ˇ SOLA MERJENJE KVALITETE 1 Prispevek na Posvetu o pouˇ cevanju fizike, kemije in matematike 2 DAMJAN KOBAL Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani in BOJAN HVALA Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru ˇ Cemerimokvalitetopoukavnaˇ sihˇ solahpoˇ steviluodliˇ cnihocen,ˇ stevilu maturantov, ˇ stevilu diplomantov, doktorandov, smo lahko ponosni. Kvali- teta ˇ sole pa ni v ˇ stevilu odliˇ cnih spriˇ ceval, ampak v odliˇ cnosti in globini vsebine. Kvalitete ni mogoˇ ce meriti, lahko jo le ocenimo. Ocena pa zahteva odgovornega in pristojnega ocenjevalca in dejansko ni teˇ zka. Tako uˇ citelji kot otroci in starˇ si namreˇ c dobro vedo, kdo je dober in kdo slab uˇ citelj ali uˇ cenec in kaj je dobro ter kaj slabo znanje. V novih tehnoloˇ sko-medijskih razmerah je delo uˇ citelja vse teˇ zje. Zahteva veliko inovativnosti, poleg strokovnega in pedagoˇ skega znanja pa tudimoˇ cnoinzreloosebnost. Letakuˇ citeljlahkovˇ soliustvariintelektualno in ˇ custveno izjemne dogodke, ki se dotaknejo uˇ cenca. Zato potrebujemo in- telektualno zmoˇ zne, osebnostno zrele in pedagoˇ skemu delu predane uˇ citelje. Zatomorajobitikriterijipriizobraˇ zevanjuuˇ citeljevveˇ cstranskiindovoljvi- soki. Nepotrebujemovelikemnoˇ zicemedlihuˇ citeljev,paˇ cpazmernoˇ stevilo odliˇ cnih. Odliˇ cnihuˇ citeljevimamovnaˇ sihˇ solahkarnekaj. Polegnjihimamotudi ravnoduˇ sno-leˇ zerne uˇ citelje, ki si iz meseca v mesec sluˇ zijo plaˇ co; in konˇ cno tudi uˇ citelje, ki iz tega ali onega razloga vˇ soli delajo velikoˇ skodo. Kljuˇ cno vpraˇ sanje je, ali znamo prepoznati ene, druge in tretje? Ali znamo prve 1 Ponatis s soglasjem avtorjev in SAZU 2 SAZU, Ljubljana, 22. 9. 2010 150 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 4 Merjenje kvalitete nagraditi, druge spodbuditi in tretje odstraniti? Bojimo se, da je odgovor negativen. Kaj lahko storimo, da bi bil pouk v naˇ sih ˇ solah kvalitetnejˇ si? a. Da bi bil pouk lahko kvaliteten, se moramo loˇ citi od zablode permi- sivne vzgoje, ki se je izrodila v kaotiˇ cen sistem nezaupanja, izigravanja, lenobe in nesmiselne (pre)obremenjenosti. Mladi potrebujejo izzive, ne udobja. Mladi potrebujejo enostaven in pregleden sistem dolˇ znosti. Ja- sna pravila obnaˇ sanja. Potrebujejo (simboliˇ cno) ” brezpogojno ljubezen matere“ in tudi ” pogojno ljubezen oˇ ceta“. Mladi potrebujejo ” motiva- cijo“, torej odgovorne odrasle, ki jih znajo, zmorejo in smejo ” pognati v tek“. Potrebujemo uˇ citelje, ki zmorejo globoko misliti, da bi lahko obvladali gnetljivega duha mladih. Potrebujemo uˇ citelje, ki bodo znali v mladih razvijati kritiˇ cnost, ki jih edina lahko obvaruje pred moder- nim suˇ zenjstvom potroˇ sniˇ stva. Mlade je treba uˇ citi konstruktivnega in odgovornega reˇ sevanja (lahko razumljivih, a teˇ zko reˇ sljivih) proble- mov. Nasprotno pa ” permisivna vzgoja“ ˇ zivi v iluziji, da problemov ni. Problemi in konflikti so sestavni del ˇ zivljenja, spretnost in modrost pri njihovemreˇ sevanjupastavirnavdihaintemeljˇ cloveˇ skegadostojanstva. ˇ Sola naj mlade povede od odgovorov na naravne otroˇ ske zakaje do od- raslih zakajev, ki odgovarjajo na probleme ˇ cloveˇ skega bivanja. ˇ Ceprav je mogoˇ ce razumeti ” vzgib starˇ sev in vzgojiteljev“, da bi otroke zaˇ sˇ citili predproblemi,je ” zaˇ sˇ citniˇ ska“vzgojanezrela,neodgovornainˇ skodljiva. ˇ Clovek se lahko produktivno uˇ ci in navaja novega le v mladosti. Petin- dvajsetletniˇ student,kimumatireˇ sujeˇ zivljenjskeinˇ studijskeprobleme, je izgubljen in nima veˇ c skoraj nikakrˇ snih moˇ znosti dostojnega ˇ zivlje- nja. Niti on niti njegovi bliˇ znji. Akademiki in tudi drugi ljudje, ki se z veseljem lotevamo svojega dela, se najbrˇ z dobro zavedamo, kako vzne- mirljivo utegne biti delo, tako v znanosti, umetnosti kot tudi drugje, kako se odpirajo svetovi, kako se rojevajo in ugaˇ sajo upanja in kakoˇ cu- dovitosevˇ casihsestavijodogodkiinspoznanja. Kakotorejproduktivno delo utegne biti veliko bolj zabavno od vsake tako imenovane zabave. Tovrstnega duha odprtosti in radovednosti je v naˇ sih ˇ solah premalo. Tudi zaradi permisivne vzgoje. b. Da bi bil pouk lahko bil kvaliteten, je treba nujno zagotoviti primerno selektivnost ˇ solskega sistema. Velik del osnovnoˇ solcev se z odliˇ cnim 150–155 151 Damjan Kobal in Bojan Hvala uspehom vpiˇ se na srednje ˇ sole in tudi tam je prehodnost skoraj po- polna. Ovir za vpis na univerzitetneˇ studijske programe je malo,ˇ stevilo razpisanih mest nesorazmerno visoko. Financiranje univerze po ˇ stevilu ˇ studentov odstranjuje tudi zadnje filtre v sistemu. Veˇ cina generacije se torej dovolj gladko zapelje skozi razliˇ cne faze sistema in se znajde na ogromnem in nepreglednem zaposlitvenem trgu. Na njem potem divja krut boj, v katerem sposobnost in znanje pogosto nista kljuˇ cna. V se- lektivnem ˇ solskem sistemu bi diploma pomenila solidno sluˇ zbo in bi ˇ ze s tem motivirala kvalitetnejˇ si ˇ studij. c. Da bi bil pouk bolj kvaliteten, bi ga morali osvoboditi forme. Forma- lizem le navidezno dobro definira pomene, o katerih govorimo. Forma- lizem marsikje postaja slepilo pomena in odsotnost odgovornosti. Na- mesto miselnega napora pri iskanju pomena se neodgovorno zateˇ cemo k formalnemu. Namestoodgovornih ” Kajtosplohpomeni?“, ” Aliotrokto razume?“, ” Zakaj me ne razume?“, ” Kako bi lahko razumelˇ se drugaˇ ce?“ imamo poudarjene ” pomene v okvirˇ ckih“! Kot reˇ ceno, kvalitete pouka ni mogoˇ ce formalno meriti. Da bi jo lahko formalno merili, smo marsi- kje pouk sistemsko zakomplicirali, vsebinsko pa trivializirali. Iluzija, da bomo s formo prepreˇ cili napake, je ena najveˇ cjih zablod moderne dobe. Dostojanstvo ˇ cloveka temelji na svobodi in odgovornosti. Na pravici in dolˇ znosti, da se odloˇ ca. V naivnem pohodu formalizma, ki naj bi pre- preˇ cilˇ cloveˇ ske napake, smo napake pomnoˇ zili, odgovornost zmanjˇ sali in ˇ cloveku vzeli dostojanstvo. Da bi pouk naredili kvaliteten, je nujno, da uˇ citelju damo vsebinsko in organizacijsko svobodo. Namreˇ c, neskonˇ cni sistem kombinacij in nesmiselnih formalnopravnih ” moraˇ s“ in ” ne smeˇ s“ ima za posledico, da uˇ citelji ne znajo, si ne upajo ali ne smejo ” razu- mno in jasno odgovoriti“ niti na najosnovnejˇ sa (sistemska) vpraˇ sanja, kaj ˇ sele postavljati jasne in dovolj teˇ zke zahteve. Kot bi igrali igro, ka- tere pravil ne poznamo in se moramo za vsako potezo posvetovati, ali je vskladuspravili...Pritakiigrinistrategije, niglobine, niizziva. Taka igra ubija, namesto da bi razvijala duha. Dobre igre imajo enostavna pravila, ki jih hitro obvladate/razumete, da se lahko ˇ cim prej posvetite vsebini. d. Da bi bil pouk kvaliteten, mora uˇ citelj nujno imeti pravico ocenjevanja. Pod krinko objektivnosti je namreˇ c uˇ citelju odvzeta pravica ocenjeva- 152 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 4 Merjenje kvalitete nja, znanje naj bi le ˇ se meril. Objektivno meril. Na podlagi toˇ cno doloˇ cenih pravil in forme, ki naj bi zagotavljali objektivnost. Ocena je odgovorno dejanje posameznika in jo je nemogoˇ ce formalizirati. Uˇ cite- ljevo dajanje ocene temelji na dostojanstveni odloˇ citvi. Za uˇ cenca je ocena izziv, ogledalo, nagrada, kazen,...V strahu, da bi uˇ citelj storil napako, in v ˇ zelji, da bi bila uˇ cencu dana nova priloˇ znost, smo iz ocene marsikje naredili sprevrˇ zeno laskanje, ki ima z objektivnostjo komaj kaj povezave. Iz ocene smo naredili virtualni mehanizem, ki uˇ cenca ne spodbuja k naporu in delu, ampak k iskanju bliˇ znjic in vedno novih moˇ znosti. Znaˇ cilno za celo ˇ solsko vertikalo, ˇ se najbolj pa za osnovne ˇ sole, je, da so meje odliˇ cnosti postavljene zelo nizko. ˇ Stevilo odliˇ cnih ocen je nerazumno visoko, naˇ si uˇ cenci so po anketah mednarodnih raz- iskav izrazito in neupraviˇ ceno samozavestni. Vse to zamegljuje kritiˇ cen pogled na lastne sposobnosti, povzroˇ ca napaˇ cne poklicne odloˇ citve in zniˇ zuje prag napora, ki so ga uˇ cenci pripravljeni vloˇ ziti v opravljanje dela. V nekaterih ˇ solah ravnatelji celo odkrito pozivajo k niˇ zanju kri- terijev. Zlahka podeljena odliˇ cna ocena je zdravilo za vse teˇ zave, kup odliˇ cnih ocen kratkoroˇ cno zagotavlja vsesploˇ sno zadovoljstvo. Dolgo- roˇ cno pa se s tem povzroˇ ca velika ˇ skoda. Koristno bi bilo analizirati ekonomsko, izobraˇ zevalno, ˇ cloveˇ sko in ˇ custveno ˇ skodo, ki jo povzroˇ ca (hiper)inflacija ” podeljevanja spriˇ ceval“. e. Da bi pouk naredili kvaliteten, je nujno uˇ citelju dati konkretno stro- kovno podporo v obliki moˇ znosti vzajemnih konzultacij in svetovanj ter vzorˇ cnih ur, ki naj jih opravljajo najuglednejˇ si uˇ citelji. Slednje bi ob veliko niˇ zji ceni imelo na kvaliteto pouka veliko veˇ cji vpliv kot trenu- tni sistem vsebinsko pogostoˇ skodljivih in zgolj formalnih inˇ spekcij, kot kompleksen in nepregleden sistem formalnih izobraˇ zevanj in kot razve- jen sistem projektnih aktivnosti uˇ citeljev. f. Dabipripraviliokvirezakvalitetenpouk,jenujnonavsehravnehˇ solske organizacijepromoviratizdravrazum, sistematiˇ cnost,jasnost, razumlji- vost in preprostost – v jeziku ” psihoanalize“: od Junga k Frommu. g. Da bi pripravili okvire za kvaliteten pouk, je nujno vzpostaviti smiseln sistem vrednotenja uˇ citeljev, ki naj temelji na kvaliteti dela v razredu. 150–155 153 Damjan Kobal in Bojan Hvala Teˇ zavnost vrednotenja resnega uˇ citeljskega dela in lahkotnost, s ka- tero lahko ˇ stejemo in merimo formalne uˇ citeljske ” strokovne doseˇ zke“, nikakor ne moreta biti opraviˇ cilo za povzdigovanje slednjega in za pre- ziranje prvega. Z drugimi besedami, znanje bi morali izvzeti iz koˇ sarice banalnih potroˇ sniˇ skih artiklov in mu vrniti vrednost, ki temelji na ra- dovednosti duha in ne na ambiciji in partikularnih interesih. Gledano s finanˇ cnega vidika posamezne ˇ sole vlaganje v kvaliteto osnovnih ˇ solskih dejavnosti niti ni smiselno. Uˇ citelj, ki se razdaja v razredu in tke pri- stno mreˇ zo odnosov z uˇ cenci in starˇ si, danes v viziji ˇ sole pomeni manj od uˇ citelja, ki se v razredu sicer slabo poˇ cuti, zato pa je spreten pri iz- peljavi projektov, s katerimiˇ soli za nekaj rezultatov sumljive teˇ ze lahko zagotovi dodatne prihodke. Najbrˇ z bi bilo treba pogosteje poudarjati, kaj je pravo bistvo uˇ citeljeve dejavnosti. h. Da bo pouk kvaliteten, ga je nujno graditi na miselnih izzivih in zado- voljstvu, ki ga daje razumevanje. ˇ Ze pred 2500 leti je Platon zapisal: Skozi vzgojo moramo pomagati mladim najti uˇ zitek v uˇ cenju. ˇ Ce je (bolj pridobitev kot) posedovanje materialnih dobrin eden najprimar- nejˇ sih gonov, ki poganja moderno potroˇ sniˇ sko druˇ zbo, je ˇ zelja po razu- mevanju najprimarnejˇ si vzgibˇ cloveˇ skega duha. Uˇ cenje zahteva jasno in preprostostrukturozdovoljmiselneganapora. Pouknaravoslovjajepri tem kljuˇ cen, saj vseskozi gradi na principih pomena (in je tudi navdih v vlogi iskalca pomena). Ne nazadnje je kvaliteten pouk naravoslovja, ki utrjuje dojemanje eksaktnih pomenov, nujen predhodnik humanistiˇ cne izobrazbe,kjerpostajajopomeniohlapnejˇ si(manjformalni),dabilahko zaobjeli najkompleksnejˇ se pojme ˇ cloveˇ skega bivanja. Na podroˇ cjih ke- mije, fizike ...se podeljujejo Nobelove nagrade. Najviˇ sja nagrada na podroˇ cju matematike, po ˇ casti primerljiva z Nobelovo, je Fieldsova me- dalja. Na njej je zapisano (v latinˇ sˇ cini): Iˇ sˇ ceˇ s, da bi preˇ sel lastnega duha in razumel svet. Citat je vzet iz 2000 let stare Maniliusove Astro- nomicaeincelodstavekˇ cudovitoopisujevrednotoinposlanstvoznanja, ki se je v danaˇ snji ˇ soli v veliki meri izgubilo in z njim kvaliteta pouka: ...iˇ sˇ ceˇ s, da bi premeril nebo, in ˇ ceprav si rojen s smrtjo, iˇ sˇ ceˇ s, da bi lahko osvojil vedenje, ki ga vsebuje tvoja usoda, iˇ sˇ ceˇ s, da bi preˇ sel la- stnega duha in razumel svet. Muke na poti spoznavanja so primerljive z nagrado spoznanja in nikar ne priˇ cakuj resnice brez visoke cene ... Manilius’s Astronomica 4.392 154 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 4 Za sklepse vpraˇ sajmo, kdoje uˇ citeljin kakˇ snegauˇ citeljaˇ zelimo. Kerˇ zelimo odgovornega, pristojnega in kompetentnega uˇ citelja, mu vrnimo odgovorno- sti in pristojnosti. Zaˇ cnimo mu zaupati, kajti ˇ ceprav ni brez napak, je bolj zaupanja vreden, kot so mnogi stihijski mehanizmi, ki jih poganjata forma in ambicija. ˇ Ce nam uˇ citelji niso vˇ seˇ c, jih zamenjajmo z boljˇ simi, a ne oropajmo jih zaupanja, brez katerega ni mogoˇ ce uˇ citi. Za zaˇ cetek pa se z mislijo legendarnega ameriˇ skega in svetovnega menedˇ zerja Leeja Iacocce, dolgoletnega direktorja Forda in Chryslerja, zamislimo nad razumnostjo naˇ se druˇ zbe. Lee Iacocca namreˇ c pravi: V razumni in civilizirani druˇ zbi bi najboljˇ si izmed nas hoteli postati uˇ citelji, saj je prenaˇ sanje spoznanj ˇ clo- veˇ stva na mlade generacije dejanje najviˇ sje ˇ casti in odgovornosti, ki si ga je mogoˇ ce zamisliti. Bojimo se, da naˇ sa ˇ sola drsi v medlost, ravnoduˇ snost in niˇ zanje kvalitete. Obstajajo uˇ citelji, ki v duhu pravih pedagogov ˇ zelijo svo- jim uˇ cencem dati popotnico v obliki znanja in izoblikovanja osebnosti, a ti nisoprepoznaniinnagrajeni. Bojimose, davseboljprevladujepragmatiˇ cen leˇ zeren pristop z nizkim vloˇ zkom in nizkimi priˇ cakovanji do uˇ ceˇ cih. Temu bi se ˇ zeleli izogniti. V ta namen po najviˇ sji instituciji znanosti in umetnosti pozivamo k ponovnim razmislekom tako glede organiziranosti celotneˇ solske vertikale, vzgojnih osnov, pa tudi moˇ znosti za prepoznavanje in podporo tistih posameznikov, ki ˇ solsko poslanstvo jemljejo iskreno in ga v vsej svoji globini razumejo. Damjan Kobal in Bojan Hvala VESTI ASTRONOMSKE NOVICE 1. DMFA Slovenije in Fakulteta za matematiko in fiziko sta priˇ celi cikel poljudnih predavanj iz astronomije z naslovom Sprehod skozi vesolje. Predavanja so vsak prvi ˇ cetrtek v mesecu od 19h–20h v Peterlinovem paviljonu (poleg Inˇ stituta Joˇ zef ˇ Stefan), Jadranska 26, Ljubljana. Prvo predavanje je bilo 7. oktobra, ko je o zaˇ cetkih astronomije preda- val prof. dr. Tomaˇ z Zwitter. Naslednje predavanje bo 4. novembra, ko bo Anja Lautar predavala o telesih v Sonˇ cnem sistemu. Datume in seznam predavanj, ter prosojnice in posnetek predavanja, ki je ˇ ze bilo, lahko dobite na spletni strani http://www.sprehodskozivesolje.si/ www.astronomija2009.si. Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 4 155