena osnova. Močno je razširjen konglomerat, v katerem je delež prodnikov le 50 do 60 odstotkov. Običajno je vezivo intrasparit s peleti, grudicami in krpicami glinenih mineralov ter redkimi fosili. Tu in tam so še ohranjena neizprana mi-kritna polja (AnII/14). Konglomerat ponekod prehaja lateralno v sedimente mirnejšega okolja. To je delno sortirani, največkrat rožnati dolomitni peščenjak, ki je v primeri z veliko razširjenostjo konglomerata sorazmerno redek. Kamenine, ki bi bile sestavljene izključno iz meljaste frakcije, so zelo redke. Kamenin iz glinaste frakcije pa sploh ni. Odsotnost finih frakcij je genetska posebnost obravnavanih sedi-mentov. Vzroke za to moramo iskati v načinu transportiranja materiala na morski naplavni ravnici (obrobno plitvo morje z deltastimi podaljški rečnih kanalov) in izključno dolomitni sestavi izvornih področij. Dolomitni material ne prenese dolgega transporta, njegove drobne frakcije se hitro dezintegrirajo. Poleg peščenjaka z vidnimi dobro zaobljenimi zrni se pojavljajo tudi kamenine, ki na oko ne dajejo videza peščenjaka (AnII/8). Šele pod mikroskopom se vidi, da gre za sortirani peščenjak s slabo zaobljenimi klasti, kar je posebnost teh sedimentov. Verjetno je material prihajal iz bližnjih dezintegriranih, povsem konsolidiranih dolomitnih plasti. 6. dolomite 5, dolomite including same extraclasts 4. sandy and conglomeratic dolomite 3. dolomitic sdndstone and conglomeratic dolomitic sandstone bound by dolomitic cement 2. conglomerate set in a fine-grained sandy dolomitic matrix 1. residual and flu-viatile deposits 9. dolomit B. dolomit z redkimi •kstraklosri 7. polteni in konglo-meratni dolomit 6. dolomitni pelienjak in konglomerotnl dolomitni pelienjok z dolomitno osnovo S. konglomerat z dolomitni m ali peJČenim vezivom 4, dolomitni pelčenjak in konglomeratni dolom! Kil pelčenjak z dolomitno osnovo 3. peSčeni in konglomeratni dolomit 2. dolomit z redkimi ek»troklasti 1, dolomit SI. 11. Idealizirano zaporedje sedimentov v profilu brez emerzije Fig. 11. Idealized succession of the sediments in section without emersion Dolomitni peščenjak prehaja v konglomerat, v peščeni dolomit ali neposredno v intrasparitni dolomit. Fades brez emerzije. Čeprav smo groboklastične litološke člene že obravnavali, moramo v primeru zaporedja, prikazanega na sliki 11, poudariti nekaj posebnosti, ki jih v prejšnji skupini nismo opazili. Dolomitni konglomerat in peščenjak sta dobro sortirana in le redko rahlo rdeča. Klasti v velikosti proda in peska so dobro zaobljeni. Vse to kaže na nekoliko večjo oddaljenost od izvornih področij. V profilu AnIV (si. 7) prehajajo klastični sedimenti vertikalno in lateralno v dolomit. Prehod v čisti dolomit je hiter. Eden ali več prehodnih členov ponekod manjka. Podobne razmere imamo v profilu An V, kjer so v razgaljenem pobočju severno od Revenovš odlično vidni lateralm prehodi dolomita v kla-stite. Po vertikali pa opazujemo prav do prehoda v tufit le različne tipe dolomita. Medtem ko se v nižjih delih še pojavljajo intraklasti, nekoliko više pa peleti, sestoji zgornjih 30 metrov profila iz čistega sparitnega dcflomita. Usedal se je v zelo plitvem mirnem okolju, ki je bilo že dovolj oddaljeno od t* • t4 • o, 'rti o^t, 9. dolomite 8. dolomite including some extraclasts 7. sandy and conglomeratic dolomite 6. dolomitic sandstone and conglomeratic dolomitic sandstone bound by dolomitic cement 5. conglomerate set in a fine-grained sandy dolomitic matrix 4. dolomitic sandstone and conglomeratic dolomitic sandstone bound by dolomitic cement 3. sandy and conglomeratic dolomite 2. dolomite including some extraclasts 1. dolomite obale, ali pa v zatrepnem delu morske naplavne ravnice, kjer ga klastični material s kopnega ni več dosegel. Pestra dolomitno-klastična in vzporedna monotona dolomitna sedimentacija je bila prekinjena z langobardskimi piroklastiti. Danes so le-ti ohranjeni samo še na severozahodnem robu pregledanega ozemlja, kjer prekrivajo neposredno dolomit. Z dolomitno-klastičnih kamenin so bili že povsem erodirani. V profilu An V se rjavkasto zelena primes tufsko laporastega materiala pojavi v dolomitu že nekaj metrov pod kontaktom. Med dolomitom se pojavljajo zrnca kremena, mineralov glin ter železovih oksidov in hidroksidov. Med plastmi v krovnini prevladujeta tufit in tufski lapor, vmes pa nastopa tudi pravi tuf z roženci. Tanko plastoviti tufski lapor, ki vsebuje precej karbonatnega materiala, dokazuje, da se dolomitna sedimentacija še ni povsem prekinila. Vsaj del tufitskega materiala je bil prenesen s tokovi, verjetno z bližnjega kopnega. Fosili Makrofosilov nismo našli. V mnogih zbruskih, tako iz dolomitno-klastičnih sedimentov, predvsem pa v dolomitu, smo našli več vrst foraminifer, redke alge ter drobce lupin polžev in školjk. A. Ramovš (1976, neobjavljeno poročilo) je določil vodilno foraminifero za anizično stopnjo vrste Meandrospira dinanca Kochansky-Devide & Pantič v naslednjih zbruskih: Ani/7, Anll'3, Ani 15, Ani/17 in AnII/11 (si. 12). Prva dva vzorca sta iz dolomita, kakršnega poznamo tudi drugod na Idrijskem, kjer je bila njegova anizična starost z isto foraminifero dokazana že prej (B. Via j, 1967, neobjavljeno poročilo; F. Cadež, 1972, neobjavljeno delo). Vzorca Ani 17 in AnII'11 pa sta vzeta visoko v dolo- Sl. 12. Meandrospira dinarica Kochansky-Devide & Pantič iz leče dolomita v konglomeratu. Vzorec AnII/11, 240x Fig. 12. Meandrospira dinarica Kochansky-Devide & Pantič from the dolomite lens occurring within conglomerate mitno-klastičnih sedimentih