Koledar prireditev in dogodkov v letu 2020 Obcina Lukovica je pricela z zbiranjem podatkov o prireditvah in dogodkih, ki bodo organizirani v letu 2020 s strani društev, zvez in ostalih neprofitnih organizacijah. Obvezni podatki za umestitev prireditev in dogodkov v koledar so: • datum, ura dogodka, • naziv dogodka, • lokacija (kraj) dogodka, • organizator dogodka (naziv organizatorja, ime in priimek kon­taktne osebe, elektronski naslov, spletna stran), • dodatno: zaželena je visokoresolucijska fotografija posame­znega dogodka, ce je le-ta že bil kdaj izveden. Kontaktna oseba organizatorja mora ob oddaji podatkov skladno s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov posredovati tudi soglasje k obdelavi osebnih podatkov, torej za objavo posredo­vanih osebnih podatkov. Soglasje naj bo podano pisno (posebna izjava). Prosimo vas, da podatke o nacrtovanih prireditvah in dogodkih v letu 2020 posredujete na elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si, najkasneje do ponedeljka, 2. de­cembra 2019. Obcinska uprava bo podatke zbrala z namenom, da se nacrtovani dogodki in prireditve zberejo na enem mestu in objavijo v obcinskem glasilu Rokovnjac in na spletni strani Obcine Lukovica. Hkrati pa je cilj zbiranja navedenih podatkov zagotovi­tev razporeditve dogodkov in prireditev tekom koledarskega leta. Obcinska uprava Dacia Duster že za 13.690 € ZIMSKIH + PAKET PNEVMATIK 5 LET 1 LETO 3 LETA JAMSTVA* BREZPLACNEGA VZDRŽEVANJA* OSNOVNEGA KASKO ZAVAROVANJA* Dacia. Zanesljiv partner GRZS. www.dacia.si Podana cena (MPC maloprodajna cena) je neobvezujoca priporocena cene in vkljucuje 22 odstotoni DDV in DMV.*Ob nakupu vozila preko Dacia financiranja prejmete podaljšano jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplacno osnovno kasko zavarovanje za prvo leto zavarovanja ter redno vzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Dacia Financiranja.Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Poraba pri mešanem ciklu: 4,338-6,699 l/100 km. Emisija CO2: 114-151 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0209-0,0364 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018-0,00222 g/km. Število delcev (x1011): 0,1-0,4. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Avtohi a Malgaj d.o.o., PSC Ljubljana,Tr a ka 108, 1000 Ljubljana, Nova vozila Tel. 01 20 00 560, Rablje na vozila Tel. 01 20 00 560, Servis Tel. 01 20 00 570, -mail: prodaja .renault.lj@malgaj.com , www.avtohisamalgaj.si Varnost, zdravje, svoboda Oktober je mesec po­žarne varnosti, kar zelo slikovito odseva tudi tokratna številka Rokov­njaca. V istem mesecu, ki je tudi mesec boja proti raku dojk, pa obeležuje-mo še marsikaj drugega, med drugim teden otro­ka, svetovni dan starej­ ših, dan brezdomcev, dan živali, svetovni dan VSEBINA Uvodnik županje Obcina Lukovica se predstavi Dan odprtih vrat Soncne dvorane Šahovski turnir ŠTD Rafolce Lukov sejem Gasilska vaja Pomembno leto za gasilstvo Intervju: Robert Maselj in Gašper Mav 4 Višji cin in vec znanja 17 5 Ficki do rekorda, ostali po nostalgijo 18 6 Na obisku v Kalabriji 23 8 Tek za krof 27 9 Tek okoli Gradiškega jezera 29 11 Recikliranje 30 12 Zahvale 33 14 Nagradna križanka 34 vida in dan cerebralne paralize. Pa svetovni dan oživljanja, dan duševnega zdravja, dan hoje, dan hrane, dan boja proti trgovini z lju­dmi in proti revšcini. Skratka, vse naštete teme zaslužijo našo po­zornost, bi se pa vseeno nekoliko bolj posve­tila prvi, ki smo ji tokrat namenili kar osrednji del glasila. Kot pravita intervjujanca kolegice Andreje Cokl, imajo tudi gasilci vse vec dela. Morda tudi zaradi naše lastne 'obsedenosti' z reševanjem oz. varnostjo – tudi, ko s tem po­vezana akcija niti ni potrebna. In ko sva nedavno govorili z znanko, mi je potožila, da otroci hodijo po nezavarovani poti na avtobusno postajo, kar nikakor ni v redu. Pa vendar se ob tem vprašam, zakaj zaboga ima že moj avtomobilski števec sploh možnost, da pridem s hitrostjo vozila na 260 km/h. Je res treba dati ljudem oz. potrošni­kom tako nerazumne možnosti? Da ne go-vorim o motoristicnem delu (pa brez zamere vsem ljubiteljem motoristicnega divjanja, sploh od Trojan proti Lukovici!). Kaj imajo skupnega delo gasilcev in cestno divjanje, morda porecete. No, (ne)varnost vendar. Ta je verjetno vecini nas na prvem mestu, ko pomislimo na bližnje, kajne? Po-dobno kot zdravje in svobodno življenje – vse to torej, kar med drugim obeležujemo okto-bra. Menim pa, da bi tovrstne stvari morali misliti vseskozi. Varnost, zdravje, življenjska svoboda se morda danes zdijo samoumev­ne postavke, toda marsikdo na tem svetu žal nima tega privilegija. Dajmo ne samo veckrat, ampak, ce je možno, prav vsak dan pomisliti in živeti s tem zavedanjem. Verjamem, da bo posledicno tudi naše rav­nanje vkljucevalo vec in vec ukrepov, ki bodo kazali upoštevanje in spoštovanje drugih bi-tij. Ne le ljudi, tudi živali, kakopak. Preverjeno enkratno je gibanje – ja, tudi lahkotna hoja (ce že obeležujemo dan hoje) – z domacim štirinožcem, še nekaj vec veselja pa priklice tudi opazovanje prosto živecih živali (sama najveckrat naletim na srne v naših lepih goz­dovih), ki se ne obremenjujejo z varnostjo. Zgolj uživajo v svobodi. alenka lena klOpcic, OdgOvOrna urednica Naslednja številka Rokovnjaca bo iz­šla 28. novembra 2019; rok za oddajo clankov je 19. november 2019 do 12. ure. Clanki, ki bodo poslani po tem roku, v aktu­alni številki ne bodo objavljeni. Svoje clanke, dolge najvec 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Vec infor­macij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. MePZ ŠENTVIŠKI ZVON vabi na MePZ ŠENTVIŠKI ZVON vabi na SLAVNOSTNI KONCERT SLAVNOSTNI KONCERT ob 30-LETNICI DELOVANJA ob 30-LETNICI DELOVANJA Nedelja, 17. november 2019, ob 18.30 Soncna dvorana, Brdo pri Lukovici »Samo slovenske pesmi« (ljudske, umetne, zabavne in narodnozabavne) GOSTJE D’Smiles (jazz trio) Žiga Svetlin (klavirska harmonika) ZBOROVODJI Špela in Matevž Kink POVEZOVALEC Jure Sešek Uradne ure Krajevne skupnosti Lukovica od oktobra dalje po­tekajo vsako sredo od 16.00 do 18.00. Krajevna skupnost Lukovica bo imela v ponedeljek, 25. 11. 2019, ob 19.00 javno sejo v Kulturnem domu Janka Kersnika. Na seji lahko sodelujete vsi krajani Kra­jevne skupnosti Lukovica. Vljudno vabljeni! ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; odgovorna urednica: Alenka Lena Klopcic, uredniški odbor: Andreja Cokl, Lea Smrkolj, Drago Juteršek in Avrea Šuntar Erjavšek; ustanovitelj: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, m: 051 365 992, jezikovni pregled: Anja Andrejka; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obracunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjac je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnicne in materialne možnosti. Nenarocenih clankov ne honoriramo. Clanki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Dobrodošli v Domžalah – Obcina Lukovica se predstavi. Foto: Katka Bohinc Jesenski utrip obcine Letošnja jesen ne skopari z zlatorumenimi biseri narave, ki nas, ob visokih temperaturah za ta letni cas, obdaruje s cudovitimi prizori in kra­snimi dnevi. Tudi bera sadov se kaže v dobri letini. Narava je torej svojo nalogo dobro opravila in se lahko pripravi na zimski pocitek. Delo na Obcini pa gre v obratni smeri: pocitka ne bo, saj nas caka veliko opravil, povezanih z zagotavljanjem osnovnih pogojev za realizacijo ciljev, ki smo si jih zadali na zacetku mandata. Pred nami je prvo srecanje lokal­nih podjetnikov, na katerem bomo predstavili dobre prakse podjetnikov iz naše doline in prisluhnili strokovnjakom, kako uresniciti oziroma zaznati in izkoristiti financne priložnosti za mala in mikro podjetja. Verjamem, da nam bo premierno srecanje dalo zagon in energijo ter da bomo v sodelo­vanju z Razvojnim centrom Srce Slovenije oblikovali mnogo tovrstnih dru­ženj, izmenjav mnenj in iskanj idej za rast in nadaljnji razvoj podjetništva v naši obcini. Na obmocju naše obcine ima sedež namrec preko 400 podjetij, kar je glede na število prebivalcev veliko. Vesela sem, da bomo skupaj obli­kovali dobre prakse in jih med seboj delili, kar dokazuje tudi izjemno velik odziv vabljenih podjetnikov. Soncna dvorana na Brdu bo v naslednjih dneh na stežaj odprla vrata do-macim društvom in vsem zainteresiranim športnikom. Obcinski svet bo na naslednji seji, ki se bo odvijala 23. oktobra 2019, potrdil cenik uporabe telovadnice, pripravljen pa je tudi pravilnik, ki bo dolocal pogoje in nacin uporabe. Jesenski in zimski cas boste torej, spoštovane obcanke in spošto­vani obcani, lahko preživljali tudi športno. Obcina Lukovica se je s svojimi številnimi društvi, ki predstavljajo našo identiteto, v soboto, 12. oktobra 2019, že tretjic zapored predstavila na domžalski tržnici. Clani društev so predstavili vso žlahtnost »slovenske ba­bicine skrinje«, nadgrajene s sodobnim kulturnim utripom 21. stoletja. Ži-vljenje na podeželju, kjer je bil izziv preživetje na skopi naravni danosti, se je ohranilo zahvaljujoc medsebojni sosedski in vaški pomoci ter solidarno­sti v socialni skupnosti, ki je ustvarjala svoj delavnik in praznik. Tako se je oblikoval slovenski ljudski znacaj, ki je »trd in samosvoj, a življenja in smrti se ne boji«, kot bi povzeli po Janku Kersniku. Naša društva skrbijo za ohra­njanje in oživljanje izrocila z najlepše poslikano Skrinco – skrinjo original-no krasi delo priznanega rezbarja in pedagoga Janeza Jarca; z umetelnimi kitami iz pšenicne slame jo ovijajo znane pletilje estetskih uporabnih izdel­kov iz Krašnje; z ljudskimi pesmimi jih spremljajo ljudski pevci v okrilju Kul­turnega društva Fran Maselj Podlimbarski; Turisticno društvo iz Gradišca oživlja tematski prikaz kmeckih opravil Od zrna do žetve; Društvo kmeckih žena je s svojimi gospodinjskimi vešcinami in predstavitvijo naravnih do-macih okusov prisotno na vseh vecjih dogodkih; Društvo upokojencev pa navdušuje s cudovitimi rocnimi in slikarskimi umetninami spretnih rok in globokega navdiha. Prizadevanje in prilagajanje tržnim zahtevam doda­jajo ekološko usmerjene kmetije z visoko dodano vrednostjo, tradicional­na Lovska družina pa bedi nad ohranjanjem podeželske krajine in gozdov z raznovrstnimi živalskimi in rastlinskimi posebnostmi, ki predstavljajo ve­lik turisticni potencial. Z vsemi naštetimi aktivnostmi iz korenin preteklosti išcemo poti za navdihujoco prihodnost. Nosilci življenja so vedno ljudje, ki jim je mar za svoj kraj, za kulturni in gospodarski razvoj, za svoje mesto v njem. Rojevajo se nove ideje in optimisticni nacrti, ki so rezultat medge­neracijskega sodelovanja oziroma povezovanja mladostne zagnanosti in sodobnih znanj ter zrelosti in neprecenljivih izkušenj. To nam daje upanje za svetlo prihodnost naše domovine. Ponosna sem na številno glasbeno mladino s svojo godbo in pevskimi zbori, ki so prepoznavno umešceni v slovenski kulturni spekter. V posebno cast mi je bilo, da smo obiskovalcem tržnice predstavili vse, ki s svojimi ljubiteljskimi mojstrovinami zastopajo Obcino Lukovica in kot ambasadorji plemenitijo tradicijo doline od Dom-žal do Trojan. Navdušena sem nad velikim številom pohodnikov, ki so se mi v soboto, 19. oktobra 2019, pridružili na pohodu od Trojan do Lukovice. Hvala vsem. Prelep jesenski dan je sicer 25 km dolgo pot naredil krajšo, številne domace dobrote pa so nam dajale dodatno fizicno moc, da smo "ujeli" tudi zaklju-cek dogajanja na Lukovem sejmu. Le-ta s svojo tradicijo ohranja povezo­valni duh med obcani, ki se radi zadržijo v pogovoru ob kozarcku in jesen­skih dobrotah. To so tiste primarne vezi, ki nas združujejo in povezujejo ne glede na starost in osebno prepricanje. In le to šteje. V tokratnem uvodniku omenjam bolj "veseli, sprošceni, športno-rekrea­tivni del" dogajanja v obcini, v naslednji številki pa vam bom odgovorila na številna vprašanja, povezana z delovanjem obcine, ki mi jih dnevno zastavljate in za katera se vam lepo zahvaljujem. Odprta komunikacija je namrec izjemnega pomena, saj le skupaj lahko uresnicujemo zastavljene cilje oziroma dosegamo zadovoljive rezultate. Bližajo se prve pocitnice za ucence in dijake v novem šolskem letu, pred nami pa je tudi praznik vseh svetih. Misel nanje naj nam vliva upanje in zaupanje v vse dobro. vaša županja OBCINSKA UPRAVA Dobrodošli v Domžalah – Obcina Lukovica se predstavi V soboto, 12. oktobra 2019, se je Lukovica že tretje leto zapored predstavila v Domžalah na vecnamenski plošcadi ob domžalski tržnici. Kulturni program so soustvarila društva s petjem pesmi, igranjem skladb in koracnic ter s prikazom kmeckih opravil, lokalni ponudniki pa so obiskovalcem ponudili dobrote znamke »Zakladi Crni graben« ter predstavili rokodelske izdelke in izdelke domace obrti. Tako so nas najprej razveselili pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon pod vodstvom zborovodje Matevža Kinka, ki so z ubranimi glasovi po zapetih skladbah Vrtiljak, Ljubezni se razdaj, Or-glice in Lepo je biti muzikant v Domžale privabili sonce. Sledil je nastop ljudskih pevcev Društva za ohranjanje in oživljanje kul­turne dedišcine – Skrinjca, ki so nam dan polepšali s pesmimi Kmetic ve­selo na svetu živi, Jaz pa vrtec bom kopala, Ne bom se možila in Na gori je moj dom. Kulturno-umetniško društvo Godba Lukovica je priredilo polurni koncert koracnic, med katerimi so zapeli tudi svojo himno. V osrednjem delu pro-grama sta vse nastopajoce, ponudnike ter ne nazadnje obiskovalce poz­dravila tudi županja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar, ki je županu Obcine Domžale Toniju Dragarju podarila dobrote znamke »Zakladi Crni graben« za njegovo zdravje, župan Toni Dragar pa je lukoviški županji podaril domžalski slamnik. Oba sta se zahvalila vsem nastopajocim in po­nudnikom za doprinos k uspešni predstavitvi in sodelovanju na dogodku. Povezovalka programa Tanja Vidic Goršak je z recitacijo pesmi Silva Hoti­ja Krašnja že podala uvod v predstavitev Kulturno umetniškega društva Od žetve do zrna Kulturni del programa Frana Maslja Podlimbarskega. Ljudski pevci so se že tradicionalno pred­stavili s pesmimi v dveh sklopih: Še vedno je lepa travca zelena, Šel bom v zeleni gaj, Jaz imam tri ljubice, Mož je sejal repo, Glej jo, kak mimo gre, Škrjancek poje žvrgoli, V dolinci prijetni je ljubi moj dom, S prelepga kraja sem doma in Z veselim srcem vošcim svoji ljubci dober dan. Marsikateri obiskovalec se je ob prepoznanju ljudske pesmi s svojim petjem pevcem tudi pridružil. Med obema sklopoma pesmi sta ucenki Podružnicne OŠ Krašnja Patricija Kogovšek in Ema Juteršek s svojimi spretnimi prsti po­pestrili program z igranjem skladb na flavto: Jaz pa grem na zeleno travco in Abraham ter na violino: I see the light (iz risanke Zlatolaska) in Arija. Ob zakljucku kulturnega programa so predstavniki Turisticnega društva Gradišce pri Lukovici predstavili kmecka opravila od žetve do zrna z na­menom, da se ohranijo in ne bodo pozabljena. Vse od jutranjih ur, ko se je nad Domžale še spušcala megla, so si obisko­valci ob pestrem kulturnem programu lahko ogledali tudi rokodelsko de­javnost lukoviških ponudnikov. Clanice Kulturno umetniškega društva Frana Maslja Podlimbarskega so pletle kite iz pšenicne slame ter raz­stavile izdelke iz pletenih kit: slamnike, cekarje in copate. Clanice Društva upokojencev Lukovica so predstavile izdelke z lukoviških delavnic rocnih spretnosti, med katerimi lahko tokrat izpostavimo posebne izdelke, izdela­ne z rokodelsko tehniko zvijanja papirja Quilling. S svojimi unikatnimi rez­barskimi izdelki se je na stojnici predstavil tudi rezbar in upokojeni ucitelj Janez Jarc – Žan. Na stojnicah so obiskovalci lahko kupili dobrote lokalnih ponudnikov znamke »Zakladi Crni graben«: med in medene izdelke cebelarstva Anto­na Cirerja in cebelarstva Mirka Dularja, jabolka topaz z ekološke kmeti­je Kašnik in jabolka carjevic, topaz, fuji, jonagold in idared s kmetije pri Rous, domaci kruh, pekovsko pecivo in jajcne testenine z ekološke kmeti­je pr‘ Matožet, domace sire s kmetije Jergan ter sveže sadje in zelenjavo z ekološke kmetije pri Osredkarju. Ekološka kmetija Plahutnik »Razgledi z Vrha« je predstavila svojo destinacijo, v okviru katere imajo obiskovalci možnost najema vecnamenskega prostora »Plahutnikov pastirski stan« za razlicne priložnosti, tudi poroke, in v vseh letnih casih. Turisticno olepše­valno društvo Brdo – Lukovica pa je obiskovalce z dvema rokovnjacema vabilo na prihajajoci tradicionalni kramarski Lukov sejem, ki bo potekal to soboto v Lukovici. Kot že tradicionalno vsako leto doslej so clani Lovske družine Lukovi-ca na svoji stojnici poleg prikaza svoje dejavnosti za vse nastopajoce in sodelujoce poskrbeli s toplim divjacinskim golažem. Na stojnici Obcine Lukovica pa so obiskovalci lahko dobili razlicne promocijske materiale iz Lukovice in okolice, promocijske majice in promocijske bombažne vrecke ter degusturali jabolka, ki jih je prispeval Kmetijski inštitut Slovenije – Po-skusni sadovnjak Brdo pri Lukovici. Dogajanje na domžalski tržnici je bilo vsekakor pestro in zanimivo, za kar gre zahvala vsem nastopajocim društvom in posameznikom, lokalnim po­nudnikom kot tudi množici obiskovalcev. Zahvaljujemo se gostitelju Obci­ni Domžale in njenemu županu Toniju Dragarju, da so nas lepo sprejeli in nas povabili že za sodelovanje v naslednjem letu na tovrstni prireditvi. Seveda gre posebna zahvala tudi Vidu Repanšku, koordinatorju dogod­ka, ki je poskrbel za nemoteno izvedbo dogodka. Obcinska uprava FOtO: katka bOhinc in dragO juteršek Zainteresirane pravne osebe in društva na dnevu odprtih vrat Soncne dvorane Lukovica Košarka, mali nogomet, rokomet, odbojka, gimnastika, plezanje in badminton so športi, ki ji bo možno igrati v prostorih nove vecnamen­ske Soncne dvorane na Brdu pri Lukovici. V ta namen, da bi poleg šolarjev dvorano cim prej zacela uporabljati tudi društva in vsi obcani, je Obcina Lukovica organizirala dan odprtih vrat, ki je potekal v petek, 27. septembra 2019. Županja obcine Lukovica mag. Olga Vrankar je pozdravila interes za ogled Soncne dvorane Lukovica, ki se je pokazal tako v dopoldanskem kot tudi popoldanskem casu. »Šola je Soncno dvorano zacela uporabljati z zacetkom šolskega leta in prvi odzivi so zelo pozitivni. Ostalim bo dvo­rana na voljo po dokoncnem sprejetju cenika, hišnega reda in pravilnikov uporabe dvorane. Želimo, da nadstandardna dvorana Soncna dvorana Lukovica živi in služi svojemu prvotnemu namenu, zaradi cesar je bila pravzaprav zgrajena. V interesu Obcine in društev je, da bomo kmalu za-celi uporabljati in sproti reševati morebitne izzive, ki bi se lahko pojavili.« Na Obcini Lukovica se zavedajo, da je najvecja pridobitev v dolini Crne­ga grabna namenjena uporabi obcank in obcanov ter društev iz obcine Lukovica, možnost najema pa bodo imeli tudi drugi. Med tednom bo dvorano možno najeti od 16.30 do 21.30 za športno-rekreacijske ak­tivnosti oziroma ga bodo za izvedbo prireditev lahko najeli tudi v casu vikenda. Na tribunah se nahaja 496 sedišc, urejene so sanitarije za obi-skovalce in ustrezna zvocna izolacija za izvedbo glasbenih dogodkov. Kakšna je notranjost? Na dveh vodenih ogledih so zainteresiranim društvom pod vodstvom županje mag. Olge Vrankar in direktorja obcinske uprave Obcine Luko­vica Iztoka Obreze predstavili pravila najema in uporabe dvorane ter ka tretjina ima svoje garderobe za decke in deklice oziroma ženske in moške, ki so neodvisne med seboj, v garderobah pa so tudi kabine za prhanje in stranišca. Za obiskovalce se sanitarije nahajajo v vhodnem nivoju in nivoju tribun. Površine so oznacene za razlicne športe, in sicer košarko (15 x 28 m), odbojko (9 x 18 m), mali nogomet (20 x 40 m), rokomet (20 x 40 m), ima 9 igrišc za badminton (6,1 m x 13,4 m) ter plezalno steno. Košarki je na­menjenih osem dvižnih košev, v dvorani sta dva premicna nogometna oz. rokometna gola, štiri mreže so za odbojko, mreže za badminton, tri pregradne zavese, nizka plezalna stena za precno plezanje, osem multifunkcijskih letvenikov, štiri vrvi za plezanje, krogi za gimnastiko, multifunkcijska igrala in plezala za nižjo stopnjo, dvorana pa ima tudi semaforje. Koordinacija in dodatne informacije Za koordinacijo urnikov bodo skrbeli na Obcini Lukovica, kjer bodo usklajevali rezervacije uporabnikov Soncne dvorane. Obcinska uprava je po pregledu trga in podobnih objektov v sosednjih obcinah predla-gala cene najema v vec kategorijah, ki jih bodo dokoncno sprejeli sve­tniki in svetnice Obcinskega sveta Obcine Lukovica na oktobrski seji. besedilO in FOtO: lea smrkOlj Živahen utrip se vraca v župnišce na Brdo Nedeljsko popoldne 26. navadne nedelje verjetno ne bi bilo po­ polnoma nic drugacno kot vsako nedeljsko popoldne, ce ne bi … Ja, na to nedeljo so predvsem v poznih popoldanskih urah ceste postale prazne, na otroških in drugih igrišcih ni bilo slišati glasnega vpitja, saj je bila to nedelja, ko se je igrala finalna tekma med Slove­nijo in Srbijo. So pa tisti, ki seveda o tem niso nic vedeli in jih je pot slucajno zanesla mimo župnišca na Brdu, bili malce preseneceni, ker se je iz njega slišalo bucno vpitje. No, ni bilo ravno vpitje, nikogar niso tepli, le za naše so navijali tako mladi in malce manj mladi kot župnijski upravitelj Bernard Rožman. Vzdušje je bilo pravo, tekmo se je vec kot odlicno videlo in slišalo tudi iz zadnjih vrst, kakor so dejali. Na balkonu so poleg navijaških rekvizitov – slovenska zastava je bila že na vhodnih vratih – poskrbeli še za obvezne dodatke, kot so koki­ce, cips in podobne zadeve. Ceravno našim ni uspelo – seveda je tudi srebro velik uspeh –, je uspelo Bernardu zbrati mlade in se z njimi zadržati v sprošcenem srecanju, da je bilo tokratno nedeljsko popoldne res prijetno za vse. možnosti in zmožnosti dvorane. Celotna uporabna površina dvorane besedilO in FOtO: dragO juteršek oz. igralnega polja je 22 x 44 m in jo je možno razdeliti na tretjine. Vsa­ Piknik Moškega pevskega zbora Janko Kersnik Ena izmed najboljših oblik druženja je zagotovo piknik, kajti na njem se ne samo je in pije, ampak tudi zabava, igra in ne nazadnje tudi poje. Kako ne bi peli, ce so se tokrat v nedeljo, 29. septembra, pri brunarici v Rafolcah na svojem pikniku zbrali pevci Moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice. A niso prišli sami, pripeljali so še boljše polovice – te tudi na piknik niso mogle, da s seboj ne bi prinesle necesa sladkega – ter druge pevske prijatelje. Prišle so še dame iz zbora Ruski talisman in zasedba je bila popolna. Ce na vajah sem ter tja vrti taktirko, je tokrat Marko Juteršek vrtel kuhalnico, metlico, klešce in ne vem še katero orodje, da se je na žaru vse lepo speklo. Poleg standardne hrane z žara je tokrat pripravil še gobice in ostalo zelenjavo, ki je dala specificen okus že tako okusni hrani. Še domac kruh Capudrovih fantov in ponudba je bila popolna. Le pri sladici je bilo nekaj težav, saj je bila izbira vecja kot v najbolje zalo­ženi slašcicarni, a smo pocasi poskusili cisto vse. Nato pa je bila na vrsti pesem, najprej Ruski talisman v zmanjšani zasedbi, nato pa naši fantje, najprej z rokovnjaško himno, da se ve, kje in kdo smo, nato pa vse do žab na poroki. Prišel je tudi cas za rekreacijo, metanje podkev je bilo sicer sila zanimivo in napeto, a vseeno ne toliko kot odbojka. Mrak je že legal na zemljo, ko so se pocasi odpravili proti domu veseli, da je druženje uspelo, in z obljubo, da ga zagotovo ponovijo, ce ne le­tos, pa prihodnje leto. besedilO in FOtO: dragO juteršek Tja moramo, to je prava pot Na Slomškovo nedeljo so se v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji zbrali starejši in bolni, da bi bili pri sveti maši v domaci cerkvi, ki je zaradi razlicnih zadržkov ne morejo obiskovati tako pogosto kot nekdaj. Pred oltar sta tako stopila domaci župnik Anton Potokar in bolniški žu­pnik ter lurški kaplan Miro Šlibar. Slednji je v uvodu spregovoril vsem zbranim v cerkvi, ko mu je v spomin prišla domaca fara, do katere ga loci zelo malo, in se nato v nagovoru dotaknil sve­tega Janeza Zlatoustega, svetega Tomaža, farnega zavetnika, in o tem, kako je Bog usmiljen. O tem smo sicer poslušali že prejšnjo nedeljo in danes nas Božja beseda spomi­nja, da moramo biti tudi mi usmiljeni. Usmiljeni do teh, ki so starejši, ki so bolni, ki potrebujejo našo pomoc, ki so nadležni, si­tni in ne vem še kaj. Nato je spregovoril o tem, kako naj kristjan živi v ljubezni do Boga in bližnjega. Ena izmed najboljših misli, ob katerih se velja zamisliti, je bila vzeta iz poslanice papeža Franciška Kristus živi in nam razlaga, kako papež nagovarja stare in mlade. Starejši so skupina molilcev za faro, cerkev, obcestvo in slednji so se našli skupaj z mladimi na colnu. Starejši kažejo smer iz svojih lastnih izkušenj, doživetij, svojih let in pravijo: »Tja mora-mo, to je prava pot«. Mlajši pa so tisti, ki veslajo, ki imajo polno moci, da gredo v pravo smer na vseh ravneh življenja. Papež pravi, da starejši na tem colnu ne smejo reci: »Ti mladi so nicvredni, nimajo nic casa za nas, nas ne vidijo, nas nocejo slišati, nas nic ne obiskujejo«. Treba je spreje­mati in razumeti mlade. To razumevanje naj bo tako doma in v župniji kot v vesoljni Cerkvi, da bomo lepo in varno pluli. Naj bo zato Marija naša priprošnjica in vodnica, da bomo skozi življenje lepo potovali. A ni spregovoril samo o tem, kasneje je v župnišcu starejšim spregovoril o svojem delu, delu z bolniki, delu kot lurški kaplan in še mnogo dru­gih zanimivih zgodb s svojega vsakdanja. Seveda je bolne in starejše povabil tudi na romanje in jim položil na srce, naj nikar ne sedijo doma za zapeckom, ampak naj gredo med ljudi. Srecanje so pripravili clanice in clani ŽPS, za lepo petje pa so poskrbeli pevci in pevke cerkvenega zbora pod taktirko Marka Juterška. Domaci župnik je ob slovesu zbranim starejšim in bolnim podaril še knji-go Biseri z ogrlice dobrote, ki jim bo krajšala dni do naslednjega srecanja. besedilO in FOtO: dragO juteršek Županja obiskala 11. odprti šahovski turnir ŠTD Rafolce ob obcinskem prazniku Ob obcinskem prazniku v zacetku septembra je bilo v petek, 20. septembra 2019, s pricetkom ob 18. uri izvedeno 11. odprto obcin­sko prvenstvo posameznic in posameznikov v šahu v brunarici ŠTD Rafolce. V skupini odraslih se ga je udeležilo 10 šahistov, v skupini mladih pa 3 šahistke in 2 šahista. Igralo se je 9 kol po Bergerjevem sistemu, vsak igralec je imel po 10 minut na partijo. Turnirja se je udeležila tudi županja mag. Olga Vrankar, ki je pohvalila prizadevno delo vodstva in clanov ŠTD Rafolce, prav tako pa tudi KS Rafolce in ŠD Crni graben. Zaželela je uspešno delo še naprej in obljubi-la pomoc Obcine. Tekmovanje je vodil šahovski sodnik in trener Viktor Jemec, ki je pozdravil prisotne v imenu organizatorja in zaželel tekmo­valcem uspešne miselne boje na šahovnici. V odrasli skupini je zmagal Marincek Bojan iz ŠD Crni graben, drugi je bil Veskovic Džemal iz ŠD Mengeš – oba po 7 tock –, tretji Erazem Franc iz ŠD Crni graben s 6,5 tocke, sledijo pa: 4. Viktor Hribar, 5. Janez Hribar, 6. Milan Vidergar, 7. Marko Krulej, 8. Valentin Cebulj, 9. Marjan Dolinšek in 10. Rado Pavlovic. Prvi trije so dobili pokale. Pri mladih, ki so tekmovali med seboj, je vse zmage dosegel Marko Je-retina, drugi pa je bil Nejc Bole. Pri dekletih je zmagala Loti Butalic, dru­ga je bila Kim Butalic in tretja komaj petletna Lili Butalic. Vsem petim je pokale in medalje podelila županja Olga Vrankar. Zahvaljujemo se obcini Lukovica in ŠTD Rafolce za odlicno organizacijo ter ŠD Crni graben za šahovske ure. Se vidimo na naslednjem obcin­skem prvenstvu. viktOr jemec Svetniki KS Rafolce že delajo in nacrtujejo Nekaj krajanov je bilo presenecenih, da sta dva krajevna svetni­ka vzela lopate in odmetala nanešeni pesek po nevihti na zacet­ku vasi, da ne bi kak kolesar, motorist ali prehiter avtomobil zdr­snil s ceste in se poškodoval. Ob znamenju Katarine Aleksandrijske so bile posajene nove rože za lepši vhod v vas. Vecja akcija je bila izvedena v ogradi za odsluženo cvetje ob poko­pališcu, ko smo odstranili za 8 vrec svec in plastike iz organskih snovi (cvetja in zemlje). Vse uporabnike pokopališca prosimo, da odvržejo odsluženo cvetje v ogrado, svece in ostalo plastiko pa v poseben kon­tejner pred pokopališcem. Namešceni sta tudi novi kangli za zalivanje. Clani sveta KS Rafolce so pripravili tudi obsežen nacrt (letni in vecle­tni), ki pa vecinoma ne bo šel v realizacijo vsaj še 2 leti zaradi znane fi­nancne situacije v obcini. Nacrtujemo pa, da bomo drugo leto izdelali kozolcke za obvešcanje po krajih KS, ob brunarici pa vecjo tablo v so-delovanju s ŠTD Rafolce. Obcino obvešcamo o manjših pomanjkljivo­stih v KS (pregorele žarnice na drogovih javne razsvetljave, jame v as-faltu, pomanjkanje peska, itd.), ki jih uspešno odpravlja režijski obrat. Za splošne in financne zadeve pa skrbi in nam pomaga ga. Ema. Krajane vabimo k sodelovanju, da bomo živeli v lepši okolici. besedilO in FOtO: viktOr jemec Zlatopoljski nogometni turnir Med številna dogajanja v zlatopoljskem športnem društvu pred­njaci mali nogomet, ki ga zelo uspešno nadaljuje pomlajena ekipa. Sredi prejšnjega meseca so organizirali jesenski turnir, na katerem so bili zopet zelo uspešni, saj so si priborili drugo mesto. V prijetnem sonc­nem vremenu so vse ekipe prikazale dopadljiv nogomet, lahko zatrdim, da nobena ekipa ne zaostaja, vse so bile homogene in dobre. Pohvaliti moram tudi sodnika Sebastjana Pestotnika iz Motnika za korektno so-jenje. Ob koncu se je predsednik zahvalil vsem ekipam za udeležbo, najboljšim pa podelil nagrade in lepe pokale. Nogometnemu druženju se je pridružila tudi županja gospa Olga Vran­kar, ki ob prijetnem pogovoru ni skrivala zadovoljstva – skratka, turnir je tudi tokrat v celoti uspel. Najboljše ekipe: 1. mesto: ŠD Tuhinj 2. mesto: ŠD Zlato Polje 3. mesto: Laseno TIM Vsem cestitamo! besedilO: tOne habjanic, FOtO: darja mOcnik Lukov sejem tokrat pozdravili tudi pohodniki s Trojan Tokratni Lukov sejem, ki ga pripravlja TOD Brdo Lukovica, nam je pokazal popolnoma drugacen obraz ponudbe, saj se je število ponu­dnikov v primerjavi z Peregrinovim sejmom precej zmanjšalo. A nic zato, ponudba je bila tudi tokrat dovolj pestra za vse – obilica domacih proizvodov od suhomesnatih, preko sirov in jabolk, medu in izdelkov iz njega, pekovskih izdelkov, dodamo lahko še divjacinski go-laž zelene bratovšcine, pecen kostanj pri Furmanu in krog je sklenjen. Vmes se nam je obiskovalcem ponujalo še mnogo drugega, od ribniške lesene robe do nogavic, obutve, razlicnih zdravilnih krem, raznoraznih igrac in sladkorne pene ter kokic. Sejem se je tokrat zakljucil ob prihodu pohodnikov – z županjo Olgo Vrankar na celu –, ki so tokrat prvic prehodili traso od Trojan do Lukovi­ce in upajmo, da ne zadnjic. besedilO in FOtO: dragO juteršek Pohod na Veliko planino Za letošnji jesenski pohod smo si Zlatopoljci izbrali Veliko planino. Z avtobusom smo se odpeljali skozi zlatopoljske vasi v dolino v smeri Radomelj, Volcjega Potoka in Kamnika vse do vznožja Velike planine. Oprtali smo si nahrbtnike in drug za drugim krenili navzgor. Še preden nas je pot popeljala na ožjo stezico v breg, smo srecali traktorje, ki so v dolino odvažali živino s planinskih pašnikov. Po dobri uri hoda smo prispeli na planoto, kjer se nam je pogled odprl na Crnuški, Domžalski in Jarški dom, tu pa je bil tudi naš dogovorjeni cilj. Ceprav je bil že ne­deljski popoldanski cas, je bilo še vedno polno planinskih pohodnikov, ki so koristili svež zrak v visokogorju. Novi lastnik nekdanjega Jarškega doma, gostilna SOKLIC iz Zaloga pod Sv. Trojico, nam je s svojo gostin­sko ponudbo postregel z okusnimi pecenicami in zeljem, privošcili pa smo si tudi tople soncne žarke, ki so nas celo polenili. Po dobrih dveh urah smo se zbrali za spominsko fotografiranje, kate­remu se je pridružilo tudi prijazno gostinsko osebje, nato pa pot pod noge in odhod v dolino, kjer nas je cakal avtobus. Priložnostno smo se ustavili še ob gostišcu na Crnivcu in si privošcili kratek postanek za osvežujoc napitek. V prijetni vožnji domov smo se ob klepetu nasmeja­li, cas vožnje pa zapolnili s pesmijo. Hvala gostinskemu osebju Soklic na Jarškem domu za prijaznost in go-stoljubje, šoferju prevozništva Šinkovec za prijetno in varno vožnjo, žal pa je lahko tistim, ki se nepozabnega pohoda niste udeležili. besedilO: tOne habjanic, FOtO: darja mOcnik 45 gasilk in gasilcev iz obcine Lukovica na jesenskem regijskem gasilskem tekmovanju Regije Ljubljana III Mesec požarne varnosti je poleg preventivnih aktivnosti na temo požarne varnosti v vecstanovanjskih objektih namenjen tudi nadalje­vanju gasilskih tekmovanj v jesenskem delu. Tokrat so se clani in clanice gasilskih društev iz osmih gasilskih zvez – Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravce in Šmartno pri Litiji – pomerili na regijskem gasilskem tekmovanju Regije Ljubljana III. Organizator tekmovanja je bila Gasilska zveza Kamnik, ki je v soboto, 12. oktobra, tekmovanje organizirala na Stadionu prijateljstva v Mekinjah. Regijsko tekmovanje clanov in clanic Regije Ljubljana III je bilo name-njeno uvrstitvi najboljših društev na državno tekmovanje, ki bo pote­kalo 23. maja 2020 v Celju. V Kamniku se je na soncno soboto skupaj s poklicnimi gasilci Centra za zašcito in reševanje Domžale zbralo 60 ekip, ki jih je sestavljalo devet gasilk oziroma gasilcev. Pod budnim ocesom vodje tekmovanja Gašperja Baloha, predsedni­ka tekmovalnega odbora Klemna Repovša in predsednika komisije B Stanislava Poglajna so clani in clanice tekmovali v štirih kategorijah: • Clani A, Clanice A, • Clani B in Clanice B. Tri vaje in 540 aktivnih tekmovalcev Tekmovalce so cakale tri vaje: vaja z motorno brizgalno, štafeta na 400 m z ovirami za clane in clanice ter vaja razvršcanja. Vajo z motorno bri­zgalno je med vsemi clani najhitreje v 44 sekundah in 2 stotinkah opra­vila ekipa Clanov A Rova, ti so štafeto na 400 m pretekli v 54 sekundah in 44 stotinah ter prejeli 4 tocke pri vaji razvršcanja. S koncnim rezulta-tom 377,54 tock so se uvrstili na prvo mesto. Iz obcine Lukovica je tekmovalo 45 gasilcev v petih ekipah, in sicer PGD Trojane, PGD Blagovica in PGD Lukovica. Odlicni peti mesti so zasedli clani A PGD Blagovica, in sicer ekipa A1, ter clanice A PGD Trojane. • Clani A: Blagovica A1 (5. mesto), Blagovica A2 (19. mesto) • Clanice A: Trojane (5. mesto), Blagovica (10. mesto) • Clanice B: Lukovica (12. mesto) Odlicno peto mesto clanski ekipi z 10-letnico skupnega delovanja V PGD Blagovica so se na tekmovanje odpravile tri ekipe. Poveljnik Do-men Razpotnik je povedal, da so z doseženimi rezultati zelo zadovolj­ni, saj je bila konkurenca mocna in zelo dobro pripravljena: »Za pripravo na regijsko tekmovanje smo v zadnjem casu namenili kar veliko prostega casa, saj je bil cilj vseh treh ekip, da pridemo do lepih rezultatov. Veseli me, da clani A1 delujejo v takšni sestavi že 10. leto. Na drugi strani pa clani A2 z letošnjim letom šele zacenjajo svoja tekmovanja in so že sodelovali na re-gijskem tekmovanju. Želel bi pohvaliti clane in clanice, ki kljub vsem obve­znostim najdejo cas tudi za vaje in tekmovanja. Zasluge gredo odlicnemu delu pod vodstvom mentorjev Anžeta Cerina, ki vodi obe clanski ekipi, in Bojana Urankarja, ki skrbi za clanice. Ob tej priložnosti cestitam tudi osta­lim ekipam za odlicne uvrstitve in pripravljenost.« besedilO: lea smrkOlj FOtO: pgd blagOvica Tekmovanje s staro brizgalno v Krašnji Ceprav je zgledno vzdrževana, za intervencije ni vec primerna, a jo kljub temu gasilci in gasilke iz Krašnje še znajo uporabiti. In tako so se v soboto, 19. oktobra, zbrali na igrišcu pri šoli, da se pomerijo v tekmovanju s staro brizgalno. Trem ekipam PGD Krašnja so se pridružili še gasilci iz PGD Gozd Martuljek in tekmovanje se je lahko pricelo. Najprej je sledil ogled poligona ter osvežitev nalog, ki jih mora opraviti vsak tekmovalec. Ni tako preprosto, saj ima tekmovanje kar nekaj pasti, ki se imenujejo metanje vrvi, privezovanje rocnika, zvijanje cevi in ga­šenje z vedrovko. Slednje od tekmovalcev zahteva zbranost in tehniko, saj ni kar tako napolniti vedrovke z vodo, potem pa pumpati, da nasta­ne dovolj pritiska, da lahko drugi tekmovalec zadene tarco. Potem pa hitro za staro crpalko, kjer na znak "voda'' ali ''vodo daj" složno pumpa­jo vodo do rocnika, kjer poskuša gasilec ali gasilka cim bolje zadeti v tarco in z vodo napolniti vedro, ki stoji za tarco. Rezultat je odvisen od skupnega dela in tokrat so bili gasilci in gasilke složni in zato tudi hitri. Kdo je imel najboljši cas in najmanj napak, niti ni pomembno, ceravno sta delo ekip ocenjevala sodnika iz PGD Krašnja in PGD Gozd Martuljek, važno je, da so se zbrali, ponovno zagnali staro brizgalno in se na koncu ob prijetnem druženju še fletno imeli. besedilO in FOtO: dragO juteršek Namišljena gasilska vaja požara razdelilnikov soncne elektrarne na strehi skladišca upravno-logisticnega centra Hofer Skladno z Zakonom o varstvu pred požarom morajo v požarno bolj ogroženih objektih in v objektih, v katerih se zbira vec ljudi, izdelati nacrte za evakuacijo in najmanj enkrat letno izvesti prakticno usposabljanje za izvajanje evakuacije iz objekta ob požaru. V torek, 24. septembra, so se vsa gasilska društva iz obcine Lukovica in gasilskih enot iz okoliških obcin udeležila gasilsko-reševalne vaje, ki je pote­kala na poslovni stavbi podjetja Hofer trgovina, d.o.o.. Namen vaje je bil, da se gasilci preko gasilsko-reševalne vaje seznanijo z ukrepanjem na najvecji soncni elektrarni v Sloveniji, ki je postavljena na strehi Hoferjevega upravno-logisticnega centra na Prevojah pri Lukovici. Scenarij vaje je pripravil poveljnik PGD Prevoje Gašper Bergant. Šlo je za požar razdelilnikov soncne elektrarne na strehi skladišca: »Za ta scenarij smo se odlocili z namenom, da gasilci bolje spoznamo Hoferjev objekt, naj-demo morebitne šibke tocke in izboljšamo požarno varnost. Ocenili smo, da je možnih veliko scenarijev in neznank, ce bi v resnici prišlo do kakšne napake,« pojasnjuje Bergant. Letošnjo vajo so uspešno opravili v dveh urah, ta vaja pa je gasilcem poma-gala, da so sami bolje spoznali objekt, v katerem je zaradi soncne elektrarne bolj specificno in težavno gašenje. Prav tako je tudi streha visoka približno 15 m, zato so pri reševanju uporabili 32-metrsko avto lestev in nacin gaše­nja preko stopnišca. Na vaji 46 gasilcev in 11 vozil Vaja je bila namenjena zaposlenim v podjetju, ki jih je lahko na lokaciji tudi vec kot 400. Izziv se pojavi, ker se veliko ljudi menja in je težje narediti popis. S terminom so bila seznanjena gasilska društva, vendar niso vedela, kaj jih caka. Vaje se je skupno udeležilo 46 gasilcev skupaj z 11 vozili iz vseh petih gasilskih enot v Gasilski zvezi Lukovica, in sicer PGD Prevoje, PGD Lukovica, PGD Krašnja, PGD Blagovica in PGD Trojane, ki so bili aktivirani v prvem pozi­vu. Dodatno so aktivirali še drugi poziv za Prostovoljno gasilsko društvo Stu-denec ter Center za zašcito in reševanje Domžale iz Gasilske zveze Domžale. »Veseli nas, da uspešno sodelujemo in da lahko pri vecjih intervencijah poleg domacih društev poklicemo tudi gasilske enote iz sosednjih obcin. V primeru pravega požara v podjetju Hofer bi verjetno prišlo še štiri do petih enot vec. Ko je potrebna pomoc, ni mej, saj imamo vsi enak cilj, da rešujemo imovino in ljudi,« meni poveljnik PGD Prevoje. Po koncani vaji so si gasilci v miru ogledali streho poslopja. Predstavnik podjetja Bisol jim je pokazal in predstavil bistvene dele soncne elektrarne, kar jim bo v pomoc v primeru, da bodo morali resnicno ukrepati. Vaje so se udeležili gasilci vseh petih gasilskih enot Gasilske zveze Lukovica. Dodatno so aktivirali še drugi poziv za Prostovoljno gasilsko društvo Studenec ter Center za zašcito in reševanje Dom-žale iz Gasilske zveze Domžale. Potek vaje namišljenega požara Takoj po prihodu na lokacijo prizorišca so gasilci PGD Prevoje pri vstopu v podjetje postavili sprejemno mesto za gasilske enote. Sprejemno mesto služi gasilcem in reševalcem, da je vodja intervencije seznanjen s tem, ka­tera enota je prišla, s kakšno vrsto vozil in številom posadke. Gasilske enote so takoj ustrezno razporejene po objektu, okoli objekta ali na objekt, kjer lahko dobijo nalogo gašenja, reševanja, sanacije, ki je odvisna od situacije. Na poveljniško mesto pride samo ena enota ali posamezniki, ki sodelujejo v samem štabu. Na vaji se je poveljniško mesto nahajalo v bližini namišlje­nega požara in je namenjeno štabnemu vodenju. Tam je vodja intervencije s svojimi pomocniki, vodja operative in vodje sektorjev. Gasilske enote so bile razporejene v tri sektorje, pri cemer je imel vsak svojo nalogo, in sicer gašenje, preiskovanje in reševanje s strehe. »Sam scenarij je predvideval eno ujeto osebo na strehi objekta, katero so rešili gasilci CZR Domžale. Druga oseba je bila ''nepredvidena'', saj se je med samo evakuacijo za eno osebo dejansko izgubila sled. S preiskovanjem pro-storov in nadaljnjim poizvedovanjem pri osebah iz Hoferja pa se je ugotovi-lo, da je že zapustila objekt,« dodaja Gašper Bergant. Vajo sta ocenjevala clana poveljstva GZ Lukovica Uroš Medic, namestnik poveljnika GZ Lukovica iz PGD Blagovica, in Katja Pervinšek, podpoveljni-ca GZ Lukovica iz PGD Krašnja, skupaj s predstavnikom zunanjega podjetja, ki je odgovorno za varstvo pri delu v podjetju. Sogovornik zakljucuje, da je vaja pokazala, kje so možne in predvidene izboljšave. »Izboljšali bomo komunikacijo. Ugotovili smo, da bi potrebovali pomocnika, ki bi komuniciral z zaposlenimi, torej neko odgovorno osebo v Hoferju, saj zaposleni bolj poznajo objekt kot gasilci. Prav tako oseba iz podjetja lažje in hitreje pride do informacij o morebitnih pogrešanih osebah.« besedilO: lea smrkOlj, FOtO: pgd prevOje in pgd blagOvica Pomembno leto za slovensko gasilstvo in mesec požarne varnosti namenjen tematiki požarne varnosti v vecstanovanjskih objektih Slovensko gasilstvo, kamor je uvršcenih 1.345 prostovoljnih gasilskih društev, je v letošnjem letu praznovalo svojo 150-letnico organizi­ranega prostovoljnega gasilstva v Sloveniji, 70. obletnico ustanovitve Gasilske zveze Slovenije ter 50. obletnico Slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Božica v Metliki. Pri nas je pet prostovoljnih gasilskih društev v obcini Lukovica že 22 let povezanih pod okriljem Ga-silske zveze Lukovica, ki je ena izmed 120 gasilskih zvez v Sloveniji. Vec kot 165.000 clanov v gasilskih vrstah, med katerimi so tudi naši domaci gasilci, vsako leto v oktobru praznuje mesec požarne varnosti. Nosilna tematika je tokrat namenjena požarni varnosti v vecstano­vanjskih objektih, za katero se je odlocila Gasilska zveza Slovenije sku­paj z Upravo RS za zašcito in reševanje ter Slovenskim združenjem za požarno varnost. V Sloveniji imamo namrec 10.045 vecstanovanjskih objektov z vec kot osmimi stanovanji v enem objektu, skupno pa je v teh objektih kar 261.397 stanovanj. V obcini Lukovica pa je glede na podatke Statisticnega urada RS 159 stanovanj v tro- ali vecstanovanj­skih stavbah. Podatki Statisticnega urada RS kažejo, da v dolini Crnega grabna stanuje 5.799 prebivalcev, ki bivajo v 1.883 gospodinjstvih. Ko se pripetijo neprijetne situacije, jim na pomoc priskocijo prostovoljni gasilci in gasilke iz Gasilske zveze Lukovica. Janko Kersnik castni nacelnik in pokrovitelj prvega gasilskega društva v obcini Ustanovitev Prostovoljnega gasilskega društva Brdo sega v 30. septem­ber leta 1888 na pobudo Janka Kersnika, saj so bili na tem obmocju in okolici pogosti požari. Obcine Lukovica, Prevoje in Rafolce so takrat sklenile posebno zavezo, s katero so ustanovile Gasilsko društvo Brdo, Kersnik pa je spisal pravila društva in bil izvoljen za castnega nacelni­ka in pokrovitelja. Poleg pisatelja so pravila 12. oktobra 1888 podpisali še Luka Mlakar, Karol Vever, Jakob Novak, Jopis Rus, Anton Jakše, Jurij Škofic in Nikolaj Mazuran. Vsi našteti so predstavljali prvi odbor novo­ustanovljenega društva. Pravila so potrdili: za obcino Lukovica Janko Kersnik, za Prevoje Jurij Škofic in za obcino Rafolce Anton Jakše, ki ga je podpisal Jurij Škofic. Po 22 letih Gasilske zveze Lukovica Gasilska zveza Lukovica se uvršca v Regijo Ljubljana III. Pred dvema le­toma je ob praznovanju jubilejne 20-letnice GZ Lukovica predsednik Robert Maselj izpostavil, da so: »Vsa priznanja in laskavi naslovi, ki nam jih pripisuje javnost, velika cast za nas gasilce, obenem pa to pomeni pre­vzemanje vedno vecje odgovornosti in utrjevanje zaupanja pri utrjeva­nju našega dela. Zgodovino in prihodnost gasilstva na našem podrocju ustvarjamo prav vsi clani prostovoljnih gasilskih organizacij, funkcionarji in organi zvez in društev pa smo le izvajalci za lažje in hitrejše doseganje skupno zastavljenih ciljev.« NA POMOC! V primeru požara ali nesrece poklicite na 112. Kljucna vprašanja, na katera je treba odgovoriti: KDO klice? KAJ se je zgodilo, kaj gori? KJE tocno se je zgodilo, kje gori? KDAJ se je zgodilo? KAKO velik je požar? KAKŠNA je vrsta ne­srece? KOLIKO je ponesrecencev? Kakšne so POŠKODBE? Kakšne so OKOLIŠCINE na kraju nesrece? KAKŠNO pomoc potrebujete? Gasilska zveza Lukovica Naslov: Gasilska zveza Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Ustanovitev: 5. april 1997 Kontakt: info@gz-lukovica.si Predsednik: Robert Maselj Namestnik predsednika: Milan Florjancic Poveljnik: Gašper Mav Namestnik poveljnika: Uroš Medic Upravni odbor: Robert Maselj, Milan Florjancic, Gašper Mav, Uroš Medic, Marjan Kveder (PGD Prevoje), Blaž Cerar (PGD Lukovica), Jure Jamšek (PGD Krašnja), Marko Trdin (PGD Blagovica), Primož Smrkolj (PGD Trojane) PGD Trojane Ponosni na uspehe in hvaležni za vse požrtvovalno delo prosto­voljnih gasilcev Tudi županja obcine Lukovica mag. Olga Vrankar je na nedavni slav­nosti na podelitvi cinov novim višjim gasilcem GZ Lukovica izpostavila, da se vsi obcani zavedamo pomena gasilstva in gasilcev. »Prav vsem gasilcem želim vse dobro in se v imenu Obcine zahvaljujem tako Gasilski zvezi Lukovica kot tudi vsem enotam prostovoljnih gasilskih društev: PGD Trojane, PGD Blagovica, PGD Krašnja, PGD Lukovica in PGD Prevoje za njihovo odlicno opravljeno in požrtvovalno delo.« Županjo veseli, da so med nami aktivni posamezniki, ki se izobražujejo in nadgrajujejo svo­je znanje na vseh podrocjih gasilskega delovanja ter tem aktivnostim namenjajo svoj prosti cas. »Lahko smo upraviceno ponosni na uspehe in delavnost naših gasilcev, ki so v vsakem trenutku pripravljeni nesebicno pomagati obcanom in obcankam v stiski.« Gasilcem kljucni preventiva in cim boljša informiranost »Izjemno pomembno je, da se posamezniki in posameznice zavedajo, da je že z majhnimi ukrepi možno prepreciti velike nevšecnosti, da sploh ne pride do požara. Zbranost v kuhinji je zelo pomembna, tudi pri cigaretnih ogorkih je pomembno, da niso odvrženi vsepovprek,« meni predsednica PGD Prevoje Mateja Pavlic. Predsednik PGD Krašnja Gregor Rožic izpo­stavlja, da je izjemno pomembno, da obcani in obcanke podajo dovolj in predvsem natancne informacije o nastanku dogodka, ko poklicejo na 112. Še vedno se namrec dostikrat pojavlja težava, da so s strani kli­cateljev nepopolne informacije, ki otežujejo delo gasilcem. Spletna stran: www.gasilci-trojane.si Facebook: Pgd Trojane Naslov: Prostovoljno gasilsko društvo Trojane, Trojane 35, 1222 Trojane Ustanovitev: leta 1911 Kontakt: info@gasilci-trojane.si, predsednik@gasilci-trojane.si, poveljnik@gasilci-trojane.si Predsednik: Luka Doberšek Namestnik predsednika: Robert Gorišek Poveljnik: Ivo Mikša Namestnik poveljnika: Franc Celestina Upravni odbor: Luka Doberšek, Robert Gorišek, Ivo Mikša, Franc Cele­stina, Primož Smrkolj (clan UO), Lado Gorican (blagajnik), Lucija Gorišek (clanica UO), Zdravko Brvar (clan UO) in Marko Ocvirk (clan UO). Pokrivajo naslednji požarni okoliš: Celotno obmocje krajevne skupnosti Trojane (Bršlenovica, Gorenje, Hribi, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Troja­ne, Ucak, V Zideh, Zavrh pri Trojanah) in krajevne skupnosti Šentgotard ter skrajni zahodni del obcine Vransko Število vseh clanov: 140, od tega 52 mladincev in pionirjev Vozni park: gasilsko vozilo z vodo GVV-1, gasilsko vozilo za prevoz mo-štva GVM-1 Število intervencij od oktobra 2018 do oktobra 2019: 9 intervencij Leto 2019 si bodo najbolj zapomnili po: »Trojanski gasilci si bomo zapo­mnili leto po rekordni udeležbi naših tekmovalnih desetin na obcinskem gasilskem tekmovanju, saj smo se udeležili tekmovanja kar z 9 desetinami. Sodelovalo je 5 pionirskih in mladinskih desetin ter 4-clanske desetine. Na regijsko gasilsko tekmovanje so je uvrstilo 6 desetin. Prav tako smo v zadnji fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za dograditev garaže h gasilske-mu domu. Garaža bo služila za garažiranje novega gasilskega vozila, kate­rega nakup planiramo v letu 2021 na podlagi sprejetega plana poveljstva GZ Lukovica,« dodaja predsednik PGD Trojane Luka Doberšek. PGD Blagovica Spletna stran: https://gasilci-blagovica.si/ Facebook: Pgd Blagovica Naslov: PGD Blagovica, Blagovica 2, 1223 Blagovica Ustanovitev: leta 1941 Kontakt: gasilci.blagovica@gmail.com, blaz.judez@gmail.com, povelj­nik@gasilci-blagovica.si Predsednik: Blaž Judež ml. Namestnik predsednika: Rok Barlic Poveljnik: Domen Razpotnik Namestnik poveljnika: Uroš Medic Upravni odbor: Blaž Judež ml., Rok Barlic, Domen Razpotnik, Uroš Me­dic, Mateja Pestotnik (tajnica), Karmen Urankar (blagajnicarka), Andraž Štrukelj (predsednik komisije za mladino), Tilen Gabrovec (gospodar), Bojan Urankar (clan UO), Matej Pestotnik (clan UO), Igor Trdin (clan UO) Pokrivajo naslednji požarni okoliš: Obmocje krajevne skupnosti Blagovica (Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golcaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrecje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zlatenek, Zgornji Petelinjek) in krajevne skupnosti Cešnjice (Cešnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce), celotno obmocje obcine Lukovica. Število vseh clanov: 248, od tega 66 mladincev in pionirjev Vozni park: gasilsko vozilo z vodo GVC 16/25, gasilsko vozilo z vodo GVC 24/50, gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1 Število intervencij od oktobra 2018 do oktobra 2019: 29 Leto 2019 si bodo najbolj zapomnili po: »Prva misel vseh gasilk in ga­silcev PGD Blagovica je vsekakor nov Gasilski center v Blagovici, saj pred­stavlja nov mejnik v zgodovini društva, mejnik, za katerega so svoj cas in delo žrtvovale že generacije pred nami, da sedaj lahko iz dneva v dan spremljamo njegovo rast in razvoj do še zadnjih faz dela, ki so pred nami. Seveda pa so tu še ostali pomembni dosežki, ki so zaznamovali leto, kot so: tekmovanje mladincev v drugem krogu izbirnega tekmovanja za Olimpi­jado, ki je bila letos v Švici, doseženi odlicni rezultati na obcinskem in re-gijskem tekmovanju, odlicno izpeljana dvodnevna veselica v Blagovici in organizacija srecanja veteranov regije Ljubljana III, katerega se je udeležilo preko 500 gasilk in gasilcev. Kljub temu leta še ni konec in verjamem, da bo dogodkov, ki bodo šli v spomin, še kar nekaj,« razlagata predsednik PGD Blagovica Blaž Judež ml. in poveljnik Domen Razpotnik. PGD Krašnja Spletna stran: http://pgd-krasnja.si/ Facebook: Pgd Krašnja Naslov: PGD Krašnja, Krašnja 14, 1225 Lukovica Ustanovitev: leta 1927 Kontakt: pgd.krasnja@gmail.com Predsednik: Gregor Rožic Namestnik predsednika: Albin Pevec Poveljnik: / (februar 2020 volitve poveljnika) Namestnik poveljnika: Damjan Urbanija Tajnik: Jure Jamšek Upravni odbor: Gregor Rožic, Albin Pevec, Jure Jamšek, Damjan Urba­nija, Anton Pervinšek (clan UO), Simona Pervinšek (clanica UO), Brane Mocnik (clan UO), Janez Rode (clan UO), Franci Žavbi (clan UO), Matej Barlic (clan UO) In Matic Dolinšek (clan UO) Pokrivajo naslednji okoliš: Obmocje krajevne skupnosti Krašnja (Kompolje, Krašnja, Koreno, Kraj-no Brdo, Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo, Žirovše), Trnjava Število vseh clanov: 160, od tega 28 mladincev in pionirjev Vozni park: gasilsko vozilo GV-1, gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1 Število intervencij od oktobra 2018 do oktobra 2019: Leto 2019 si bodo najbolj zapomnili po: »Trenutno so vse naše misli usmerjene k izgradnji vecnamenske dvorane v Krašnji, kjer bomo dobili svoj gasilski dom tudi gasilci. V domu bosta dve veliki garaži za naša vozila in vec prostora za gasilce operativce,« pojasnjuje predsednik PGD Kra­šnja Gregor Rožic. PGD Lukovica Spletna stran: www.gasilci-lukovica.si Facebook stran: PGD Lukovica Naslov: Prostovoljno gasilsko društvo Lukovica, Vevrov trg 2, 1222 Lukovica Ustanovitev: leta 1948 Kontakt: info@gasilci-lukovica.si Predsednik: Luka Juteršek Poveljnik: Aleš Tkalec Namestnik poveljnika: Gašper Mav Upravni odbor: Luka Juteršek, Aleš Tkalec, Blaž Cerar (clan UO), Denis Maselj (clan UO), Miha Capuder (clan UO), Matevž Blatnik (clan UO), Marko Zore (clan UO) Pokrivajo naslednji okoliš: Obmocje krajevne skupnosti Lukovica (Brdo pri Lukovici, Ceplje, Gradi-šce pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici, Trnjava, Spodnje Koseze, Spodnje Praprece, Videm pri Lukovici, Zgornje Prapre-ce), obmocje krajevne skupnosti Zlato Polje (Brezovica pri Zlatem Polju, Mala Lašna, Obrše, Preserje pri Zlatem Polju, Podgora pri Zlatem Polju, Trnovce, Zlato Polje) Število vseh clanov: 121, od tega 17 mladincev in pionirjev Vozni park: gasilsko vozilo PV-1, gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM­1, gasilsko vozilo z vodo GVC 16/25, gasilski coln GRC-2 Število intervencij od oktobra 2018 do oktobra 2019: 35 Leto 2019 si bodo najbolj zapomnili po: »Leto 2019 si bomo najbolj za­pomnili po zelo uspešno izvedeni gasilski veselici in po odlicnih uvrstitvah na tekmovanjih. Izjemno nas veseli, da se je naše prostovoljno gasilsko društvo povecalo z novimi clani, imeli pa smo tudi kar nekaj vecjih in težjih intervencij, ki smo jih uspešno rešili,« menita predsednik PGD Lukovica Luka Juteršek in poveljnik Aleš Tkalec. PGD Prevoje Spletna stran: www.gasilci-prevoje.si Facebook: PGD Prevoje Naslov: Prostovoljno gasilsko društvo Prevoje, Gasilska ulica 3, Šentvid pri Lukovici 1225 Lukovica Ustanovitev: leta 1888 Kontakt: pgd.prevoje@gmail.com Predsednica: Mateja Pavlic Namestnik predsednika: Aleš Andrejka Poveljnik: Gašper Bergant Namestnik poveljnika: Zoran Dernulovec Upravni odbor: Mateja Pavlic, Gašper Bergant, Gabi Dernulovec (pred­sednica komisije za mladino), Martin Andrejka (predsednik komisije za veterane), Urška Hribar (predsednica komisije za clanice), Kristina Pavlic (blagajnicarka), Klemen Zajc (tajnik), Jure Andrejka (clan UO) Pokrivajo naslednji okoliš: Obmocje krajevne skupnosti Prevoje (Imovica, Prevoje pri Šentvidu, Prevalje, Šentvid pri Lukovici, Vrba), obmocje krajevne skupnosti Rafol-ce (Dupeljne, Rafolce, Straža, Vrhovlje), PGD Prevoje meji tudi na teri­torije PGD Studenec v krajevni skupnosti Krtina, PGD Rova v krajevni skupnosti Rova in PGD Dob v krajevni skupnosti Dob Število vseh clanov: 177, od tega 32 mladincev in pionirjev Vozni park: gasilsko vozilo GV-1, gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1, gasilsko vozilo z vodo GVC 16/25, gasilsko vozilo GVC 24/50 Število intervencij od oktobra 2018 do oktobra 2019: 29 Leto 2019 si bodo najbolj zapomnili po: »Akciji zbiranja starega papirja, ki je presegla naša pricakovanja, saj smo spomladi zbrali 27 ton, uspeli gasilski veselici PGD Prevoje in prijetnih obcutkih po lanskoletni jubilejni 130-letnici društva,« je svoje vtise strnila predsednica PGD Prevoje Mateja Pavlic. besedilO: lea smrkOlj FOtO: pgd trOjane, pgd krašnja in pgd prevOje. Robert Maselj in Gašper Mav, Gasilska zveza Lukovica Nismo nezadovoljni, a vedno je lahko bolje Oba gasilca že od malih nog. Prvi skoraj pol stoletja, drugi z nekaj prekinitvami zadnja tri desetletja. Robert Maselj je predsednik Gasil­ske zveze Lukovica (GZL) že enajsto leto, tretji mandat, Gašper Mav je postal poveljnik GZL lani. Prava sogovornika v mesecu požarne varnosti in v luci praznovanja 150-letnice organiziranega gasilstva na Slovenskem. Za vse, ki ne poznate organigrama gasilskih organizacij – povedano zelo preprosto: predsednik društva ali zveze je odgovoren za finance, birokracijo, prireditve, poveljnik za operativne dejavnosti, torej inter-vencije, izobraževanje, tekmovanja … Predsedniku pomaga upravni odbor (v primeru Gasilske zveze Lukovica je v njem po en clan iz vsa­kega društva v obcini), imenujejo tudi 3 stalne komisije: za veterane, clanice in mladino. Poveljniku pomaga poveljstvo, sestavljeno iz njego­vega namestnika in dveh podpoveljnikov ter poveljnikov društev. Tovariš Maselj, tovariš Mav, oba prihajata iz PGD Lukovica, vodita pa zvezo, v kateri so še 4 druga društva iz naše obcine. Gre to komu v nos? ROBERT MASELJ: Seveda, vedno gre komu kaj v nos, a tu so pravila jasna. Za vsako funkcijo je objavljen razpis, prijavi se lahko vsak, ki ima potrebno gasilsko znanje in izobrazbo. Za zadnji mandat predsedni­ka sem bil edini kandidat. Najbolj bistveno je, da midva zaradi svojih funkcij ne moreva imeti vodilne funkcije v društvu, da ne prihaja do navzkrižja interesov, kar bi bil lahko kamen spotike. Tako ali tako pa nisi sam, si le eden od clanov upravnega odbora zveze. GAŠPER MAV: Najino društvo zaradi tega nima nobene bonitete, vse skupaj gledava širše, vsi so obravnavani enako. Kako sta zadovoljna s sodelovanjem in medsebojnim odnosom dru­štev znotraj GZL? ROBERT MASELJ: Naceloma ja, do neke mere, pogrešam pa njihove pre­dloge, iniciativo. Pozabljajo, da upravni odbor Zveze ne more debatirati o nekem problemu znotraj posameznega društva, ce zanj ne ve. In moti me, da društva Zvezo zelo pogosto »preskocijo«. Ko se pojavi problem, bi se morali najprej obrniti na GZL, ne pa takoj na lokalno skupnost, ki v ve-cini primerov nima nic s tem. In potem beremo, kako gasilci nismo uskla­jeni! Seveda imamo razlicne interese, ampak s pravocasnim predlogom na organ GZL lahko Zveza ta problem razrešuje. Društva veckrat recejo: Zveza nic ne stori za nas – pa saj tudi nic od nje ne prosijo! Ce ne veš, ne moreš pomagati. To bi bilo treba rešiti, sicer ni težav. GAŠPER MAV: Jaz si želim vec sodelovanja med društvi. Vcasih zaznam tekmovalnost med njimi, vsak vlece na svojo stran in nekateri skuša­jo pokazati, da so bolj pomembni. Se pa k sreci to na intervencijah ne opazi. Ko je treba, stopimo skupaj in naredimo, kot je treba (interven­cije, tecaji, vaje, tekmovanja). Želel bi si vec sodelovanja na podrocju internega izobraževanja, vaj v okviru Zveze, to smo vcasih imeli, pa je zvodenelo. In strinjam se s predsednikom, društva morajo izpostaviti probleme, odpirati nove teme, na sestankih jih ne. Kako pa je s sodelovanjem z gasilskimi društvi in organizacijami izven naše obcine? GAŠPER MAV: Na podrocju regije Ljubljana III sodelujemo predvsem pri tekmovanjih, želel bi sodelovanje tudi na podrocju izobraževanja. Leta 2016 je Gasilska zveza Slovenije (GZS) spremenila temeljni program izo­braževanja in je še obsežnejši od starega. Ker smo sorazmerno majhna Zveza, težko zagotovimo ves predavateljski in inštruktorski kader in tu bi prav prišla pomoc z nivoja regije. Z GZS sodelujemo le pri tecajih za posa­mezne specialnosti, želel bi tudi vec sodelovanja s poklicnimi gasilci iz CZR Domžale, saj se veckrat srecamo na intervencijah in bi bilo morda lažje. ROBERT MASELJ: Na organizacijskem podrocju je sodelovanja tudi v okviru regije veliko, povezujejo se komisije in pripravljajo srecanja ali tekmovanja clanic, veteranov, mladine … Regija je nek vmesni clen med našo Zvezo in GZS. S slednjo sodelujemo ob vecjih gasilskih praznikih in proslavah, koristimo gasilski ekonomat (literatura, priznanja …). V osnovi je sodelovanje dobro, nekatere stvari pa bo še treba urediti. Morda je bolj pomembno vprašanje, kako sta zadovoljna s sodelova­njem z lokalno skupnostjo, odnosom Obcine Lukovica do gasilstva? ROBERT MASELJ: Nismo nezadovoljni, je pa vedno lahko bolje. Lokal­na skupnost nas financira, a sredstva za tekoce leto dobimo prepozno, šele jeseni ali konec leta. To je problem v celi državi. Saj vedno dobi-mo denar, a ga dobimo za nazaj, vmes pa se morajo društva financirati sama. Najbrž ste slišali za primer Litije: tamkajšnji gasilci so zacasno prenehali opravljati javno gasilsko službo, ker niso dobili denarja od Obcine. To se lahko zgodi tudi drugje. Mogoce bi bilo potrebno še kje parkirati pred Obcino in reci, da nimamo za nafto. To je dejstvo, jutri lahko kamion ustavi, ce društvo nima nekih rezerv, zato organiziramo veselice itd. Ce bi se vsi držali pravil, se to ne bi smelo zgoditi. GAŠPER MAV: Opravljanje javne gasilske službe je po zakonu v Slove­niji naloga lokalne skupnosti, ne države. Zato mora lokalna skupnost to tudi financirati. Od obcinskih funkcionarjev je odvisno, do katere mere jo financirajo. Se strinjam, ne moremo reci, da smo nezadovoljni, bi pa lahko bilo bolje. Torej prostovoljni gasilci lahko stavkajo? ROBERT MASELJ: Ne stavkajo, samo ne opravijo dela, ker ga ne more-jo. Na primer društvo ne more na intervencijo, ker nima zagotovljenih sredstev, da bi neko dejavnost lahko izvedlo. Ce se ne bi sami financira­li, cesar pa nismo dolžni, ne bi mogli izvoziti na intervencijo, ker lokalna skupnost 10, 12 mesecev ne da niti evra. Kje piše, da moramo tisto, kar naberemo s prostovoljnimi prispevki, dati za nafto? Ne, mi ta denar na­biramo za nekaj drugega, ne za to, da naši kamioni sploh vozijo. Se lahko kaj takega zgodi tudi v Lukovici? GAŠPER MAV: Mislim, da ne. Seveda ni vse slabo, vedno so možne izbolj­šave. Denar dobimo, a prepozno, celo leto zalagamo. To je pravzaprav kršenje pogodbe, po njej bi morala biti sredstva nakazana po dvanajsti­nah vsak mesec. A moram priznati, da se je letos prvic zgodilo, da je bilo že avgusta nakazanih osem dvanajstin, morda bo od zdaj naprej bolje. Kaj so še problemi, s katerimi se gasilci srecujete? Imate dovolj opre-me, vozil, kaj bi še želeli? GAŠPER MAV: Generalno gledano nismo slabo opremljeni. Sploh kar se tice osebne opreme gasilcev smo v prejšnjem mandatu zaceli program zamenjave osebne zašcitne opreme, ki se bo kmalu koncal, v nekaterih enotah se je že. Gasilci so glede na kategorijo posameznega društva do-volj dobro opremljeni, drugace pa je z vozili. Vsako leto so starejša, vsako leto so višji stroški vzdrževanja, zato smo leta 2017 pristopili k pripravi programa za nakup vozil za daljše obdobje. Lani smo sprejeli program za obdobje 2019–2034, ki predvideva, da se bo vecina vozil v gasilskih enotah v teh 15 letih zamenjala. V tem programu je tudi prvic zapisano, da bo vozila 100-odstotno financirala lokalna skupnost. Danes je namrec njen delež le do 40 % cene, kar pri vozilu za 220.000 evrov pomeni, da mora društvo samo nekje napraskati vec kot 130.000 evrov. Ne vem, kdo je tega zmožen. Financiranje je na dolgi rok, tako da tudi Obcina ne bi smela imeti težav – da ne obremenimo prevec obcinskega proracuna v tistem letu, ko bo vozilo dobavljeno. Ce se bo kdaj spreminjala organi­ziranost gasilstva v obcini Lukovica, se bo lahko tudi na primer vozilo, kupljeno za eno enoto, po spremembi prestavilo v drugo enoto, ki bo bolj upravicena do tovrstnega vozila. Sprejemanje tega programa se je žal ustavilo pred lanskoletnimi obcinskimi volitvami. Program namrec zahteva podpis vseh deležnikov (društev, Zveze in Obcine) in do danes se še ni premaknilo nikamor. Na zadnjem sestanku nam je županja oblju­bila, da bomo to še v tem mesecu prestavili z mrtve tocke in upam, da se program cim prej zacne izvajati. Pripravljamo tudi program nakupa spe­cialne opreme, ki ni potrebna v vsaki enoti, tudi to bi radi cim prej sprejeli in predstavili Obcini. Vecina intervencij je v zadnjem casu tehnicne nara­ve in zahteva doloceno opremo, ki je nimamo. Vedno je treba stremeti k novejši, boljši opremi, opremi, ki je še nimaš, da lahko na terenu cim bolj ucinkovito in najhitreje pomagaš na najboljši nacin. Kaj pa gasilski domovi? GAŠPER MAV: Tudi tu je sprejet program, ki terminsko opredeljuje, kdaj bo na vrsti katero društvo, ta program je bil podpisan. Ko bo koncan objekt v Blagovici, pride na vrsto Lukovica. ROBERT MASELJ: Delo v Blagovici gre proti koncu. Seveda je potrebno poskrbeti za ustrezne prostore za vozila in opremo, a ne kar po dolgem in pocez. Želje glede gasilskih prostorov so pogosto prevelike in v nesklad­ju s kategorijo in opremo posameznega društva. Leta 2018 je prišlo do podpisa Projekta izgradnje gasilskih objektov v obcini Lukovica, predla­gatelj je bila Obcina, sopodpisniki pa vseh 5 društev in Zveza. Program smo pripravili skupaj z Obcino, v njem smo ugotovili stanje, definirali po­trebe, vrstni red, predvsem pa najpomembneje: ljudje veckrat izposta­vljajo, da so gasilski domovi preveliki, nelogicni, nesmotrni, da so v njih stanovanja. GZL je predlagala in tedanji župan se je strinjal, da dolocimo neke gabarite glede na kategorijo gasilske enote in tisti del mora Obcina financirati v celoti. Enota 2. kategorije (pri nas PGD Blagovica, PGD Luko­vica in PGD Prevoje) naj bi imela zagotovljenih 332 kvadratnih metrov ustreznih gasilskih površin, enota 1. kategorije (PGD Krašnja in PGD Tro­jane) pa 270. In to mora Obcina v celoti financirati. Nismo pa želeli niko-gar omejevati, tudi društva so razlicno bogata, ce ima kdo željo narediti kaj vec, mora društvo to financirati samo. Splošni dogovor je, da bi se vsa­ko desetletje obnovil oz. gradil en dom. To se mi zdi sprejemljivo, sploh ker je obcinski proracun že tako preobremenjen in na ta nacin se lahko pravocasno pripravi tudi Obcina. Nimajo vsa gasilska društva ustreznih prostorov, ampak upam, da vsi kmalu pridejo na vrsto. Letos praznujemo 150 let organiziranega gasilstva na Slovenskem, tudi društva v naši obcini imajo že castitljivo tradicijo (PGD Lukovica in PGD Prevoje sta naslednika brdskega društva, ki ga je leta 1888 ustanovil Janko Kersnik) in se lahko po tradiciji primerjajo z drugimi v slovenskem prostoru. Kaj pa sicer, kako se lahko naša društva pri­merjajo z drugimi, kar se tice znanja, usposobljenosti, števila clanov, števila posredovanj? Kje smo? ROBERT MASELJ: Glede na to, da že od nastanka GZL leta 1997 sodelujem v njej, zacel sem kot tajnik, imam kar dober pregled. Imamo nadpovprec­no število izobraženega kadra, spoštujemo zakonodajo, ki nas veže, da so vsi naši gasilci zdravstveno pregledani na 3 leta, tudi z lokalno skupnostjo se pogovarjamo na drugem nivoju kot pred 10 leti, torej nek napredek je. Osamosvojitev Zveze je bila prava odlocitev, ne glede na majhnost, ki je vcasih hendikep, smo pa bolj fleksibilni. Po 20 letih imamo tisti, ki smo jo postavljali, tudi nekaj kilometrine in drugace gledamo na ta gasilski voz. Najmanj, kar lahko zagotovim, je, da sigurno ne zaostajamo za nikomer, ne po znanju, ne po kadru, ne po opremi in ne po težavah. GAŠPER MAV: Sam sicer nimam tako dolge kilometrine kot Robi, am-pak tudi sam menim, da se brez težav lahko uvrstimo v neko slovensko povprecje. Kar se tice opreme, sploh osebne, smo naredili velik korak naprej, prav tako na podrocju izobraževanja. Že sama struktura prora-cuna, ki je namenjen operativi, pokaže, da je 20 % sredstev namenjenih izobraževanju, zanj ni bil nikoli problem najti sredstva in to se potem odraža tudi na terenu. Število clanov ni tako pomembno, pomembno je, da so kakovostno izobraženi in da takrat, ko je treba posredovati, vedo, kaj delajo. Nekateri v Sloveniji gradijo filozofijo na kvantiteti, a tu je bolj pomembna kvaliteta. Prvotna naloga gasilcev je požarna varnost, a zdaj imate vse vec teh­nicnih intervencij. Zelo se je povecal nabor nalog, ki jih pripisujemo gasilcem, in seveda je za opravljanje teh nalog potrebno tudi zelo raznoliko znanje ... GAŠPER MAV: … in oprema! Pri nas je tehnicnih intervencij že dolgo vec kot požarov, morda tudi zato, ker je bil v zadnjem mandatu spremenjen nacrt aktiviranja in smo želeli biti vkljuceni tudi pri prometnih nesrecah. Delokrog se širi, obenem pa sami ne znamo reci ne. To je vseslovenski problem. Dolocena posredovanja so že na meji gasilskih nalog … Ljudje, ki so se na podeželje priselili iz urbanih središc, niso vajeni dolocenih del, ne vedo, na koga se obrniti in se zato obracajo na gasilce. Vcasih so si lju­dje na vasi pomagali med seboj, zdaj pa poklicejo gasilce. Pri dolocenih primerih nam res ne bi bilo treba posredovati, poleg tega na ta nacin dodatno obremenjujemo obcinski proracun in vcasih bi lahko naše po­sredovanje res tudi zaracunali. Pri nas sicer ni toliko intervencij, da bi bili zelo obremenjeni in smo željni vsakega posredovanja, ceprav je to neko­liko skregano z zdravo pametjo in bi se morali vec ukvarjati s preventivo. Ampak ko pozivnik zapiska, ne gledamo, zakaj piska, preprosto gremo. Zakaj vse vas ljudje klicejo? GAŠPER MAV: Ne le macke, celo papige rešujemo z dreves, pse iz jar-kov ... In odstranjujemo sršenja gnezda. Pa kravo smo že iskali, to res ne sodi v naš delokrog! V zakonu o gasilstvu so naše naloge zelo ohlapno opredeljene. Naloga gasilcev je varstvo pred požari in pred drugimi ne­srecami. V te druge nesrece pa lahko stlaciš vse mogoce. ROBERT MASELJ: In reševanje laboda, ki naj bi zamrznil na jezeru, pa ni. Ljudje vidijo laboda, ki leži, in ker ima noge v vodi, mislijo, da je za­mrznil. In moramo priti z lestvijo, celo tvegati življenja ljudi. Tudi zaradi mrtvih labodov sprehajalci klicejo gasilce. Ne znamo reci ne, to je glavo­bol poveljstva, glavobol predsedstva pa, da mora te aktivnosti financira-ti. In take aktivnosti niso poceni, sploh oprema, ki mora biti. Nalagajo in nalagajo nam nove naloge, proracun pa se temu ne prilagaja. Proracun ne zagotavlja, da bi bili še recimo jamarji – ni dovolj samo kupiti vrvi, treba je izobraziti ljudi, stalno delati z njimi. Prav tako ne razumem, za­kaj bi morala stroške intervencije ob prometni nesreci na avtocesti kriti lokalna skupnost. To bi moral financirati DARS, ki je upravljavec avtocest. Na avtocesto sicer vec ne hodimo, na regionalne ceste pa. Je to res vse predmet lokalnega proracuna? Naš proracun bi lahko ostal za kaj druge­ga, na primer za opremo, ne pa da se porabi za nafto. Prometne nesrece so velik delež intervencij in kar nekaj denarja gre za to. Društvo za inter-vencijo dobi povracilo stroškov od zveze, ta pa je pavšalno financirana iz obcinskega proracuna. Ce je intervencij in posledicno stroškov vec, mi ne dobimo vec denarja. Izjema je bil recimo žled, ki je bil kot naravna ne­sreca priznan na nivoju države. Sicer pa mi v proracunu predvidimo šte­vilo intervencij in toliko denarja dobimo. Ce je stroškov vec, se zajedajo v druga sredstva, zmanjšati moraš druge aktivnosti. In to je velika težava. GAŠPER MAV: To je izziv, ki bi ga bilo treba rešiti na nivoju Zveza – Ob­cina. Ponekod imajo to urejeno drugace, v obcinskem proracunu imajo doloceno postavko samo za te namene. Pri nas je nek pavšalen znesek, tam se obracunava po drugem sistemu in je znesek precej višji. Koliko je povprecno intervencij na nivoju Zveze in katerih je najvec? GAŠPER MAV: Trend je v porastu, vsako leto jih je vec, morda kako leto malo zaniha navzdol. Na letni ravni pridemo do okoli 90 intervencij, najvec je tehnicnih. Prednjacijo prometne nesrece. Naravne nesrece nas zaenkrat še kar zaobidejo, ni toliko hudih neurij, da bi morali prekri­vati strehe, je pa crpanje vode, cišcenje jaškov, kar je na meji gasilskih nalog. Ampak ko zapiska, se ne sprašujemo … Pri vecini društev z drugih podrocij (kulturna, turisticna …) je vecni problem pridobivanje mladih. Kako je s podmladkom pri gasilcih? ROBERT MASELJ: Trenutno je število mladine v naših društvih zado­voljivo. So dolocena starostna obdobja, ko interes za gasilstvo upade, ampak ce gledamo številke sodelujocih na tekmovanjih, orientaciji, kvizih, torej aktivnostih, s katerimi se ukvarja mladina, je otrok in mla­dih v naših vrstah dovolj. Tako da s podmladkom za zdaj nimamo težav. Najbolj problematicno je obdobje med 16. in 25. letom starosti. Ce nisi s srcem gasilec, pri teh letih pri gasilcih ne najdeš vec nekih postranskih aktivnosti, ki bi te držale v društvu. A imamo clane, ki so prav v teh letih in so zelo aktivni. Naše mladinske ekipe se lahko na tekmovanjih kosajo z vso slovensko mladino. Ne nazadnje smo imeli ekipo mladink s Pre­voj na izbirnem za državno tekmovanje, mladinci iz Blagovice so bili na državnem tekmovanju, skoraj bi se uvrstili na olimpijado. Pripravniki iz Lukovice so bili letos uspešni na orientaciji, deseti na državnem nivoju, kar je vrhunski rezultat. Ni se nam treba bati za podmladek. GAŠPER MAV: Sam nimam toliko stika z mladino, a ko pridejo pod naše okrilje, v operativo (od 16 let naprej), so tecaji polni. Od leta 2017 smo or-ganizirali kar nekaj tecajev, vsi so bili na zacetku polni. Sicer je potem res vedno nekaj osipa, a ne zaradi pomanjkanja mladine, ampak ker je sam program res dolgotrajen in zahteven. Zaenkrat nimamo težav, da ne bi nadomestili »utrujenih« s svežimi mocmi in upam, da bo tako tudi naprej. Je število mladih clanov odvisno tudi od ugleda gasilcev med ljudmi? Neka raziskava je pokazala, da 95 % anketiranih med številnimi jav­nimi službami najbolj zaupa gasilcem. ROBERT MASELJ: Seveda tudi to vpliva. Ljudje so spoznali, da je gasi­lec oseba, na katero se lahko zanesejo, zato je tudi naš ugled vecji. In zato verjetno tudi nimamo težav z mladino, ljudje, ki nas spoštujejo, tudi svoje otroke vzgajajo v to smer. Vprašanje pa je, kakšen je izkupi-cek te priljubljenosti. Se je z leti odnos do gasilcev, njihov ugled v družbi, spreminjal? Ali vas ljudje še vedno vidijo predvsem kot organizatorje veselic? ROBERT MASELJ: Mislim, da ne vec. Je pa odvisno od generacije. Po-vojna generacija še vedno tako gleda na nas. Mlajše generacije pa nas poznajo bolj z operativne plati, marsikdo niti ne ve, da smo bili gasilci vedno tudi pomemben del družabnega življenja, zato tudi tak odstotek zaupanja v omenjeni raziskavi. GAŠPER MAV: Dejstvo je, da smo se leta trudili, da smo prišli do tega. Dolgo je recimo veljalo tudi, da smo gasilci pijanci. Saj se znamo pove­seliti, ampak zdaj vec ne boste videli gasilca v uniformi, ki bi popival. Poleg tega je pretok mladine odvisen tudi od lokacije društva: bliže vecjim mestom in v mestih je vec druge ponudbe za otroke in mlade, na podeželju pa je gasilsko društvo pomemben del vaškega dogajanja. Gasilci so bili nekoc center družabnega in kulturnega življenja … GAŠPER MAV: In še vedno marsikje so. Pri nas je recimo Kulturno dru­štvo Janka Kersnika Brdo izšlo iz gasilskega društva. ROBERT MASELJ: Na obmejnih obmocjih so bili gasilci pomembni tudi za ohranjanje slovenskega jezika, kulture. Ampak vaša prvotna naloga je varstvo pred požari, imata v mesecu požarne varnosti kakšen nasvet za obcane? Pripravljate kakšne pre­ventivne aktivnosti zanje? GAŠPER MAV: Preventiva je pomemben del vsakdanjega življenja. Ce bi gasilci še vec casa namenili preventivi, bi bilo morda manj inter-vencij. Ampak vsak lahko tudi sam do dolocene mere poskrbi za svojo varnost in preventivo. Naši obcani so glede na število intervencij oci­tno kar dobro osvešceni. Zadnja leta v naši obcini nimamo posebnega programa za ta mesec, morda kakšno vajo, društva imajo dneve odpr­tih vrat, obišcemo šolo, vrtec … Letos je sicer tematika meseca Požari v vecstanovanjskih objektih in želim si, da bi kot gasilska zveza zaceli vec pozornosti posvecati temu, saj imamo kar nekaj objektov, v katere nimamo vpogleda, kako je tam s požarno varnostjo, morali bi opraviti preventivne preglede … Kako požarno varni pa so javni objekti v naši obcini? GAŠPER MAV: Šola na Brdu definitivno ni, glede na velikost objekta bi morala imeti vgrajeno marsikaj, pa nima. Nova dvorana ima, tudi sicer novejši objekti niso problematicni. Starejše stavbe v javni uporabi pa so problematicne. Recimo enkrat se je sprožil alarm v vrtcu na Prevojah, pa smo ugotovili, da nimamo dostopa. To bi bilo treba rešiti. Torej je treba apelirati na ljudi, da so pozorni, kje parkirajo, da mora­jo pustiti intervencijske poti prazne. GAŠPER MAV: Drži. Problem imajo tudi lukoviški gasilci, izvoz je pro­blematicen. Poznam primer iz izolske bolnišnice, kjer so ljudje parkirali povsod okoli, po vseh cestah. Gasilci so imeli tega dovolj in so interven­cijske poti dodatno oznacili, a ljudje so še vedno parkirali tam. Ko pa so enkrat prišli redarji in vsem napisali kazen, se je stanje izboljšalo. Pa gre res le na tak nacin? Morda še nekaj vecjih intervencij, ki so vama ostale v spominu? GAŠPER MAV: Izstopa seveda žled, predvsem po dolgotrajnosti. V spo­minu mi je ostala tudi intervencija, ko sem bil še zelo »zelen«. Bili smo aktivirani za prometno nesreco, jaz pa dolocen, da odigram funkcijo podlasice – gasilca, ki vstopi v vozilo in poškodovancu drži glavo. In ko sem vstopil v vozilo, sem ugotovil, da poškodovano osebo poznam. V tem primeru je še težje. Poškodbe k sreci niso bile zelo hude, ampak vseeno je bilo težko. Med vecjimi intervencijami mi je ostal v spominu še požar v papirnici Kolicevo. Vse mogoce se zgodi, tudi novo leto smo že pricakali na intervenciji. ROBERT MASELJ: Crni graben je taka dolina, da imamo sreco, da veci­na naravnih nesrec »leti« mimo nas – in naj tako tudi ostane! Posledic­no tudi tovrstnih vecjih intervencij ni toliko, doletel nas je recimo žled. Nezanemarljivi intervenciji sta bili glede na število sodelujocih gasilcev požar na gospodarskem poslopju na Mali Lašni, ker je relativno dalec, in požar hiše na Brezovici pri Zlatem Polju … To so za naše razmere že vecje intervencije. Da bi si kakšno intervencijo posebej zapomnil, to ne. Sem tak, da stvari, ki se zgodijo na intervencijah, raje cimprej spravim v nek predal in pozabim. Ce to vse nosiš s seboj … Tovariš Maselj, vi imate te »prtljage« verjetno res ogromno. Je to vaš zadnji mandat na celu GZL? ROBERT MASELJ: Verjetno. Nerad napovedujem. Vcasih kdo rece, da sem že toliko casa gasilec, da se mi gotovo vec ne da. Vcasih res deluješ tako, kot da se ti ne da. Ko si enkrat toliko casa v tem kolesju, lahko že predvidiš (ra­zen pri intervencijah), v katero smer bo nekaj šlo. Na trenutke res postane malo monotono, a potem se spet kaj zgodi. Nekaj casa bomo še, sicer pa smo v Lukovici »ta stari« vedno vedeli, kdaj se je treba umakniti in prepu­stiti vajeti mlajšim. Vsak funkcionar naredi domaco nalogo, ko v dveh, treh mandatih najde svojega naslednika. Trenutno ga še nimam, kandidatov, ki bi to mesto lahko prevzeli, je sicer veliko, a imajo razlicne razloge, zakaj tega ne bi poceli. Mandat je še do leta 2023, v teh štirih letih se lahko mar-sikaj zgodi … In ja, vcasih je težko, najteže je delati z lokalno skupnostjo. Vsi mislijo, da so vse stvari urejene, a niso, vsaj ne tako, kot bi mi želeli. Težko je cakati nek termin za sestanek, ki ti ga napovedujejo »v bližnji prihodnosti«. Za gasilca je 3 dni že veliko. Vse, kar je vec kot en dan, ko se moraš odlociti, je že prevec. Glede na novo vodstvo na Obcini upamo na spremembe, a še vedno cakamo na sestanek, še vedno so težko dosegljivi … Obenem pa se moramo tudi gasilci zavedati, da želje ne morejo prevladati nad real-nostjo. Želje in vizije so nekaj, prav je, da jih imamo, ampak živeti je treba v realnosti in kljub temu, da nas ljudje najbolj cenijo, pa le nismo edini, ki jih mora država financirati. Naj koncam z apelom za društva: marsikaj bi lahko hitreje rešili, ce bi znali vedno stopiti skupaj, se zavedali, da smo vsi v istem colnu, da tu ne gre za posamezna društva, ampak za vse nas od Prevoj do Trojan. Tu ni eno društvo, ni ena osrednja enota, ni en funkcionar … besedilO: andreja cOkl FOtO: dragO juteršek in arhiv gZl Mesec požarne varnosti Višji cin in vec znanja Glavna naloga gasilcev je pomoc ljudem, ko jo ti potrebujejo. Da pa lahko pomagajo, poleg zašcitne in tehnicne opreme potrebujejo predvsem znanje. Zato morajo s stalnimi usposabljanji skrbeti za visoko raven pripravljenosti in strokovnega znanja, ki sta predpogoj za varno opravljanje tveganega in nevarnega dela. Poleg specialnih usposabljanj za ravnanje z gasilsko in reševalno opremo ter permanen­tnimi usposabljanji za utrjevanje gasilskih vešcin gasilci poznajo še temeljna usposabljanja za napredovanje v gasilske cine. Eno takih je letos potekalo tudi v naši obcini in tako se lahko Gasilska zveza Lukovica (GZL) pohvali s kar 16 novimi višjimi gasilci. Tecaj za višjega gasilca je v organizaciji GZL potekal od februarja do aprila, maja je sledil koncni izpit. Teoreticni del tecaja je bil izveden v predavalnici gasilskega doma PGD Prevoje, prakticni del pa na razlicnih poligonih naših gasilskih društev in tudi izven meja naše obcine. Pravih gasilskih poligonov za usposabljanja v naši obcini žal nimamo, a gasilci so vedno pripravljeni na improvizacijo, ki jo morajo nenazadnje pokaza-ti na vsaki intervenciji. Med tecajem so kandidati pridobili širši pogled na delovanje gasilske organizacije in spoznali zakonitosti posameznih podrocij delovanja gasilcev od izobraževanja, varstva in zdravja pri delu gasilcev, požarne preventive, elektrotehnike, gradbeništva, preskrbe z gasilno vodo, informatike, požara in nevarnih snovi, vozil in opreme, radijskih zvez in komunikacij ter zašcite telesa in dihal. Vsa znanja so povezali v novih spoznanjih iz postopkov gasilske taktike in tehnicnega reševanja s poudarkom na delu in vodenju gasilskih skupin. Pri nekoliko obsežnejšem prakticnem delu so tecajniki obdelali ves spekter praktic­nih vaj za spoznavanje in piljenje operativnih postopkov in vešcin pri delu in vodenju gasilskih skupin, ki jih morajo poznati za uspešno delo na intervencijah. Pridobljeno znanje so morali gasilci dokazati na vme­snih in zakljucnih izpitih pred komisijo Gasilske zveze Slovenije in tako so pridobili cin višjega gasilca. Sklepno dejanje tecaja je bila slavnostna podelitev cinov na trgu v Lukovici ob koncu septembra. dela manjših skupin gasilcev. Najpomembnejše pa je, da so pridobili zna­nja in vešcine, s katerimi bodo lahko ob pomoci ostalih kolegov gasilcev še bolje pomagali obcanom, ko jih bodo ti potrebovali. Omeniti je treba še, da so gasilce izurili predavatelji in inštruktorji, ki ve-cinoma prihajajo iz domace gasilske zveze, nekaj pa je bilo tudi gostu­jocih. S tem tecajem so naši gasilci spet pokazali, da znajo in zmorejo svoje znanje in bogate izkušnje prenašati na mlajše kolege ter stopiti skupaj in odlicno sodelovati, ko je to potrebno. besedilO: andreja cOkl, FOtO: dragO juteršek Ficki do rekorda, ostali po nostalgijo Slovenska veteranska avto-moto zveza (SVAMZ), ki je ena od dveh slovenskih zvez, ki združujeta ljubitelje »oldtimerjev«, je na predza­dnjo septembrsko soboto pripravila posebno praznovanje ob dvajsetletnici ustanovitve. V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem se je tako zbralo vec kot tisoc starodobnih vozil od blizu in dalec. Dobro obiskana prireditev je privabila tudi goste s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Avstrije, Švice in Nemcije. V pomoc je bilo lepo jesensko vreme brez padavin in s prijetnimi temperaturami. Le redkokateri lastnik namrec svojega dvo- ali štirikolesnega ljubljencka ca-stitljive starosti pripelje na plano v slabem vremenu. Tudi program prire­ditve ni zaostajal: obiskovalci so lahko obcudovali lepo ohranjene avto-mobile, motocikle, delovna in tovorna vozila številnih znamk, na bolšjem sejmu kupili ali izmenjali potrebne nadomestne dele za starodobnike, literaturo o njih ali ostale starine in prisluhnili predavanju o zgodovini podjetja Zastava iz Kragujevca. Ta je med drugim izdelovala tudi legen­darne »ficke«, ki so imeli na tokratnem srecanju posebno vlogo. Zbralo se jih je namrec kar 291, pripeljali so se tudi iz tujine, namen organizatorjev pa je bila postavitev rekorda v številu zbranih vozil te znamke za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Med sodelujoce pri postavljanju rekorda so se lahko uvrstili le tisti z Zastavinim modelom 750, Fiat 600 in 600d tokrat nista štela. Tako se jih je v neprekinjeni koloni, dolgi skoraj štiri kilo-metre, po poligonu za ucenje varne vožnje zapeljalo 207 in ce bo rekord, izpeljan po zelo natancnih pravilih za vpis v Guinnessovo knjigo, potrjen, ga bomo lahko našli v izdaji za leto 2021. Med tistimi, ki so razstavili svoja vozila in sodelovali v rekordni paradi fic­kov, je bil tudi naš obcan, Zvone Dolenc s Prevoj, ki velja za eno glavnih imen na slovenski »fico sceni«. Je tudi predsednik Fico kluba Slovenija in zaslužen za to, da se je marca 2017 v Lukovici ob desetletnici kluba na ogled postavilo kar 130 fickov. Sam ima doma – poleg ostalih staro­dobnih vozil – kar sedem Zastav 750 in štiri je pripeljal tudi na obletnico SVAMZ na Vransko. Da so lahko pomagali pri postavljanju rekorda, so pri vožnji v koloni sodelovali tudi njegovi družinski clani. Ficka, ki se je upo­rabljal v avtošoli, je vozila Zvonetova žena, policijskega je prevzel vnuk, obicajnega belega ficka je dobil v upravljanje svak, Zvone pa je v povorki sedel v »reševalnem vozilu«, ficku z oznakami zdravstvenega doma. Mi-mogrede, Zvone ni bil edini Lukovican, ki je sodeloval na prireditvi: števil­ne poglede in veliko zanimanja je pritegnil tudi Florjan Sušnik, ki ga vse vec Slovencev in tudi tujcev pozna predvsem kot moški del para Grof in Grofica Štatenberška. Tokrat je pravljicno kocijo zamenjal z rdecim špor­tnim kabrioletom znamke MG, njegov je bil tudi živo zelen Piaggiev Ape, malo trikolesno tovorno vozilo, ki temelji na legendarni Vespi. Paradi fickov je sledil za marsikoga vrhunec dneva: dirke v pospeševa­ nju dvojic. Saj ste že slišali za t. i. »drag racing«? Hitrostna dirka, v kate­ri vozila na kratki ravni progi brez ovir tekmujejo, kdo bo prvi preckal ciljno crto, je tokrat pritegnila 31 voznikov. Pospešek svojih vozil zelo razlicnih znamk in karakteristik so preizkusili pred številnimi gledalci in navijaci. Ceprav je šlo bolj za šov in zabavo kot pravo tekmovanje, so se nekateri dirke lotili zelo resno, tudi voznik predelanega ficka, ki je za seboj pustil številne avtomobile bolj zvenecih znamk. Razveseljivo je dejstvo, da se je med »dirkaci« znašlo veliko mladih, kar vzbuja upanje slovenskim ljubiteljem starodobnikov, saj se že nekaj casa sprašujejo, kako v društva in nasploh svet starih vozil pritegniti mlajšo generacijo. Tudi sicer je dogodek obiskalo precej mladih, ki jih zanimata avtomobi­lizem in tehnicna dedišcina, mno­gi med njimi so prišli tudi s svojim starodobnikom – konec koncev kot starodobno vozilo šteje vsako vozilo, staro vec kot 30 let, in takih je v voznem parku Slovencev vse vec. Veliko je bilo tudi obiskoval­cev brez lastnega »oldtimerja«, ki so prišli predvsem obcudovat jeklene lepotce na dveh ali štirih kolesih in obujat nostalgijo. In, povedano iz prve roke, ob odlicni organizaciji in množicnem obisku to res ni bilo težko. besedilO in FOtO: andreja cOkl Strokovna ekskurzija Združenja ekoloških kmetov »Zdravo življenje« Težke, a uspešne življenjske zgodbe o vztrajnosti, upanju, pridnosti, iznajdljivosti in pogumu Gorenjski je letos pripadla cast gostiti naše zvedave clane, željne ogledov še drugih ekoloških kmetij, zanimivih in drugacnih pristopov ter prakticnih rešitev. Razlog za to pa je Lucija Sušnik, nova pomocnica na kmetijski svetovalni službi Izpostava Domžale, ki prihaja iz bohinjskih koncev. Na njene predloge sta skupaj s Pavlo Pirnat v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana pripravili zanimiv program. Ce je koga skrbelo, da bo »imel u Bohinju dež ta mvade«, je bila tokrat skrb odvec, saj se je po deževni noci naredil res prekrasen soncen dan. Najprej smo se ustavili v Mošnjah na ekološki kmetiji Pri Rešu, kjer so bili najdeni arheološki ostanki vile rustike in kjer nas je pricakala prijazna la-stnica Darja Kürner. Da je bila pri njih še pred 2. svetovno vojno zelo velika kmetija, je povedala. Potem pa so jo zmanjševale izplacane dote, veliko ze­mlje pa so kasneje izgubili še zaradi avtoceste. Do pozne starosti je kmetijo obdeloval njen oce, ko ni vec šlo, je zemljo dal v najem, dedišcino pa pre­senetljivo uredil tako, da je Darja dobila zemljo, brat pa poslopja. Imela je zelo dobro službo, bila je profesorica športne vzgoje, a potem je na lepem zbolela za krvnim rakom. Po zahtevnem zdravljenju je bila popolnoma iz-crpana, s strogo dieto in prav nobena hrana v trgovinah ni bila primerna zanjo. Takrat je samoumevno prišla odlocitev, da pridela ekološko hrano na svoji zemlji. A ni bilo cesa v roke vzeti, strojev ni bilo, traktorja še danes nimajo. Kljub temu so zaceli in z iznajdljivostjo in vztrajnostjo je šlo, ceprav so se sosedje posmehovali. Posvetili so se rastlinski pridelavi, najprej zase in kasneje viške tudi za pro-dajo, na oddaljeni njivi pa žal tudi za krajo. Danes sejejo predvsem konopljo in stara žita, kot so pira, proso, lan, ajda. Pa tudi nekatere zelenjadnice, kot je fižol, ter razna zelišca. Imajo registrira-no dopolnilno dejavnost, zato vse predelajo v gotove izdelke (kaše, moke, caje, olja, mešanice za zajtrk ...) in prodajo preko spletnih narocil in v eko trgovinah. Darja zelo rada eksperimentira z vzgojo raznih rastlin, vpisana pa je tudi v register pridelovalcev ekološkega semena in za Semenjalnico pogodbeno prideluje semenski fižol. Marsikaj smo zanimivega izvedeli. Da je dosti plevelov užitnih, nam je znano. Toda cista novost nam je bila, da je plevel rogovilcek, ki ga imenujemo tudi nemški plevel ali trenar in ga ima-mo vsi polne njive, zelo priporocljiv za uživanje, saj vsebuje vec železa in C­-vitamina kot špinaca in se ga na enak nacin lahko tudi pripravlja. Pokazala nam je še inovativni lušcilec in cistilec žit, nato pa smo lahko pokusili razne namaze, caj, kruh in pecivo izvirnih in nenavadnih, a zanimivih okusov. Pr. Tonejovc, v bohinjski vasi Polje, sta nas pozdravila simpaticna gospo­dinja Simona in njen vedno nasmejan mož Andrej. Povedala nam je, da sta kmetijo podedovala po stricu, oddajala sta mleko, a ko so ga nehali placevati, sta bila prisiljena v predelavo le-tega v razne izdelke. Najprej po malem, potem pa sta zgradila »sirarco«, kjer izdelujeta sir na tradicionalen nacin v bakrenem kotlu s kurišcem na drva, ki smo si ga tudi ogledali. Ne-malo je bilo težav s papirji, še vec s financami in skoraj bi že odnehala, a sta vendar pogumno vztrajala naprej. Še sreca! Danes slovijo po odlicnih, veckrat nagrajenih izdelkih, kot so mohant, sir in skute, izdelujejo tudi jo­gurte, Simona pa še pece odlicne potice, kruh, pite in piškote. S prodajo so skromno zadovoljni, mocno zadovoljni pa smo bili mi zaradi njihove prijaznosti in gostoljubnosti, saj so nam pod toplarjem pripravili okusno in obilno malico iz domacih izdelkov, ki nam je še bolj teknila ob zvokih harmonike domacega sina. Ob slovesu nam je prijazna Bohinjka v svoji »fletni« govorici zaželela: »Uži­vajte do vecera, da vas navjo že popovdne domu pelal!« Pa nas niso, saj smo si v Stari Fužini ogledali še Planšarski muzej in izvedeli veliko zanimi­vosti o planšarskih kocah in planšarjih, nato pa smo se odpravili nazaj proti Radovljici, kjer nas je cakalo kosilo. Med potjo nam je Lucija kot ponosna Bohinjka bolj podrobno opisala te kraje in opozorila na razne znamenitosti in posebnosti, kot je najstarejša stojeca žicnica v Evropi, jama pod Babjim zobom, ki je vredna ogleda, hrib Ajdovski gradec, Marijina cerkev s celotnim lesenim oltarjem … Po kosilu nas je cakal še ogled kmetije Brinšek v Vrbnjem, kjer so bile zopet zdravstvene težave povod za ekološki zacetek. Šele ko je gospa Monika po zaužitju neke hrane doživela anafilakticni šok, sta z možem zacela razisko­vati, kaj vse je v kupljeni hrani in se posledicno odlocila za ekološko kmeto­vanje, ki sta ga nadgradila še z biodinamicnim. Trenutno imajo dve kravi in nekaj prašicev, ki jih redijo na prostem. Na tem ograjenem prostoru, ki ga prašici zastonj »zorjejo«, bodo drugo leto postavili rastlinjak. Od zelenjave in poljšcin pridelujejo vsakega po malo, nekaj tudi sadja. Za prodajo vseh pridelkov in izdelkov (mleko, sir, skuto, jogurte in vse vrste zelenjave, kar jo imajo) se poslužujejo t. i. švicarskega sistema, kar pomeni, da v preprosti domaci trgovinici pripravijo naroceno za svoje stranke, te pa si postrežejo same in tam pustijo denar. Pripravljajo tudi tedenske zimske košarice, v ka­tere za dolocen znesek dajo tisto zelenjavo, ki jo imajo takrat na razpolago. Pridelujejo tudi semenski grah za Semenjalnico. Zraven obstojecega starega hleva, ki ga uporabljajo za shranjevanje, so za govedo zgradili zgradbo odprtega tipa z zelo zanimivo postavitvijo. Naj­bolj pa smo bili navdušeni nad izvirnostjo in domiselnostjo gospodarja, kako je uredil prostor za molžo, da to delo poteka s kar najmanj truda in nepotrebnega sklanjanja. Na ekološki nacin obnavljajo tudi hišo, in sicer z balami iz konopljine slame, ometane z glino. Vsem gostiteljem se je naš predsednik Janez Ocepek zahvalil za gostolju­bje in jih seznanil s praznovanjem naše 20-letnice ter jih povabil na dan ekoloških kmetij 24. oktobra, kjer bo predstavitev zbornika ob tem jubileju. Tri razlicne življenjske zgodbe, trije razlogi, zakaj kmetovati ekološko, od tega kar dvakrat povezani s hudo boleznijo … To da cloveku misliti! Poleg tega ob našem celodnevnem druženju še kdo podeli s teboj svojo težko, a dragoceno življenjsko zgodbo, kronano z neverjetnim optimizmom in po­zitivno energijo ... Neprecenljivo! Na takšni ekskurziji tako dobiš ne samo veliko novih prakticnih informacij na podrocju kmetovanja, temvec tudi dušno hrano za osebno rast. besedilO: Francka tOman FOtO: pavla pirnat Ob 44. srecanju Medobcinskega društva invalidov Domžale Letošnji zacetek septembra je bil že 44. leto v znamenju Medobcin­skega društva invalidov Domžale, ki vsako leto v Športni dvorani Domžale pripravi prijetno srecanje ob prazniku invalidov s kulturnim programom. Kdor od 1310 clanov in clanic le more, pride na srecanje, ki za marsikoga od njih pomeni eno izmed najprijetnejših doživetij v posameznem letu, pomeni pa tudi priložnost za zahvalo vsem pro-stovoljcem, ki s številnimi aktivnostmi pomagajo invalidom in krepi­jo niti tako med društvom kot med posamezniki v vseh obcinah, ki jih pokrivajo: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravce, Trzin. S svojimi obiski, iskrenimi besedami, toplimi stiski rok, tudi objemi in pre­senecenji v obliki priložnostnih daril v vseh vaseh in krajih poskrbijo, da invalidi ne ostanejo brez najnujnejše pomoci. Posebno skrb namenjajo preventivnim dejavnostim, v osrcju njihovega prizadevnega dela pa so predvsem najstarejši in najtežji invalidi, ki so še posebej hvaležni za pomoc. Na srecanju je v slovesnem govoru problematiko invalidov opisala predse­dnica Medobcinskega društva invalidov Domžale Vida Perne in opozorila tako na problematiko posameznih invalidov kot na financiranje društva, ki bi bilo ob vecjih financnih sredstvih – tudi iz posameznih obcin – lahko še bolj uspešno. Prisotne so pozdravili tudi župani oz. podžupani obcin, ki jih pokriva društvo, med njimi tudi županja Obcine Lukovca mag. Olga Vran­kar, ki je pohvalila delo društva in se zavzela za še uspešnejše sodelovanje. V prijetnem kulturnem programu srecanja, ki ga je vodila Karin Lisjak, so sodelovali glasbeni bend iz bivalne enote Naša hiša, Ženski pevski zbor v okviru Medobcinskega društva invalidov Domžale pod vodstvom Erike Rode, Banda citrarska iz Ihana, s katero je prepeval Klemen Torkar, in ena najbolj znanih slovenskih pevk Tanja Žagar, za veselo razpoloženje pa je poskrbel ansambel Javor. Ob koncu pa še nekaj besed o delu društva na obmocju obcine Lukovica. V obcini je prostovoljsko delo prevzel Anton Pustotnik. V društvo je vcla­njenih 125 clanov iz 64 vasi, ki jih redno obiskuje, informira o delu društva, hkrati pa društvo seznanja s problematiko clanov društva v tej obcini in skrbi, da se clani udeležujejo razlicnih aktivnosti. Med njimi se je programa ohranjevanje zdravja v Moravskih Toplicah udeležilo 7 težkih in socialno ogroženih invalidov. Vse invalide so obiskali in jim izrocili koledar s pro-gramom za posamezno leto, nekateri pa so prejeli tudi pakete z živili in prehrambne bone. besedilO in FOtO: vera vOjska Vipavska dolina in aleksandrinke Oktobrski izlet je upokojence DU Lukovica popeljal na Primorsko, v Vipavsko dolino. Najprej smo se ustavili na letališcu v Ajdovšcini, kjer smo izvedli naš migi-migi. To pomeni, da smo pod vodstvom Jelke razmigali naše telo. Na koncu smo zapeli Kekcevo pesem in zraven korakali in razgibavali naše roke. V lokalu na letališcu smo spili kavo in se odpeljali po mocno vijugasti in ozki cesti med vinogradi, nasadi kakija in drugega sadja, v Vrtovce k Oskarju Trobcu. Ta gospod se že od leta 1995 oblaci kot Elvis Presley, ga posnema in zbira predmete, ki so povezani s tem pevcem. Preprican je, da spomin Elvisa ne bo nikoli pozabljen. Zanimiv gospod, toda tudi pri njem so leta naredila svoje. Med klepetom smo bili postreženi s sladico, vinom in sokom. Pot smo nadaljevali še vedno po ovinkasti cesti s krasnim razgledom na Vipavsko dolino in njene grice. Naš naslednji cilj so bile Šmarje na Vipavskem. Posebnost tega kraja so ozke ulice, imenovane gase, ki se polžasto vijejo okrog cerkve Marijinega imena. Center vasi je spomeni­ško zašciten. V tej vasi je bil rojen duhovnik Matija Vertovec, ki je vipa­vske kmete ucil vinogradništva. Domacini so zelo ponosni nanj in so v njegov spomin postavili spominsko sobo, ki smo si jo ogledali po zelo dobri malici v turisticni kmetiji Poljšakova brajda, kamor nas je pospre-mil Darko Poljšak. Ob dobri pijaci in še boljši hrani smo izvedeli veliko zanimivega o življenju v teh krajih, turisticnem delovanju in zgodovini. Vasi si pa zaradi slabega vremena nismo mogli ogledati. Bilo je prijetno, vendar smo morali naprej v Prvacino, grucasto naselje z zanimivimi oz-kimi ulicami. Kraj je znan po breskvah. Vsako leto pripravijo tradicional­ni Praznik breskev. Na parkirišcu smo bili dogovorjeni s pisateljico Da­rinko Kozinc, ki nas je usmerila po lepem drevoredu proti središcu vasi, kjer je v starejši stavbi postavljena razstava v spomin aleksandrinkam, dekletom ženskam, ki so odhajale služit v Egipt. Delale so kot služkinje pri bogatih družinah, nekatere so bile dojilje, nekatere pa so koncale v bordelih. Na ogledu te razstave nam je ga. Darinka povedala veliko zanimivega o teh ženskah, o težkem življenju v tistih casih in o borbi domacinov, da so ohranili slovenski jezik. Z veseljem smo ji prisluhnili. Naš zadnji postanek je bil v Vitovljah na kmeckem turizmu, kjer smo imeli zelo dobro kosilo. Z našim starim znancem harmonikarjem Fran-kom smo tudi zapeli in zaplesali. Gospodarica Barbara nam je povedala nekaj o delu na kmetiji, s cim se ukvarjajo in kaj izdelujejo. Na koncu nas je v njihovo mogocno klet odpeljala še na pokušino vin. Tako se je naše druženje s prijaznimi ljudmi koncalo in morali smo se odpraviti proti domu. Naši izleti so poucni, lepi in zabavni. Pridružite se nam. besedilO: danica OsOlnik FOtO: silvO maselj Jesenski izlet Društva podeželskih žena Lukovica Tokrat si bomo izlet zagotovo zapomnile zaradi lepega vremena in Planice. V ponedeljek, 16. septembra, smo se z avtobusom odpe­ljale v Podbrezje pri Naklem. Rokodelske delavnice, kolesarjenje in gobarski piknik pri upokojencih Clanice rokodelk pri DU Lukovica so bile aktivne tudi v pocitniških mesecih. V juliju in avgustu so pod vodstvom ge. Toncke ustvarjale iz Das mase. S pomocjo grozdnega lista so oblikovale skodelice. Ogledale smo si kmetijo Jerala, ki se je usmerila v sadjarstvo, poljedel­stvo in dopolnilno dejavnost žganjekuhe ter predelave sadja. Pokusile smo njihovo suho sadje in pot nadaljevale proti najvecjemu romarske-mu kraju v Sloveniji. Baziliko Marije Pomagaj na Brezjah nam je pred­stavila vodicka romarskega urada. Vzele smo si cas še za molitev in se priporocile za zdravje in sreco. Kmalu pa smo se skozi cudovito naravo pripeljale pred Nordijski center Planica. Mogocna stavba in vseh sedem novih skakalnic s spremljajocimi objekti in obnovljena letalnica bratov Gorišek. V resnici je vse skupaj še lepše, kot nam to kažejo mali ekrani. Povzpele smo se celo na skakalnico in sedaj bomo še bolj obcudovale naše hrabre skakalce. Zadeva je res vredna ogleda. Kaj vse imamo v naši mali Sloveniji. Pot nas je vodila od tu naprej pro-ti Žirovnici. Zelence smo si ogledale kar iz avtobusa. Izstopile pa smo pred mogocnim slapom Pericnik. S svojimi 52 metri je eden najvišjih slovenskih lepotcev. Sledilo je le še pozno kosilo in za zakljucek »prele-pa Gorenjska«. Me pa smo kmalu prispele v Lukovico. Pa naj se pohvalimo še z vitalnostjo naših clanic. V Planici je bila z nami tudi naša 90-letna clanica. Kar nekaj pa jih imamo, ki se tej številki bliža­jo. Zelo veliko jih v teh mesecih praznuje in vsem iskreno cestitamo ter želimo zdravja, srece in zadovoljstva. Ponosne smo na vašo pokoncno držo in zdrav razum. Le pogumno naprej, saj gremo kmalu na novo ek­skurzijo po prelepi Sloveniji. dpž lukOvica Najbolj prizadevne in spretne so zadnji torek v avgustu prinesle na delavnico prave umetnine, ki jih bodo pokazale na razstavi v mesecu oktobru. V septembru pa so se pricele pripravljati na razstavo rocnih del, kjer bodo pokazale svoje izdelke iz vseh delavnic letošnjega in lan­skega leta. Sodelovale so tudi s svojimi izdelki na stojnici v Domžalah, kjer se je predstavila obcina Lukovica. Neutrudni so bili clani kolesarske sekcije. Tretji torek v septembru je bil nji­hov cilj Eko resort v Godicu. Še prej pa so v Lukovici na trgu naredili nekaj krogov. Prav lepo jih je bilo videti v lepih dresih. Pred obcino jih je poz­dravila županja in pohvalila njihovo zagnanost. Okrog dresov pa tudi še ni rekla zadnje besede. Postregla jim je vodo, sadje in cokolado. Lepa poteza, ni kaj. Po startu – štarterka je bila županja – so se odpeljali proti Dobu do Kamniške Bistrice in ob njej do Kamnika in naprej do Godica v Eko resort. Po kratkem ogledu in kavici so se odpeljali proti Radomljam, kjer so se ustavili pri Zlati kaplji in po izdatnem okrepcilu nadaljevali pot do doma. Kot vsako leto smo imeli tudi letos gobarski piknik ob lepo urejenem bajerju na Prevojah. Pripravila sta ga Žan in Slavka, velika poznavalca gob. Pripravila sta zelo dobro jed iz gob, tudi za pijaco in sladke dobro­te je bilo poskrbljeno. Žan nam je predal nekaj gobarskega znanja in ob prijetnem klepetu smo preživeli lepo in soncno popoldne. danica OsOlnik, FOtO: ljubO samOtOrcan Upokojenci na vetrovnem Cavnu Prišel je prvi ponedeljek v oktobru in pohodniki DU Lukovica smo se odpeljali proti Primorski. Tokrat smo se odlocili za Caven, greben nad Vipavsko dolino. Je na jugu Trnovskega gozda, planote na delu Dinarskega gorovja. Njegov najvišji vrh je Veliki Modrasovec, visok 1353 m. Najlepši pa je razgled s Kuclja, ki je visok 1231 m. Na Caven vodi vec poti. Mi smo se odlocili za Predmejo. To je idilicna vasica, ki jo sestavlja veli­ko zaselkov z zanimivimi imeni, kot so Ruje, V grapi, Na hribu … Vsi ti zaselki so na planoti Gora, ki je poseljena že vec kot 400 let. Ko so pra­znovali 400-letnico poselitve, so postavili spomenik materi Gorjanki. Ob Lovskem domu je spominsko obeležje Jožefu Resslu, ki je v teh krajih de­loval kot gozdar. Blizu vasi je jama ledenica, v kateri so vcasih lomili led in ga razvažali dalec naokrog. Na 2. svetovno vojno pa spominja grobnica s 367 padlimi partizani. S Predmeje na Caven vodi lepa pot po bukovem gozdu z manjšimi vzpo­ni, ki smo jih s krajšimi postanki z lahkoto prehodili. Za pravo smer je poskrbela Nežka, na repu kolone pa je bil Vlado. Iz gozda smo prišli na cesto, ki vodi do planinskega doma na Cavnu. Ob tej cesti, malo pred do-mom, je lepa razgledna tocka, kjer smo se ustavili in obcudovali pogled na celotno Vipavsko dolino z Ajdovšcino in Vipavo. Bilo je precej vetrov-no, zato smo nadaljevali pot do planinskega doma, kjer nas je cakal pri­jazen oskrbnik in topel kamin. V ponedeljkih je dom obicajno zaprt, ker pa smo bili malo vecja skupina, ga je oskrbnik za nas odprl in nam skuhal zelo dobro joto s pecenico, poleg pa smo dobili domaci kruh. V prije­tnem vzdušju smo se okrepcali. Najvišjega vrha Cavna zaradi mrzle bur-je nismo osvojili, saj smo se raje zadržali na toplem. Prišel je cas odhoda, še skupna fotografija in odšli smo proti Predmeji. Spet smo se ustavili na razgledni tocki in tokrat se nam je pokazal še Tržaški zaliv in del našega morja. Res lep razgled. Dobre volje smo prišli do Predmeje, kjer nas je cakal avtobus, in se zadovoljni in utrujeni odpeljali proti domu. danica OsOlnik, FOtO: ljubO samOtOrcan Partnerska izmenjava s šolo v Kalabriji OŠ Janka Kersnika Brdo pri Lukovici in partnerska šola Istituto Comprensivo di Squillace iz Kalabrije skupaj sodelujeta v dvoletnem pro-jektu Erasmus+. Tema tega sodelovanja je Otroške igre in igrace iz preteklosti kot gradniki mostov sodelovanja med šolami v EU. Na naši šoli smo v projekt aktivno vkljuceni naslednji strokovni delavci: ga. ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih, dr. Vesna Markelj, Blaž Andrejka in Jana Kovic. Aktivno v projektu sodeluje tudi 14 ucencev iz 7. in 8. razredov. V lanskem šolskem letu so nas v okviru tega projekta obiskali ucitelji in ucenci iz šole v Kalabriji, v letošnjem šolskem letu pa bomo ucitelji in ucenci iz naše šole obiskali njih. Mobilnost uciteljev v Kalabrijo je potekala v prvem tednu v oktobru. V cetrtek smo odšli v šolo v Squillace, kjer so nam ucenci in ucitelji za dobrodošlico pripravili kratek kulturni program in razstavo na temo iger in igrac. Po toplem sprejemu je sledilo srecanje z župani. Pod šolo Istituto Com-prensivo di Squillace namrec spadajo štiri šole iz štirih obcin: Amaroni, Staletti, Squillace in Vallefiorita. Župani so navdušeni nad našim projektom. Povedali so, da je projekt pripomogel k temu, da se otroci, starši, stari starši vec družijo med sabo, saj jih družijo igre, ki so oživele s tem projektom. V obcini Vallefiorita so se odlocili, da bodo še v letošnjem letu v kraju Vallefiorita poimenovali trg iger in igrac ter odprli muzej na to temo. V tem muzeju in na trgu bo svoje mesto dobila tudi slovenska igra in igraca. Izbrali pa jo bodo ucenci naše šole, ki aktivno sodelujejo v projektu. Obiskali smo tudi likovno ucilnico, ki so jo ucenci sami uredili, in sicer iz materialov, ki bi drugace pristali na smetišcu. Povabili so nas k uri robo­tike. Pokazali so nam robote, ki so jih izdelali ucenci, in nas izzvali, da še mi izdelamo enega. S skupno mocjo nam je uspelo izdelati robota psa. Pri izdelovanju robota smo zelo uživali in se zabavali. Po kosilu je sledil sestanek uciteljev obeh šol. Tu smo se dogovorili, kako bo potekala naša mobilnost z ucenci v maju 2020. Sledil je voden ogled po mestu Squillace in ogled muzeja ter cerkve. Starši italijanskih otrok, ki so bili v lanskem šolskem letu pri nas na iz­menjavi, so nam pripravili nekaj tipicnih jedi iz Kalabrije in s tem pred­stavili tudi bogato kulinariko tega okolja. V petek smo s programom in delom nadaljevali na šoli v mestu Staletti. Tudi tukaj so nam pripravili prijeten sprejem. Poleg kulturnega progra-ma so nam zaigrali in zapeli uspavanko v njihovem narecju. Povabili so nas tudi na ogled predstave Alica v cudežni deželi, ki so jo ucenci pri­pravili pri urah anglešcine. Pokazali so nam še, kako se ucijo anglešcino. Na hodniku pa so pripravili razstavo starih iger in igrac. Ogledali smo si mesto Staletti in njegove turisticno-zgodovinske znamenitosti. V popoldanskem delu smo nadaljevali s programom in planiranjem naših skupnih aktivnosti za dosego vseh ciljev znotraj projekta. Podrobneje smo splanirali tudi aktivnosti za mednarodno iz­menjavo v maju 2020, ko bodo v mobilnost vkljuceni tako ucitelji kot tudi naši ucenci. V soboto so nas odpeljali v mesto Sersale, ki leži nad 1000 metrov nadmorske višine. Tu nas je pricakal vodic. Odpeljal nas je na ogled naravnega regionalnega parka Valli cupe. Tam smo si ogledali narav­ne znamenitosti tamkajšnjega parka in dorekli, katere od le-teh bomo vkljucili v spomladansko izmenjavo. Pot nas je vodila še do Nacionalnega parka Sila, ki leži na nadmorski višini 1300–1500 metrov. V tem nacionalnem parku imajo varuhi na-rave muzej, ki smo si ga natancneje ogledali. V muzeju sta postavljeni razstavi, in sicer razstava živali, ki živijo v tem parku, in razstava, ki pri­kazuje geološki razvoj tega parka. Namen obiska nacionalnih parkov je bil, da se skupaj odlocimo, katere od vsebin bomo lahko izvedli za slovenske in italijanske otroke iz projekta Erasmus+ in jim tako skozi igro in skupne dejavnosti v naravi obudili cut za pomen varstva v na­ravi, veselje do igre in druženja in zavedanja prednosti medsebojnega sodelovanja in komunikacije tako med državama sosedama kot tudi znotraj Evropske unije. Projekt Erasmus+ ucencem in tudi uciteljem omogoca, da spoznajo nove kraje, ljudi, njihovo kulturo, jezik … Ucenci so bolj motivirani za ucenje tujih jezikov, njihov odnos do ljudi iz drugih držav se spremeni, sklepajo se nova prijateljstva, ki bodo ostala … jana kOvic “Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske ko­misije. Vsebina clanka je izkljucno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališc Evropske komisije.” Teden otroka na PŠ Krašnja Jesenski veter nam je poleg pisanega listja prinesel tudi teden otroka, ki se ga ucenci vsako leto veselijo, saj popestrimo bivanje v šoli z razlicnimi dogodki. Rdeca nit letošnjega tedna so bile pravice otrok, o katerih je Tone Pavcek razmišljal v pesmi Naše pravice. Pravica pravic je pravica živeti, biti otrok za sreco rojen … V cetrtek smo se v igri in crkljanju družili z otroki iz vrtca: bratci, sestri-Mi pa smo za našo sreco ob druženju sodelovali, se spoštovali, veselili, cami, prijatelji. Verjetno ne boste verjeli, da so se najbolj navdušeno ustvarjali, našli nove prijatelje in se imeli radi. igrali prav šolarji. Malcki pa so zvedavo vstopali v šolske prostore in tudi V ponedeljek smo s kredami poslikali šolsko igrišce, ki je zažarelo v pri-tam našli igrace. jaznih risbah. Teden otroka v VVE Medo Teden otroka je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki se zacne vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja 7 dni. Vsako leto tudi v vrtcu Medo poskrbimo, da otroci zacutijo, da je ta teden namenjen prav njim. Letošnja rdeca nit so bile pravice otrok. Po septembru, ko smo se vsi še privajali na nov ritem, je Teden otro­ka minil v znamenju dejavnosti z razlicnih podrocij. Cilj je bil, da teden naredimo cim bolj razgi-ban in zanimiv. Tako so otroci na poligonu preizkusili svoje gibalne spretnosti, ogledali so si predsta­vo z naslovom Mojca Pokrajculja, ustvarjali so na razlicnih likovnih delavnicah in se cisto vsi udeležili daljšega pohoda ter se za nagrado posladkali z medenjaki. Ob vsem tem pa v vrtcu nismo pozabili niti na spontano igro otrok, saj je rav-no upoštevanje otrokove pravice do igre najbolj pomembno za rast in napredek otrok. besedilO in FOtO:: maja lenarcic Z avtobusom v živalski vrt V cetrtek, 17. oktobra, smo se skupine z otroki, starimi od 4 do 5 let, z avtobusom odpeljale v Živalski vrt Ljubljana. Že sama vožnja je bila prava dogodi­všcina, saj smo se nekateri prvic pe­ljali z dvonadstro­pnim avtobusom. Razgled iz njega je res posebno doži­vetje. Topel jesenski dan smo izkoristili za spoznavanje la-stnosti živali. Oskrb­ niki so nam dovolili pobožati kaco in tenreka, sprehodili smo se med ovcami in majhnimi pujski, zelo glasno pa nas je pozdravil kakadu. Opice so še pocivale, razen najmlajša med njimi, ki je "guncala afne" in nas pošteno nasmejala. Dopoldne je hitro minilo, a smo se domov vrnili že zelo utrujeni in z veliko lepimi spomini. besedilO in FOtO: maja lenarcic Športni dan za 3. a in 3. b Zadnjega septembra smo se tretješolci odpravili na športni dan – jesenski pohod. Pot nas je vodila do Prevoj in skozi vas Vrbo, prišli smo do potoka Rado­mlja, ki nas je spremljal vse do Krtine, ki se nahaja že v Obcini Domžale. Naš namen je bil obiskati in preizkusiti novo igrišce in športne površine. Ob prihodu na cilj smo si najprej vzeli cas za malico in se odžejali, nato pa je sledilo veselo igranje. Bili smo navdušeni nad tako pestro in uporabno javno površino, ki otrokom omogoca koristno preživljanje prostega casa na prostem. Na Brdo smo se vrnili polni lepih vtisov. besedilO in FOtO: tina pergar Šli smo na igrišce v Krtino. Hodili smo dolgo casa. Ko smo prišli na cilj, smo imeli malico. Za malico smo imeli sendvic in jabolcni sok. Ko smo pojedli, smo se šli igrat. Bili smo na vrtiljaku in tudi plezali smo. Bili smo zelo utrujeni. Bilo nam je zelo všec. Upamo, da ta dan še kdaj ponovimo. pika mali, denis intihar in kaja pevec, 3. b Šli smo na igrišce v Krtino. Hodili smo dolgo casa. Potem smo prišli na igrišce. Šli smo na plezalno steno, trampolin, tobogan in obešal sem se na drog. Potem smo spet hodili in pristali v šoli. Ostali smo v podaljša­nem bivanju. david cerar, 3. b Šli smo do igrišca v Krtini. Hodili smo dolgo casa. Na cilju smo jedli malico. Za malico smo imeli sendvic in jabolcni sok. Na igrišcu smo se lahko igrali. eva ceška, patricija pOtOcnik, 3. b Na športnem dnevu v Krtini smo se imeli zelo lepo. Hodili smo za reko Radomljo drug za drugim in morali smo upoštevati navodila. Hodili smo eno uro in 15 minut. V nahrbtniku smo imeli malico in sok. S seboj smo imeli dve vrecki; za malico in za smeti. Ko smo prišli v Krtino na igri-šce, smo najprej pojedli malico. Potem smo se igrali. Igrala so nama bila zelo všec, imeli sva se zelo lepo. Hoceva iti še kdaj tja. Narisali sva potko do Krtine in do igrišca in nazaj v šolo (ogledali smo si jo v razredu). Ko smo prišli nazaj v šolo, je bilo še malo pete ure. Ko so ostali razredi imeli še malo pouka, smo 3. a in 3. b gledali risanko. julija dimc, klara šum, 3. b Prvošolci uživajo prve mesece v šoli V Vrtec Medo je letos vstopilo kar 57 prvošolcev. Nastali so trije ra­zredi, in sicer 1. a, 1. b in 1. e. Ucenci so se dobro navadili na šolo in nov »delovni« ritem. Spoznali so že veliko zanimivih stvari, pred­vsem pa ugotovili, da šola ni noben bav bav. Memorial Jerneja Škarja st. v balinanju Na balinišcu Prevoje Pri Škarju se je v septembru odigral turnir za memorial Jerneja Škarja in za vse preminule balinarje. Balinišce ob-staja že dobrih 161 let, odkar je tu tudi gostilna. Pred prihodom rodbine Škarja se je gostilna imenovala Pri Jer, kar se še danes slišiš od domacinov. Napeto vzdušje med tekmo na balinišcu 1. mesto A lige veteranov Vcasih je bil to eden od družabnih dogodkov, ki je vašcane obcine Pre­voje povezoval skupaj z bližnjo okolico. Še v šestdesetih letih prejšnje­ga stoletja – tisocletja sta bila kar dva 'balin placa', kot jih poimenujemo domacini. Eden je bil krajši ali otrocji, ki je dobil kasneje takšno ime, saj so tam vecinoma igrali le otroci golobradci v spremstvu staršev in fantje pred soldati. Balinarske krogle so bile tedaj še lesene, izdelovali so jih Kolarji in Drakslerji, sodila pa so nepisana pravila balinanja. Zato je prišlo med balinanjem dostikrat do sporov, tudi pesti so vcasih za­pele, kot so nam pripovedovali starejši, in takrat je imel zmagovalec dvoboja svoj prav. V sedemdesetih in osemdesetih letih pa so prišle prve kovinske balinarske krogle, z njimi pa tudi pisana pravila igranja. V preteklem obdobju so se pravila in balinanje zelo spremila. Zato ni mo­goce primerjati balinanja z minulim v prejšnjem stoletju. G. Škarja je bil eden od ustanoviteljev veteranske in gostinske lige v balinanju. Danes igra ena ekipa Škarja v A veteranski ligi in v C veteranski ligi, v kateri pa igra tudi ekipa Gašper iz Prevoj. Vse balinarke in balinarje združuje ve­selje do balinanja in druženja z ekipami iz drugih obljubljanskih obcin. Balinanje pa je tudi dobra rekreacija za veterane nad 50 let. Letos je že drugo leto zapored v A veteranski ligi zmagala ekipa Škarja 1 v postavi: Barle Bogdan, Dolinar Marjan, Cerar Marjan, Pirc Brane in Sašo Galic. V C ligi pa je ekipa Gašper osvojila 3. mesto, ekipa Škarja pa 2. in 4. me-sto. Sama tekmovanja potekajo med poletnimi meseci in ker je vecina igrišc pod milim nebom, jim velikokrat zagode tudi vreme. Memorialna tekmovanja so se od zacetka igrala po vsakem umrlem ba­linarju. Sedaj je organizator Jakob Škarja v imenu družine vse memori­ale združil v enega. Odlocitev pa je bila umevna, saj casovni okvir tek­movanj in treningov poteka vse dneve v tednu. Na tem balinišcu sedaj igrajo in trenirajo ekipe: Škarja 1., Škarja 2. in Gašper. Memorial se je pri-cel po dobrem zajtrku in je trajal do poznega popoldneva, po zakljucku pa je pricel padati dež. Med tekmami, ko so bili nekateri igralci prosti, pa so igrali namizni tenis. Tako je bila sobota prijetno športno obarva­na. Prišlo je do predloga, da bi lahko naslednje leto združili tri športne discipline oziroma triatlon v balinanju, metanju podkev in namiznem tenisu. Na memorialu je igralo 5. ekip, zmagovalka pa je bila ekipa Ga-šper, 2. mesto BK Dob, 3. mesto Škarja 1., 4. mesto Škarja 2., 5. mesto ŠD Loka. Kljub nevihti so se tekmovalci družili z gledalci in obujali spomine na preminule, na športne uspehe, na prigode in lepe dogodke. Pokale so to pot prejele vse ekipe, za dobro pogostitev pa je poskrbela ga. Marija Škarja. Za konec smo še družno zapeli ob spremljavi kitarista Zo­rana (imenovanega drugi Oliver Dragojevic). Organizator Jakob Š. se v imenu družine Škarja zahvaljuje vsem igralcem, gledalcem in tehnicni ekipi ter jih ponovno vabi na snidenje prihodnje leto. besedilO in FOtO: danilO kastelic V Krašnji pisano jesen pozdravili s krofi Prva oktobrska nedelja je bila rezervirana za tradicionalno prireditev Športnega društva Krašnja, ki že 34 let zapored tece za krof. Aktivni clani in sokrajani so dogodek pod vodstvom predsednika ŠD Krašnja Marjana Štruklja pripravljali že nekaj dni prej, in sicer so se na traso pohoda najprej odpravili šolarji. V nedeljo, 6. oktobra 2019, pa so potekali 34. tek za krof, 26. pohod za krof, 8. krofkov tek in z letošnjim letom tudi 1. tek veteranov za krof. Dan kasneje so se na pot podali še najmlajši iz osnovne šole in vrtca v Krašnji v sklopu pouka in vrtce­vskega varovanja ter vsi skupaj pojedli skoraj 600 krofov. V nedeljskem jutru so se udeleženci zaceli zbirati pod lipo v središcu nase­lja od 8. ure dalje. Pohodniki so se odpravili na 10,5 km dolg pohod. Najšte­vilcnejši udeleženci pohoda so bili clani Planinskega društva Blagovica, ki so se v vasi Vrh nad Krašnjo okrepcali s cajem in sadjem ter pohod zakljucili v casu, ko je v središcu kraja potekal tekaški dogodek. Za pohodniki so se na 180 m dolgo pot v spremstvu staršev podali najmlaj­ši, 15 minut kasneje pa se je okrog 11. ure zacel 34. tek za krof. Tek je pote­kal po dveh trasah. Dolžina proge za decke in deklice, rojene leta 2004 in kasneje, je bila 2.000 m ter 8.500 m za vse clanske kategorije. Vsi udeleženci teka so prejeli spominske medalje in krof Gostinskega podjetja Trojane. Letos tekli tudi veterani Tokrat je prvic potekal tudi tek veteranov za krof v dolžini 760 m in je bil primeren za vse starejše od 50 let, ki so menili, da za glavni tek v dolžini 8.500 m niso ustrezno telesno pripravljeni. Prav vsi udeleženci so zadovolj­ni preckali ciljno crto okoli 12. ure, 30 minut kasneje pa je na prireditve­nem prostoru v središcu naselja potekala razglasitev rezultatov in prejem športnih nagrad. Slednje so podelili županja obcine Lukovica mag. Olga Vrankar, podžupan Vincenc Dragar, predsednik Krajevne skupnosti Krašnja Robert Pervinšek in podpredsednik Športnega društva Krašnja Jernej Tic. Prav vsi udeleženci prvic prejeli spominske medalje Letos so organizatorji podelili spominske medalje vsem udeležencem. Prvi trije najbolje uvršceni v vseh kategorijah so prejeli medalje, pode­lili pa so tudi pet pokalov. Pokal so prejeli: • Darja Gebert iz Zavoda CDT, ki je postala absolutna zmagovalka teka, • Jakob Mali iz Atletskega kluba Domžale, ki je postal absolutni zma- govalec teka, • najstarejša udeleženka Slavka Slapar iz Komende, • najstarejši udeleženec Zdravko Rucigaj, clan ŠD Preserje pri Rado­mljah in • s 15 udeleženci najštevilcnejša ekipa ŠD Krašnja. Poleg GP Trojane so clani ŠD Krašnja dogodek izvedli v sodelovanju z Atletskim klubom Domžale, ZD Domžale, Gostilno Bevc iz Lukovice, KS Krašnja, župnišcem, PGD Krašnja, gostinskim lokalom Bar pod lipo ter nekaterimi domacijami iz bližnjih naselij. Clani društva pa že vabijo na prireditev prihodnje leto. besedilO: lea smrkOlj FOtO: dragO juteršek in andrej nOvak Petra Pavlic postavila nove državne rekorde! V Kranju je v organizaciji domacega kluba X-Gym Kranj pod okriljem Zveze olimpijskega dviganja uteži Slovenije poteka-lo pokalno ekipno tekmovanje v olimpijskem dviganju uteži. Za TAK Domžale je vec kot uspešno nastopila tudi Petra Pavlic z Zlatega Polja. Petra je v potegu dvignila 73 kg, v sunku 92 kg ter v biatlonu kar 165 kg, s cimer je postavila kar tri nove državne re-korde. Petra je po tekmi povedala: »Iskrene cestitke prav vsem tekmo­valkam in tekmovalcem. Posebej sem vesela državnega rekorda v sunku, saj sem v zadnjem obdobju postavila kar nekaj rekordov v disciplini poteg, sedaj pa sem z dobrimi treningi izboljšala tudi rezultat v sunku.« besedilO in FOtO: valentin Orešek Bo Marjanov memorial v Trnjavi v prihodnjem letu drugacen? Tam dalec nekje se je njemu kar malce smejalo, ko je videl, da njegova ideja o športu in druženju v Trnjavi pocasi, a vztrajno prido­biva nove in nove panoge. Ce je bil velik navdušenec nogometa, ni zamudil nobene tekme niti v odbojki, tenisu in drugih športih, a najbolj je bil vnet za nogomet. Tako je v njegov spomin v nedeljo, 15. septembra, v Trnjavi potekal tradicionalni Marjanov memorial. Nogometaši so se pomerili v šte­vilnih medsebojnih obracunih v spomin na pokojnega ustanovne­ga clana ŠKD Bregar Marjana Poznica in za prehodni pokal. Turnir je sovpadal s praznovanjem obcinskega praznika, a so ga zaradi slabih vremenskih razmer v tistem casu prestavili za malce vec kot teden dni in to se je obrestovalo. Cudovito vreme je še polepšalo že tako prijetno nogometno vzdušje in napete, razburljive tekme so bile pra­va paša za oci, prav tako tudi številni goli. Ker so se nekatere tekme koncale z neodlocenim rezultatom, so bili potrebni tudi prosti streli in imeli smo kaj videti. Po res napetih tekmah in borbi do zadnje se­kunde regularnega casa smo dobili zmagovalce. Prehodni pokal je za leto dni prešel v roke nogometašem Podeželskega društva Blagovi-ca. Na drugo mesto so se uvrstili Outsiderji in tretji so bili veterani NK Crni graben. Prijetno popoldne se je tokrat nadaljevalo še s tekmo po zgledu tekmovalcev iz Stožic v odbojki med nežnejšim spolom. Tako bo v prihodnjem letu nežnejši spol imel svoje tekmovanje, tekmova­nje v odbojki za Marjanov memorial. Prijetno druženje se je nadalje­ Dan pred tradicionalnim tekom okoli Gradiškega jezera tekli vlecni psi Tretji vikend v septembru je bilo na Gradiškem jezeru zelo živahno. V obcino Lukovica so na soncno soboto, 21. septembra, prišli tekaci, ki so se udeležili teka z vlecnimi psi. Tekma je potekala v organizaciji Turisticnega društva Gradišce, Športnega društva Slovenske steze – Slo Trail in ekipe Canifit, ki so bili nosilci dogodka. »Gre za nekakšno tradicijo na Gradiškem jezeru. Zaceli smo tako, da smo se povezali s TD Gradišce in tekmovanje organizirali v casu, ko poteka tek okoli jezera. Na tej lokaciji smo vcasih dostikrat klubsko trenirali in zdela se nam je odlicna priložnost,« je po dogodku povedal Patrik Zupanic, uspešen tek­movalec v disciplinah z vlecnimi psi, ki se s tem ukvarja približno 15 let, in organizator številnih tekem po Sloveniji. Poznate ta šport? Tek z vlecnimi psi je šport, kjer pes in njegov vodnik teceta skupaj in imata hitrejši tempo, pes pa poleg teka tudi vlece voznika in njegova pozornost mora biti usmerjena samo na ti dve dejavnosti. Pogoj za sodelujoce pse je bil, da imajo vsi potni list in da so cepljeni proti steklini. Zanje je veljala tudi starostna omejitev, in sicer so morali biti na dan tekme stari najmanj eno leto. Tekmovali so v treh kategorijah: canicross (tek s psom), bikejoring (tek z vlecnim psom in kolesom) ter scooter (tek z vlecnim psom in skirojem). Glede na težo psov so bili v kategoriji canicross razvršceni v dve podka­tegoriji, kjer so pri teku s psom tekmovali tako moški kot tudi ženske: ca-nicross: open do 19,9 kg teže enega psa in canicross: open nad 20 kg teže enega psa. Za tekmovanje v pasji disciplini canicross je bila obvezna opre-ma pas, oprsnica in elasticna vrv. Gre za kategorijo, v kateri se pes hitreje utrudi, ker se bolj giba in posledicno izkoristi vec energije. Ceprav hitrost teka ni visoka, se v tej kategoriji v zelo kratkem casu utrudijo tudi najbolj hiperaktivni psi. Tekmovali tudi s kolesi in skiroji Moški in ženske so tekmovali tudi s kolesi, in sicer v kategoriji bikejoring: open z enim psom ter preostalih dveh kategorijah, imenovanih scooter ali vleka skiroja: scooter: open z enim psom in scooter: open z dvema psoma. Scooter je nacin med tekom in kolesom, vendar gre tukaj za poseben in velik skiro. Obicajno ima prvo kolo vecje (26–29 col) od zadnjega (20–26 col), spredaj pa je vprežen vlecni pes. Za razliko od kolesa je tukaj lahek sestop, pri cemer lahko vodnik pomaga psu ne le s poganjanjem, ampak tudi s tekom ob skiroju na težjih odsekih. Najhitrejši tekmovalec s psom okrog jezera v 14 minutah, 2 sekundah in 8 stotinkah Najhitrejši ta dan v tej disciplini in v obeh podkategorijah je bil Damjan Žepic. V kategoriji canicross: open do 19,9 kg je krog pretekel v 14 minu­tah, 2 sekundah in 8 stotinkah sekunde ter v kategoriji canicross: open nad 20 kg je z drugim štirinožnim prijateljem krog pretekel v 11 minutah, 50 sekundah in 10 stotinkah sekunde. »Proga na Gradiškem jezeru je prijetna in primerna za vse, tudi tiste bolj resne tekmovalce, ki želijo morda bolj specificno progo, zmorejo pa tudi tisti, ki šele zacenjajo ta šport. Všec nam je tudi, ker je lokacija zelo dostopna in nimamo težav z oznacevanjem,« je strnil svoje vtise Zupanic. V Sloveniji se za ta šport zanima vedno vec ljudi, vendar pa Patrik Zupanic razlaga, da je v primerjavi z agility-jem (šport, kjer vodnik vodi in usmer­ja psa skozi razlicne ovire, ki so postavljene v dolocenem številcnem za­poredju) bolj specificen. Ne le, da potrebuješ psa, ampak mora biti tudi vodnik dobro fizicno pripravljen. »V Sloveniji imamo kar nekaj tekem, kar kaže na razvijanje tega športa. Na tekmah je število tekmovalcev med 40 in 60, dve takšni sta, kjer so tudi kolesa, na ostalih pa je samo tek s psom. Nekate­ri tekmovalci tovrstne dogodke izkoristijo kot pripravo na vecja mednarodna tekmovanja, kot na primer svetovno ali evropsko prvenstvo, kjer naše barve zastopajo tudi Slovenci,« še dodaja. besedilO: lea smrkOlj FOtO: živa hernaus Za krog okoli Gradiškega jezera le 13 minut, 39 sekund in 8 stotink Veliko obcank in obcanov Gradiško jezero najraje obišce takrat, ko ni pretirane gnece, kot je to obicajno za nedelje. Kljub temu pa je ena ne­delja v letu, ko je jezero izjemno priljubljeno prav v dopoldanskem casu, ko poteka tek okoli Gradiškega jezera. Letošnji 16. tek je potekal v nedeljo, 22. septembra, v organizaciji Turisticnega društva Gradišce. Soncen dan je privabil kar 194 tekacev, od tega 78 otrok in 116 odraslih, ki so izboljšali lanskoletne rekorde. Najhitrejši krog okoli Gradiškega jezera je pretekel atlet in tekac na srednje in dolge proge Robert Kotnik v 13 minutah, 39 sekundah in 8 stotinkah ter izboljšal svoj lanskoletni rezultat za štiri sekunde. Med predstavnicami nežnejšega spola je bila najhitrejša Alenka Žavbi, ki je za razdaljo enega kroga potrebovala 19 minut, 15 sekund in 9 stotink sekunde ter najboljši rezultat lanskega leta izboljšala za skoraj 40 sekund. Tek povezuje sokrajane in privablja tudi sosednje obcane »Udeležba vsako leto narašca, zaradi lepega vremena smo pricakovali številc­nejšo udeležbo, ki se je podala okrog jezera. Med udeleženci so bili tudi pred­šolski otroci, saj sprva zanje nismo imeli kategorije, sedaj pa že nekaj let veselo tecejo in dosegajo uspešne rezultate. Letos se je teka udeležilo 25 predšolskih otrok, ki so v cilju prejeli leseno spominsko medaljo,« pojasnjuje Milan Vesel, ki zadnje leto predseduje TD Gradišce, pri organizaciji teka pa je aktiven že od samega zacetka. Spremembe, ki jih opaža, so v povecanju dokumenta­cije, vendar so s temeljitimi predpripravami tudi letos uspešno uredili vse postopke za izvedbo tradicionalne tekaške prireditve. 152 tekmovalcev v desetih kategorijah Tradicionalni tek okrog Gradiškega jezera je potekal v naslednjih dolžinah: otroški tek na 1.200 m, tek na 4.200 m oz. en krog in tek na 12.600 m oz. trije krogi. Skupno je bilo v 10 kategorij uvršcenih 152 tekmovalcev: mlajši decki do 10 let, mlajše deklice do 10 let, starejši decki 11–15 let, starejše deklice 11–15 let, mladinci/clani do 34 let, mladinke/clanice do 34 let, ve­terani 35–45 let, veteranke 35–45 let, starejši veterani 46–90 let in starejše veteranke 46–90 let. Odlicno so se odrezali tudi tisti, ki so se odlocili za tek na 12.600 metrov, in sicer je kar 42 tekacev po prvem odteklo še dva kroga. Tudi v tej dolžini so tekaci izboljšali rezultate v primerjavi z lanskim letom. Najhitrejši je bil Matej Letojne z rezultatom 45 minut in 24 sekund, najhitrejša pa Kata-rina Robnik, ki je pritekla v cilj po eni uri, eni minuti in dveh sekundah. Kot najstarejši se je teka udeležil 68-letni Anton Hribar z rezultatom 1 ura, 13 minut in 24 sekund, najmlajši udeleženec pa je bil 5-letni Gaber Drcar Ovca, ki je za najhitrejšim v kategoriji mlajši decki do 10 let zaostal le 1 minuto in 33 sekund. Cestitke tekacem za udeležbo in zahvala sponzorjem za podporo 16. teka okoli Gradiškega jezera Upravni odbor Turisticnega društva Gradišce pri Lukovici cestita vsem tekacem za uspešno udeležbo na 16. teku okoli Gradiškega jezera. Prav tako pa se zahvaljuje vsem clanom in simpatizerjem društva, ki so aktivno pristopili k pripravam na tek, izvedbi same-ga teka in urejanju prizorišca po zakljucku teka. Ob tej priložnosti se tudi iskreno zahvaljuje svojim zvestim donator­jem, sponzorjem in podpornikom, ki so 16. tek okoli Gradiškega jezera omogocili. In sicer: Lavaco d.o.o., Rodex, Sam d.o.o., Kunavar parketar­stvo, Avto Kveder, Obcina Lukovica, Obcina Domžale, Widex Trading d.o.o., Hofer trgovina d.o.o., Gostišce Trojane, Rekreacijski center Ur-banija (RCU), Pizzeria in špageterija Olivia v Trzinu, Javno komunalno podjetje Prodnik, Miran Hrovat s.p., Zajchek Woods, Kovinoplastika Kosmatin, Gostilna pri Bevcu, Gradbena mehanizacija Hribar, Meso Ka­mnik, Ana Cajhen s.p. in poskusni sadovnjak Brdo pri Lukovici. Športne prireditve na Gradiškem jezeru se vsako leto udeleži podžupan obcine Lukovica Vincenc Dragar, ki se v prostem casu ukvarja s hokejem in tenisom, vendar spremlja tudi tek. »Zdi se mi odlicna prireditev, saj se je udeležijo tekmovalci iz razlicnih slovenskih krajev ter obišcejo našo obcino. Menim, da smo v obcini Lukovica aktivni športniki, ceprav opažam, da bolj individualno.« Z Dragarjem se strinja Vesel, saj je tek zelo dobro sprejet izven meja obcine Lukovica: »Veseli me, da je postal tek dogodek, ki povezuje sokrajane in clane TD Gradišca pri organizaciji in pripravi dogodka. Prihodnje leto bomo gosti­li tudi 20. tradicionalno srecanje Gradišc Slovenije, ki bo za nas kar precejšnji projekt,« zakljucuje sogovornik. besedilO: lea smrkOlj FOtO: erika cerar, td gradišce Sponzorji in donatorji 16. teka okoli Gradiškega jezera. Pravilno recikliramo biološko razgradljive odpadke? Znano je, da biološko razgradljivi odpadki predstavljajo veliko obremenitev za okolje, saj se ob odlaganju iz njih proizvajajo tudi toplo­gredni plini (kot je metan itd.). K bolj skrbnemu locevanju biološko razgradljivih odpadkov zagotovo prispevajo tudi veljavni predpisi, ki prepovedujejo mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki. Kar z drugimi besedami pomeni, da biološki odpadki ne smejo biti prisotni v zabojniku za mešane (crn) odpadke niti v zabojniku za embalažo (rumen), prav tako pa jih je prepovedano zlivati v odtoke ali metati v stranišce. Ste vedeli, da odlaganje ostankov hrane v odtoke in stranišce maši kanalizacijske cevi in privablja glodavce? Reciklirani biološko razgradljivi odpadki = kompost Locevanje je obveza vsakega gospodinjstva, izvajalec javne službe pa mora zagotoviti loceno zbiranje in prevzemanje. Glavni namen locene­ga zbiranja biološko razgradljivih odpadkov je zagotoviti najprimernejše in najucinkovitejše nadaljnje ravnanje s tovrstnimi odpadki, zato so vsi loceno zbrani biološko razgradljivi odpadki, zbrani v okviru javne službe ravnanja z odpadki, predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki in v kompostarni predelani v kompost. Tako pridobljen kompost se nato ko­ristno uporabi na primer za zasajanje površin po gradnji ob avtocestah ipd. Locevanje biološko razgradljivih odpadkov je na obmocju obcin Dom-žale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravce urejeno z uporabo rjavih za­bojnikov, del uporabnikov, predvsem tistih na bolj ruralnem obmocju, pa ima locevanje in odlaganje biološko razgradljivih odpadkov urejeno kot kompostiranje v hišnem kompostniku. Kjer je to izvedljivo, je naj­bolj priporocljiva kombinacija obeh rešitev. Zbiranje v rjavih zabojnikih Med biološko razgradljive odpadke spadajo kuhinjski odpadki (ostan­ki hrane, papirnate brisacke, cajne vrecke in kavna usedlina…) in vrtni odpadki (rože, plevel, trava, listje, veje…). Odvozi vsebine rjavih zabojnikov se v poletnem casu izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa vsakih štirinajst dni. V poletnem ob-dobju so rjavi zabojniki enkrat na mesec strojno ocišceni. Ob tem velja poudariti, da lahko uporabniki rjavih zabojnikov kadar koli brez doda­tnih stroškov pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu obcasno povecane kolicine zelenega vrtnega odreza. Hišni kompostnik je dobrodošla rešitev Na obmocjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko raz­gradljivih odpadkov, je potrebno le-te zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporabnike, ki se odlocijo, da ne želijo imeti rjavega zabojnika in oddajo vlogo za hišno kompostiranje. Pri tem je pomemb-no, da hišni kompostnik ustreza predpisom (Pri tem je pomembno, da hišni kompostnik ustreza predpisom (Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom in Pra­vilnik o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov). Odpadki, ki so primerni za kompostiranje: Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v oko­lju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, mašcobe, ostanki teksti-la, vsebina vreck za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, macji in pasji iztrebki, plenice. Postavitev hišnega kompostnika: Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsencen ali sencen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kom­postnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezracen. Postavi se ga tako, da ne povzroca motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljišcih. S pravilno tehniko kompostiranja dobimo kakovosten kompost Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zracenje od spodaj in preprecuje zasta­janje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna po­nudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potreb-no takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprecimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptici. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebu­jejo doloceno vlago. V casu daljše poletne suše je priporocljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezracimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. Vec o locevanju odpadkov in kompostiranju si lahko preberete na spletni strani www.jkp-prodnik.si. javnO kOmunalnO pOdjetje prOdnik • odpadno vejevje, • trava, • listje, • stara zemlja loncnic, • rože, • plevel, • gnilo sadje, • stelja malih rastlinojedih živali, • lesni pepel. • zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, • jajcne lupine, • kavna usedlina, • filter vrecke, • pokvarjeni prehrambni izdelki, • kuhani ostanki hrane, • papirnati robcki, brisace in papirnate vrecke. Obvestilo o prehodu na zimski urnik odvoza biološko razgradljivih odpadkov Praznjenje posod za biološke odpadke se izvaja: • vkljucno od marca do vkljucno oktobra na 7 dni; • vkljucno od novembra do vkljucno februarja na 14 dni. Uporabnike javne službe zbiranja biološko razgradljivih odpadkov na obmocju obcine Domžale obvešcamo, da s 15. novembrom pricne ve­ljati zimski urnik praznjenja rjavih zabojnikov. V zimskem obdobju se zabojniki praznijo na 14 dni. Na tedensko praznjenje ponovno preide-mo s 16. februarjem. Tocni urniki odvoza biološko razgradljivih odpadkov so objavljeni na www.jkp-prodnik.si. javnO kOmunalnO pOdjetje prOdnik OBVESTILA, VABILA 31 Evropska poslanka Ljudmila Novak Drugorazrednost Formalna demokraticna ureditev posamezne drža­ve še vedno ni garancija, da se bo zapisano v teoriji, odprla vrata evropske pisarne v Ljubljani Na sedežu stranke Nova Slovenija - kršcanski demokrati je svoje do-movanje dobila v tem mesecu tudi evropska pisarna naše poslanke Ljudmile Novak. To je tako za stranko kot za evropsko pisarno velika pridobitev, saj bomo skupaj oblikovali naša stališca in se odzivali na dogajanja v Evropi in domovini. Evropsko pisarno vidimo kot izjemno priložnost za pretok informa­cij, srecanja za izmenjavo mnenj in pobud vseh, ki želijo podrobneje spoznati delo Evropskega parlamenta in aktivno prispevati k lepši po­dobi naše kršcanske Evrope. V Novi Sloveniji s svojo politicno sredinsko usmeritvijo in dnevno ak­tivnostjo v slovenskem politicnem prostoru, vseskozi dokazujemo, da smo blizu ljudem. To je naša maksima, ki se ji nikoli ne smemo odre-ci. Odzivamo se na problematiko na vseh podrocjih, ne z nestrpno ideologijo in iskanjem sovražnikov, ampak s premišljeno in strokovno podprto analizo: za ucinkovito in pravicno zakonodajo, za korenite spremembe v zdravstvu, za okoljevarstvena vprašanja, za investicij­ske programe, socialno pravicnost in spoštovanje clovekovega življe­nja z etiko kršcanskih vrednot. Za varovanje slovenstva, v skupnosti evropskih narodov. Naša širša domovina je Evropa narodov, ki smo jo s ponosom obogatili s slovensko zvezdico in slovensko zastavo. Za ohranitev evropske civilizacije in kulture, ki ji pripadamo. Evropsko pisarno lahko obišcete vsako sredo, od 10.00 do 16.00 ure, vedno pa se lahko dogovorimo za obisk in srecanje tudi ob drugih dnevih. Dogovorite se lahko z asistentko evropske poslanke Mojco Stoschitzky (040/322 780). Obcinski svet Obcine Lukovica, ki se bo sestal na oktobrski seji, caka veliko dela. Pricakujemo ugotovitve opravljene revizije, ki mora dati odgovore na vprašanje, kako bo obcina v prihodnjih letih sledila zastavljenim ciljem. Kje bo dobila vsa potrebna financna sredstva in predvsem - kdo bo za prevzeto negativno stanje obcinskega proracu­na odgovarjal. Cas je za odgovore. mOjca stOschitZky izvrševalo kasneje tudi v praksi. In žal lahko ugota­vljamo, da, ne glede na to, da smo se formalno leta 1990, Slovenke in Slovenci rešili iz krempljev totalitarnega komunisticnega sistema, država še vedno v rokah tistih elit, katerim Slovenija nikdar ni bila »in-timna opcija«. Vseskozi, od prvega dneva naše samostojnosti, zavirajo proces demokratizacije in razvoja Slovenije na vseh podrocjih. Zaradi lastnih interesov, za vsake volitve, omenjena omrežja iz ozadja usta­navljajo »instant stranke« , ki so do sedaj pri vodenju teh marionetnih levicarskih vlad, slovenskemu narodu povzrocile ogromno škode. Njih posledice bodo obcutile še mnoge nadaljnje generacije Slovenk in Slovencev. Drugorazrednost, nas, vecine državljank in državljanov, je opazna prakticno na vsakem koraku. Mali, drugorazredni clovek, ki ni del teh prvorazrednih elit, je kaznovan s tisoc evri, ce pomaga sosedu ali ga deložirajo iz stanovanja, zaradi nekaj sto evrov neplaca­ne najemnine. Medtem pa istocasno nekomu na »lepe oci« odpišejo 29 milijonov, našega, davkoplacevalskega denarja. Vladajoca koalicija je nedavno soglasno zavrnila predlog naše stranke, glede dviga mi-zerno nizkih invalidskih pokojnin. Po drugi strani, pa ni s strani vlade nikakršnega problema, ko gre za dvig borcevskih, kjer se izplacujejo precej višji transferji, kot pri invalidskih pokojninah. Med prejemniki borcevskih, je zanimivo, tudi precej tistih »borcev«, ki so rojeni dav-no po koncu druge svetovne vojne. Precej kriticna situacija je v zdra­vstvu, sodstvu, pri varnosti v državi in še marsikje drugod, kjer zakoni ne veljajo enako za vse. Ta neenakost ljudi pred zakonom, je v zadnjih letih v Sloveniji presegla vse okvirje normale, zato smo se tudi v SDS-u pridružili protestu »Rešimo Slovenijo«, ki je potekal v oktobru, v Lju­bljani. Med pet tisoc glavo množico, smo se ga udeležili tudi clani na­šega obcinskega odbora. Na Prešernovem trgu so se pele slovenske pesmi, vihrale so slovenske zastave. Zadišalo je po pomladi, po nove-mu zacetku, ki vzbuja upanje, za lepši jutri naše domovine. Nekdo je nekje zapisal, da »v Sloveniji ni mafije, ker mafija vodi državo«. Žal je ta aforizem v veliki meri aktualen in resnicen. Zato, spoštovane Slovenke in Slovenci, tudi mi, v OO SDS Lukovica, vas pozivamo, da stopimo skupaj! Zaradi vseh nas, naših zanamcev, zaradi naše Slovenije. Dovolj nam je drugorazrednosti in krivic! OO sds lukOvica Bolecina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihce nam ne more vec vrniti. ZAHVALA V 74. letu starosti, mnogo prezgodaj, nas je zapustila naša draga mama STANKA PUSTOTNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoc, izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Posebna zahvala gre osebju Hematološkega oddelka UKC Ljublja­na za vso skrb in nego. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni. 34 KRIŽANKA STAMI podjetje za trgovino na debelo in drobno, d. d. • Prodaja gasilske opreme • Prodaja opreme za delovno in civilno zašcito in ekologijo • Prodaja opreme za Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Združenja Sever Uredništvo Rokovnjac ROKOVNJACEVA NAGRADNA KRIŽANKA Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Nagrajuje STAMI d. d. Nagrada za pravilno izpolnjeno križanko je gasilni aparat podjetja STAMI. Aparat bo prejel le en prejemnik, ki ga bomo izžrebali med vsemi prispelimi pravilno izpolnjenimi križankami, nagrada pa ni zamenljiva za gotovino. Izpolnjene križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 18. novembra 2019, na naslov uredništva Rokovnjac, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Nagradna križanka #2 Geslo nagradne križanke: SLADKA TRADICIJA Nagrajenka prejme par nogavic in decembrsko mesecno vstopnico za funkcionalno vadbo v telovadnici OŠ Krašnja, ki jo podarja ŠD Krašnja. Nagrada ni zamenljiva za gotovino, nagrajenka pa se za prevzem dogovori s predsednikom ŠD Krašnja Marjanom Štrukljem (strukelj.marjan@gmail.com). Nagrado prejme: Barbara Peterka VEITTEAM Domžale