Naši dopisi.
Z Dunaja 4. marca....................
Sinoči  je zopet sneg pobelil   ulice   Dunajske  in  danes
____    78    ____
jutro kidale so ga velike množice delavcev na kope ter ga odvažali na večje prostore izrekoma na široko okrožno cesto. Gorkomer kazal je danes zjutraj ob 9. še 6° mraza ; ker je jasno, bode se čez dan že ogrelo — toda zima drži se svojih pravic, zagotovljenih ji v „Pratiki", ki ji kaže vladarsko dobo do 21. marca — Samo sv. Gregor, kateri po starodavnem ljudskem pravu pričenja spomlad, zamore zimi utrgati ubornih 9 dni, to upamo, da se zgodi tudi letos.
Danes večer bode v hotelu „Zillinger" na Vidni velika Beseda na ča.st našemu pesniKu Vodniku, te Besede udeleže se gotovo zastopnici vseh tukaj biva-jočih slovanskih narodov. - Obljubil je pri petju ta večer sodelovati tudi pevec Weiglein od dvorne opere, pa med pisanjem čujem, da se nekaj kuja, — po stari navadi pevcev. —
Državni zbor sam ima glede javnih sej nekake počitnice, neumorno pa delujejo odseki. V javnih sejah obravnavajo se večinoma zastareli, deloma pozabljeni ali taki predmeti, o katerih velja pregovor, „iz te moke ne bode kruha*.
Tak predlog je v zadnjih dveh sejah obravnavan pa še ne dognan predlog o nekaterih polajšavah pri potrjevanji podpisov na pismih, katera se imajo rabiti pri zemljiških uknjižbah. Razun male izjeme od leta 1852. do 1855. v prejšnjih časih ni bilo postavno zapovedanih takih potrdil in še le 1. 1872 se je sklenila taka postava. Od one dobe naprej bojuje se vse prebivalstvo skoraj brez izjeme zoper to prisilno potrjevanje, ker v je resnici velikansko breme.
Predlog poslanca Siegel-a in drugov zahteval je, naj se iz vse zbornice voli odsek 18 členov, ki naj bi predlagal, kako bi se to breme polajšalo, ako ne popolnoma odpravilo. Leta 1882. predložila pa je vlada sama načrt postave s polajšavami glede književnih pisem, ki zadevajo vrednost do 100 g Id. Zbornica poslancev je predlog sprejela pa gosposka zbornica ga je zavrgla.
Sedaj predložil je dotični v ta namen izvoljen odsek približno enak predlog, ki bistvene polajšave pri* voluje do vrednostne svote 100 gld. ki pa v svoji obliki ni posebno srečen in ki po drugi strani nikakor ne zadostuje onim, ki so po vsem nasprotniki prisilnega potrjevanja podpisov.
Obširno in zgodovinsko razpravljal je ta predmet Kronawetter, z nasprotnega stališča pa društvo notarjev, Ni dvomiti, da bode zbornica poslancev sklenila po svojem prepričanji, ali vlada ne bode hotela storiti odločnega koraka, še manj pa je pričakovati, da bi postala gosposka zbornica kmalu druzega menenja, kot pri zadnjem sklepanji.
V torek je na dnevnem redu tudi državna pomoč Goriški zarad bolezni „pelagra" in pa odškodnina vožnje za katehete.
Iz IjubJjane — Koroški Slovenci. Najtemnejša maroga našega ustavnega življenja v tostranskih deželah je pač ravnanje  s   koroškimi   Slovenci,
___79   ___
Ako človek opazuje tamošno uradovanje, ako si ogleda šolstvo DJem namenjeno, prašati se mora nehote: ali za koroške Slovence ne veljajo one ustavne in šolske postave, kakor za druge narode, — ali slovenski del Koroške ne spada k Avstriji.
To stanje, te nesrečne razmere koroŠKih Slovencev opisavali so slovenski državni poslanci z gorečimi besedami z ojstrimi interpelacijami, — žalibog do sedaj še brez pravega vspeha. Vendar pa je dosedanje de-lovauje slovenskih poslancev imelo nekaj vspeha na dve strani: Prvič strmeli so celo narodni nasprotniki, o nepravičnostih, ki se koroškim Slovencem gode še dandanes in protigovori postali so maludušni in še bolj plitvi kot pred. drugič pa so koroški Slovenci dobili vendar zopet nekoliko poguma, zapušča jih prejšnja obup-nost, ker vidijo, da v hudem boju za svoje narodne pravice niso osamljeni — temveč, da so z njimi vsi drugi Slovenci pa tudi pravični Nemci.
O raščečim pogumu priča izrekoma zaupnica in zahvalnica, katera je minuli teden s Koroškega došla na Dunaj slovenskim državnim poslancem.
Te zahvalnice podpisane od 56 različnih slovenskih občin, krajnih šolskih svetov, večinoma tudi od župnij in od velikega števila posestnikov, obrtnikov, trgovcev itd.   — glasi  se  do  besede tako:
Visokočestiti gospodje državni poslanci!
V državnem zboru ste dokazali, kako se nam koroškim Slovencem godi. Možato ste se potegovali za našo materno slovensko besedo, naj dobi v Šolah in kandijah svoje postavne pravice. Očitno povemo in potrjujemo, da ste govorili popolnoma po naŠej volji in po naših željah. Izrekamo Vam svojo najtoplejšo hvalo in zahvalo za ves Vaš trud, ter Vas vse prav lepo prosimo, da nas koroške Slovence, ki v drlavnem zboru nimamo izmed koroških poslancev nobenega branitelja in zagovornika, tudi zanaprej tako bratovsko in srčno branite in podperate.
Zahvalnice podpisane so večinoma še avgusta mesca min. leta. deloma pa tudi še le kasneje minulega leta.
Med podpisovalci je mnogo razumnikov, mnogo prostih posestuikov, pomenljivo pa je. da je prav mnogo imen pisanih z nemškimi črkami, nahaja se pa poleg podpisov tudi opazka: Vsi ostali možje, ki ne znajo pisati me pooblastujejo in prosijo naznaniti, da se vsi pridružijo tej zahvalnici in prošnji.
To gibanje nam je porošt\o, da Koroška nikakor ni še zgubljena in da tudi tam kmalu nastopi čas izobraževanja na naravni — narodni podlagi!
— Gosp. deželni glavar grof Thurn, ki se je po končanem deželnem zborovanji podal v Raduljico, da bi zlatenico pregnal v zdravem gorenjskem zraku, vrnil se je koncem minulega tedna nazaj v Ljubljano, ne da bi se bil ozdravil od hude bolezni na jetrih. Želimo pa in nadejamo se, da umetnost zdravnikov, milejši bližajoč se spomladni zrak ali morebiti primerna kopel, prav kmalu
reši priljubljenega našega deželnega glavarja nadležne bolezni.
—  „Laibacher Schulzeitung", o kateri se sedaj skoraj deset let ni culo nikjer nikoli nič oglasila, se je sedaj zopet z vabilom do naših učiteljev, naj se vzdignejo zoper šolski predlog Lich tenstei n-o v. — Mi izrekli smo svoje mnenje o tem predlogu jasno in brez ovinkov: načslo predloga je gotovo pravo, in katoliško slovensko ljudstvo mu gotovo ne bode nasprotovalo. Vendar pa je prav tako gotovo, da je predlog glede nas Slovencev pomanjkljiv. Ako hoče šola naša v resnici ostati  verska,   mora biti tudi narodna. —
V  interesu Slovencev koroških, primorskih in štajerskih mora toraj naš narod po svojih zastopnikih zahtevati, da se predlog Lichtensteiuov razširi tako, da sprejme načela avtonomije, versko in pa narodno šolo. — V tem smislu delovati je tudi našim narodnim učiteljem. Svarila pa jim je dosti, česa ne smejo storiti, ako jih „L. Sch " hujska proti predlogu Lichtenstein-ovem.
—  O  zdravji  državnega poslanca dr. Ferjančiča
in soproge njegove čujemo, da se je začelo boljšati. Upamo, da kmalu okrevata.
Za hudim kašljam bolan je pa tudi poslanec tržaški Nabergoj, ki tudi že teden dni biva v Proseku. Upamo da tudi njega ozdravi spomlad teško pričakovana.
—  Kmetijska podružnica na Bledu. V nedeljo 11 t. m. bode popoludne ob 4. uri v šoli na Bledu shod gospodarjev, z namenom, da ustanove za blejsko stran posebno podružnico kmetijske družbe. Ob tej priliki predaval bode g. Gustav Pire, tajnik kmetijske družbe v Ljubljani, o važnosti in koristi kmetijske družbe. Da se ustanovi ta podružnici, ima največ zaslug gospod A. Hudovernik iz Bleda, ki je nabral uže veliko število novih udov.
—  Državna pomoč za stradajoče goriške furlaue.
V  budgetnem odseku potegnil se je za svoje goriške rojake poslanec dr. vit. Tonkli minulo soboto z jako toplimi besedami prav tako, kakor vlansko leto pri drugem branji dotičnega predloga grofa Coronini-jevega. Dunajski listi poročali so o teh obeh govorih primeroma obširno. Zanimivo pa je, da so goriški listi te zagovore dr. Tonklijeve zamolčali obakrat, kakor je videti prav namenoma.
—  Slovenski državni poslanci imeli so minulo nedeljo svoj zaupni razgovor o daljnem svojem postopanji. Nadrobnosti razgovora naravno sedaj niso za javnost, temveč se bodo razodevale priličoo dejansko.
—  Vreme bilo je tudi minuli teden nepretrgoma mrzlo. Zima skrbno izrablja še svoje zadnje dni. Upamo da čez teden dni prične nastopati spomlad svoje milejše vladarstvo.
—  Vodnikova beseda na Dunaji bila je minulo nedeljo večer prav sijajna, bil je prav lep shod sloven-sko-hrvatske-češke mladine in pa. starejših rodoljubov iz vseh vrst stanov.   Državnih  poslancev   bilo je navzočih
___    80   ___
11 in to: 3 slovenski. 2 češka. 2 hrvatska. 2 poljska in 2 nemška.