129. Stevimo. > UflMhnn, v tora. t Iralii MIL xuu. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman: celo leto......K 24*— pol leta......., 12 — četrt leta........ 6-— na mesec. .....* 2*— celo leto ... . . . K 22 — pol leta ......• 11*— četrt leta........ 550 na mesec. ... . . . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crednlstvos Knailova ulica it S, (v pritličju levo), telefon it. 34. Uhaja vsak san zvečer tsvssaail netfelfe ta praznike, j Irserati veljajo: peterostopna petit vrata zn enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari ena številka valja «0 vinarjev. - Na plamena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon it 85. .Slovenski Narod- velja po poŠti: ca Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25*— i celo leto ......K 2**-*» četrt leta." • .# .* ! I 650 Ameriko in vse druge dežele: na mesec. ! .* .* I l 2*30 1 celo leto.......K 30*—* Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnistvo: Knaflova ulica sL 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon it S Uolllnl shod pri Rastoharlu na Karlovsk! cesti. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj je sklicalo za včeraj popoldne volilni shod k »Ra-^toharju« na Karlovški eesti. Shodu, ki je bil izvrstno obiskan in ki se je vršil na prostem, je predsedoval društveni predsednik gosp. dr. Lavš, Ki je pozdravil udeležence, se ozrl na zadnji dve volitvi, kjer je narodno-napredna stranka zmagala kljub vsem nasprotstvom, predstavil in pozdravil državnozborskega kandidata gosp. dr. Viadimirja Kavniharja ter mu dal hesedo. Burno pozdravljen se je gospod "kandidat zahvalil za pozdrav. Poudarjat je pred vsem važnost političnih društev, brez katerih bi naroduo-napredna stranka ne bila dosegla tistih uspehov, kol jih je. Pri predstojećih državnozhorskih volitvah se ne gre za osebo, ampak za stranko in govornik zastopa program narodno-napredne stranke. Naloga zastopnika ljubljanskega mesta je predvsem, da ščiti gospodarske interese Ljubljane, ki je središče vsega Slovenstva. Zato ni vse eno. kdo jo zastopa, ali klerikalec, ali socijalni demokrat, ali, kar si pa še misliti ni, nemški kandidat. Naša stranka se bori za malega trgovca, malega obrtnika in malega kmeta. Zato je prav, da je postavila tudi po deželi kandidate, ki so najod-jičnejši možje po inteligenci in po premoženju. Ako morda zdaj še ne zmagamo na deželi, a doseči moramo častne manjšine, ki si jih moramo ne le obdržati, ampak se morajo tekom sestletij izpremeniti v večine.' Potem se l>o lahko reklo, da je dežela v drugih rokah kot sedaj. Napredni poslanec ljubljanskega mesta ne bo osamljen v državnem zboru, kot trdi »Slovenec«. Xa Goriškem, Štajerskem in v Dalmaciji se Kaze. da l>odo izvoljeni napredni kandidat je, ki bodo ljubljanskemu naprednemu poslancu vsak čas stali ob strani. Pač pa bo imel ta poslanec v državnem zboru zlasti nalogo kontrolirati dejanja naših klerikalnih poslancev. Svoj čas so bili ti klerikalni po->lanci proti zvišanju plač poštnih uslužbencev, katero zvišanje bi bilo stalo štiri milijone. Ravno isti po-slanci so pa leto kasneje kot en mož glasovali za 320 milijonov za nove kanone. (Klic: Dr. Šusteršič je dejal, da je to še vse premalo!) Že iz tega se vidi, da ni vse eno, kakšnega državnozborskega poslanca ima Ljubljana. Govornik se je nato ozrl na ljubljanski občinski volilni red, ki je vsled klerikalno - nemške zveze skovan v prvi vrsti v prid Nemcem — saj jih je kar sedem Nemcev prišlo v občinski svet! Kakor pa smo zmagali pri občinskih volitvah in potem pri deželnozborskih, tako pojdimo zdaj pri državnozhorskih v boj z zavestjo, da zmaga mora hiti naša, da dvignemo na ščit idejo narodno-napredne stranke! Burno odobravanje, ki je ves čas prekinjecalo govornika, je zdaj s podvojeno silo privrelo na dan. Gosp. župnik Bere e je poudarjal, da že oseba gospoda kandidata nas vabi, da ga volimo soglasno, ne samo vsled discipline. Ker je govornik vedno gorel za blagor Slovenstva, za izboljšanje razmer našega naroda, zato je na vseh shodih, kjer je govoril, bil za to, da se pospešuje vera in živi krščansko. Kot tak je za to, da se jutri t. j. v torek po Binkošrih po celi škofiji bere maša za farane. To pa se ne bo zgodilo vsled škofovega zaukaza. (Klici: Skandal!) Govornik označuje nato, da je proti verec, kdor pravi, da je katoliški kristjan, pri tem pa oznanjuje politični bojkot kot sredstvo, s katerim se mora uničiti političen nasprotnik. G. Kopitar poudarja, da klerikalni časopisi ne morejo kandidatu očitati niti sence kake slabe strani, dočim so doslej še vsakega našega človeka opij uvali in obmetavali z najsmradljivejšim blatom. Tudi to je dokaz, da mu dne. 13. junija docela z mirno vestjo zaupamo svoje glasove. G. V i z j a k pravi, da je klerikalna stranka stranka izkoriščevalcev, ki je v svoji požresnost i izmolzla ubogega kmeta, zdaj pa bi rada še mestno prebivalstvo. Da se ji to ne posreči, zato volimo vsi našega kandidata! G. Pustoslemšek izvaja: Stranka, ki je dala sedmim Nemcem zastopstvo v ljubljanskem občinskem svetu, ne zasluži nobenega zaupanja več. Zdaj še ne čutimo tega udarca, a čutili ga bomo v kratkem, ko bodo ti Nemci, kakor že obetajo, izsilili s pomočjo vlade vsako stvar nemški stranki v korist. Od vseh strani bodo vlekli v Ljubljano Nemce, da se poviša število nemških volileev in nemških obč. mandatov. Ti na novo priseljeni Nemci bodo odjedali kruh slovenskemu delavcu in slovenskemu obrtniku. To pa je zasluga naše klerikalne stranke, ki vedno vpije, da rešuje slovensko ljudstvo. Zato ne moremo voliti njenega kandidata dr. Grcgo-riča, ki bo moral delati vedno le po načrtih voditeljev te izdajalske stranke. Ker dr. Gregorie ve za vsa lopovstva klerikalue stranke, zato si ne upa med svobodne volilee, samo v Union ali Ljudski dom še pride, in zato ne zasluži našega zaupanja. Naš poslanec mora biti mož, ako je na dr. Gregorič, ki se je vdinjal stranki, ki proglaša političen bojkot, to je popolno brezpravnost političnega nasprotnika, ako je torej ta dr. Gregorič tudi za tak bojkot, naj jasno pove, ne pa slepomiši okrog napredniIi volileev. Takemu človeku ni zaupati, ker ho že prvi dan po volitvi snedel vse obljube, ki jih ima zdaj polna usta. Govornik se veča nato s postavo o volilni svobodi. Ta postava velja za vs \ Le za gospode duhovnike ne. P:^ tej postavi vsak lahko glasuje s to ali ono stranko, lahko agitira za tega ali onega. To postavo bi moral spoštovati predvsem najvišji duhovni pastir v deželi škof Anton Jeglič. A kaj je storil oni Komaj se je vrnii z večtedenskega popotovanja, našel ni nič nujnejšega dela, kot da j*' zagrešil dejanje, ki je vredno, tla ga spravi v roke državnemu pravdni-ku. Vsak izmed nas ve, da je vpoko-jeni župnik g. Berce miren, se ne vtika v politiko in ne hujska in ne ščuva zoper ljudi, ki niso istega mišljenja kot on. Povsod je poučeval ljudstvo o vzvišenih načel'h krščanske vrre, o ljubezni in znosljivosti, a vendar mu je škof Jeglič na binkošt-no soboto pn povedal brati mašo skozi štirinajst dni, češ da agitira »v korist stranke, ki je nasprotna kršen ust v u in veri sploh.« Ako bi pa Berce še kaj agitira! ustmeuo ali pismeno v korist imenovane stranke, potem mu je zagrozil škof, da mu vzame mašo za vselej. Silno ogorčenje je nastalo, ko je govornik prebral dotično škofovo prepoved. Ljudje kar niso mogli verjeti, da je kaj takega mogoče! Tako se postopa s poštenimi možmi, nadaljeval je govornik. Dasi Borce ni nikdar storil nič kaznivega, vendar ga škof postavlja na sramotni oder da bi ljudje mislili, da je največji hudodelec. Kdo pa je stranka, ki je nasprotna krščanstvu in veri sploh .* To je po škofovih besedah seveda narodno-na-predna stranka. Toliko shodov smo priredili zadnji čas, a niti ena beseda ni padla zoper vero in krščanstvo, nasprotno, še potegovali smo se za oboje. Pač pa smo in bomo nastopali zoper Ljudi, ki pod hinavskim plaščem vere in krščanstva hočejo vse uničiti, kar ni pristno klerikalno, ki kličejo svoje bataljone s kosami in vilami nad Ljubljano. Govornik predlaga na to nastopno resolucijo: Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj protestira na svojem javnem shodu, dne 5. t. m. z ozirom na suspenzijo župnika Ant. Berceta proti nedopustnemu vmešavanju škofa Ant. Bonaventure Jegliča v politično borbo, ker s tem omeja enakopravnim državljanom volilno svobodo. Tako omejevanje je v nasprotju z zakonom v varstvo volilne svobode. S tem se je škof dr. Anton Jeglič pregrešil proti temu zakona in ker so zakoni veljavni za vse državljane brez izjeme, zato so na današnjem shodu zbrani volilci prepričani, da bo državna oblast radi kršenje tega zakona postopala prav tako proti škofu Ant. Bonaventnrl, kakor proti vsakemu drugemu državljanu, nko se je pregrešil proti zakonom. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Govorili so še gg. V i z j a k , L a u t e r , Pustoslemšek, na kar je predsednik zaključil skoraj 2urni shod s pozivom, naj zapiše 13. junija vsak volilee na glasovnico jasno in razločno: Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. Politično kronika. Cesarjevo zdravstveno stanje je popolnoma zadovoljivo. Cesar sicer opravlja vse svoje posle, vendar se bo moral pa odtegniti nekaterim repre- zentacijskim dolžnostim. Kdaj zapusti Sohonbrunn ter se preseli v vilo »Hermes« v Lainzu, Še ni določeno. • V notranji situaciji, o kateri bo v najkrajšem času referiral cesarju baron Bienerth, se ne bo ničesar iz-premenilo do konca volilne kampa-nije. Vlada je prepričana, da IS. junij še ne prinese nikakega pojasnila in da bo zdaj mnogo več ožjih volitev, nego jih je bilo pri prvih volitvah na podlagi splošne volilne pravice. Leta 1007. je bilo od olfj mandatov definitivno zasedenih "H)4 in za 212 mandatov je hilo treba ožje volitve. Sodi se, da najmanj polovica poslancev ne bo izvoljenih dne 13, junija. Domohranski minister Q sorgi j poda začetkom novega, zasedanj;) osem vojaških osnov, od katerih bile štiri že v ogrskem parlamentu predložene. V finančnem ministrstvu izdelujejo davčno reformo. Toda elaborat, Ici bo predložen poslanski zbornici, se ne bo mnogo razločeval od davčne reforme, katero je izdelal dr. Bilin.-ki. Sedanji finančni minister dr. R. Me ver ni prinesel prav nobene nove misli. * c m Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je v soboto sprejel avstrijskega ministrskega predsednika barona Bienertha in zunanjega, ministra grofa Aehrenthala, v nedeljo pa ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuen - Hedervarvja, mornariškega poveljnika admirala grofa Montecuocolija in šefa generalnega štaba pL Hetzendorfa. O vzrokih te avdijence še ni ničesar znanega. Bivši državni poslanec Dasz.vn- ski je v soboto govoril na volilnem shodu proti poljskemu klubu. Govornik je najprej govoril o razmerah v poljskem klubu ter sporočil, da so grt vabili, naj stopi v poljski klub, češ, da poljski klub ni več stranka šlah-čičev, temveč demokratična zveza. Poljski klub ni več solidaren, kar sta bivša ministra Bilinski in Koritow-ski sama priznala. Tudi ta dva sta naglašala, da poljski klub zaradi notranjih prepirov ne more več izpolnjevati svojih nalog. Ali naj potem, socijalni demokratje vstopijo v poljski klub, da bo potem pet namesto* dosedanjih štirih strank. Če bi Da szvnski stopil v poljski klub, tedaj bi ne smel svobodno govorit i in hi LISTEK. Skušnjave Tomaža KrmežHavčKa. Šaljiva povest; spisal L. Sepetavec. fDaJje.) II. Tomaž Krmežljavček je nestrpno čakal, da bi postal polnoleten. Sicer je vžival popolno svobodo, omejeno samo z oziri na duhovnike in vžival pri svojem nominelnem očetu tako spoštovanje, da ga je Boltežar, kadar je bil pijan, celo onikal, vender je komaj čakal, da bi postal štiriindvajset let star. To hrepenenje po polnoletnosti je bila posledica dolgega in rf snega pogovora, ki ga je Tomaž imel z Boltežarjem že koj prvo leto, ko je začel službovati v katoliškem zavodu. »Oče, zdaj je pa že čas, da enkrat izvem, kdo je pravzaprav moj oče.« Tako je začel Tomaž tisti pomembni razgovor. Boltežar je bil sicer vedno nekoliko natrkan, ali na to vprašanje si je bil že pred leti pripravil tako dober odgovor, da ga Tomaž ni spravil v zadrego. »Pred bogom in pred ljudmi sem jaz tvoj oče,« je odgovoril Boltežar »in dokler ne boš star štiriindvajset let, sem jaz po cerkvenih in cesarskih postavah zate odgovoren in imam nad teboj očetovsko oblast.« Tomaža ta odgovor nikakor ni zadovoljil. »Kadar ste pijani, pa zmerom pravite, da niste moj oče.« »Kaj to! Kdaj je pa pijan človek še kaj pametnega povedal!« »Nič se ne umikajte. Kolikrat ste že rekli, da imam dvaintrideset očetov.« »Ne bodi siten, Tomaž,« se je razvnel Boltežar. »Župnik Bradavica so me pred velikim altarjem zaprisegli, da bom molčal dokler ne boš štiriindvajset let star. Ce bi pa jaz prej umrl — pa poglej v mojo skrinjo; tain boš dobil vsa pisanja in rečem ti, nekaj so vredna.« Tomaž se je vsedel na Boltežar-jevo vedno zaklenjeno skrinjo in se jezil na svojega nominelnega očeta in na župnika Bradavico. O stvari sami je bil že nekoliko bolje podučen, kakor je mislil Boltežar. Kadar ni bil z Natalijo skregan, je ta na njegovo željo Boltežarja in svojega lastnega očeta previdno izpraševala glede Tomaževe rodbinske skrivnosti. Od nje je Tomaž izvedel, da velja v Ameriki bivajoči župnik Štebalar za njegovega pravega očeta, da pa so tudi različni drugi duhovniki pošiljali njegovi materi pisma in denar. Tomažu pa to ni zadostovalo. Ljubil je jasnost v vseh razmerah in zlasti se mu je mudilo, dobiti pisma, ki jih hrani njegov nominelni oče, zakaj domneval je, da bi se dala s temi pismi napraviti prav čedna kupčija. »Kadar ste pijani, niste tako zapeti, ampak še tujim ljudem pripovedujete mojo skrivnost,« je zopet začel Tomaž. »Kar kdo v pijanosti reče, nič ne velja,« se je odrezal Boltežar. »Ce pa misliš, da v pijanosti ne znam molčati, pa takrat vprašuj in poslušaj.« Po tej izjavi je Boltežar Krmežljavček vzel svoj klobuk in je šel v krčmo svojega prijatelja Luke Magarca, misleč, da mu bo Tomaž sledil in dal za pijačo. Toda ta dan se Boltežar jeva spekulacija ni obnesla. Tomaž je bil preveč slabovoljen. Jezilo ga je, da mu Boltežar ne da pisem, dobljenih v zapuščini njegove matere in še bolj ga je jezilo, da mu je Natalija zopet enkrat postala nezvesta. »Dober sem ji le takrat, če nima nobenega drugega,« se je jezil sam n?id seboj. »Sam zlodej vedi, kako je to, da ima tako oblast nad menoj. Naj še tolikrat sklenem, da je več ne pogledam — pa mi le s prstom ponii-ga in sem že spet pri njej. Pnnic imam kolikor jih hočem, a Natalije ne morem pozabiti. In nič mi ne do- voli; še poljubiti se ne da rada. Ali pa pravi: vse ti dovolim, pa vsega ne.« Kadar je bil Tomaž z Natalijo skregan, tedaj se je najraje tolažil pri gospe Ines Železnikovi, ki mu je vse dovolila, kar je želel, ki ni od njega ničesar drugega zahtevala, kakor malo ljubezni in mu to vračala s prav lepimi darili. Tomaž je pa gospo Ines tudi zaradi tega kultiviral, ker mu je vse povedala, kar je o dogodkih v katoliški stranki izvedela od svojega moža. Dobre informacije je znal Tomaž ceniti po zaslužen ju in jih s pridom izrabljati. Z njimi si je gradil svojo pribodnjpst zlasti odkar mu je tipkarica gospodična Filipina razodela še vse tiste skrivnosti katoliškega gospodarskega zavoda, ki j:h Tomaž sam ni mogel izslediti. Tudi na dan svojega pomembnega razgovora z Boltežarjem se je šel Tomaž popoldne tolažit k gospe Ines, kajti nedelja je bila posvečena njej. Sprejela ga je z odprtimi rokami in ga potolažila tako, da je postal prav potreben nekaj čašie konjaka. Med tem, ko je šla gospa Ines po konjak, pa so se čuli na hodniku trdi koraki in zaslišal se je globoki in bobneči bas gospoda Antona Želez-nika. Tomažu je zastala kri. Železnik je prišel dosti prej domov, kakor je bila sicer njegova navada in ni pri- šel sam. Tomaž ni mogel iz sobe. Dogovorjeno je pa bilo že davno z go^ spo Ines, da se v slučaju presenečenja skrije v omari, ki je bila nalašč zaradi tega slučaja popolnoma prazna in se je dala od znotraj zakleniti. Tomaž je imel toliko prisotnosti duha. da je vzel svoj klobuk in je skočil v omaro. Trenotek pozneje sta vstopila gospod Železnik in njegov spremljevalec. »Sedite, prijatelj, sedite,« je dejal Železnik, »moja žena je najbrže v drugi sobi; dovolite, da jo pokličem.« »Ali — prosim — zaradi mene ni treba milostive nadlegovati.« Ko je Tomaž zaslišal ta glas, se je stresel; spoznal je glas svojega ravnatelja. V tem je prišla gospa Ines s konjakom. Izvrstno kapljico, namenjeno Tomažu, je srkal ravnatelj in cmakal zadovoljno. »Gospoda se imata gotovo v k opcijskih zadevah pogovoriti,« je menila gospa Ines in se plašno ozirala na omaro, v kateri je bil skrit Tomaž. »Nečem motiti . . .« Cez trenotek sta bila ravnatelj in Železnik sama. Pila sta konjak iu se menila na dolgo in na široko o kupčijah, kako se spravi pokvarjena moka pri konsumih v denar in o provizijah. Tomaža je to močno zanimalo in poslušal je z veliko pokornostjo. tudi ne smel staviti samostojnih predlogov. Če bo pa poljski klub soa— soma postal zveza, ki se bo faktično borilia samo za poljsko - narodne zahteve, tedaj bodo morda tudi socijalni demokrati pristopili poljskemu klubu. Dandanes je pa poljski klub čisto navadna vladna stranka. Ruski zunanji minister Sazonov se je v soboto odpeljal v Baden - Ba-den, odkoder poj de v Pariz in London. Za nekaj časa pojde tudi v Švico. Kakor poroča »Zeit«, se bo v Parizu posvetoval s francoskimi državljani. * s * Maroški sultan Muley Hakid so Ji oče odpovedati prestolu v korist svojemu bratu Muley El Zinu. Sultan je po nasvetu francoske vlade .vpeljal take reforme, da se jih je sam zbal. Vso žlabto velikega vezirja, ki je bila v najvišjih državnih službah, so odstranili. Več provinč-nih guvernerjev, med temi tudi Kai-zuli, je bilo odstavljenih. General Moinier je zahteval, naj se zapre veliki vezir, toda Mule v Hafid ni imel poguma. Sultan hoče kupiti v Tan-gerju hišo nekega Angleža. Muley El Zin je izjavil, da prevzame pogodbo alžerijsko in vse zaveze zadnjih dveh sultanov. V Mehiki je bil izdan dekret gle-iie volitve novega predsednika. Vsaka država bo dne 1. oktobra izvolila 6 volilnih mož, ki bodo dne 15. oktobra izvolili predsednika. Štajersko. Živinski sejmi na Sp. Štajerskem silno trpijo vsled znanih na-mestniških odločb. Ker se vrše sejmi velikokrat ravno ob meji političnih okrajev, a se sme gnati na nje živina samo iz enega političnega okraja, so seveda slabo obiskani, kar je v škodo kmetom in mesarjem. Letos ko bo veliko sena, bi bil prosti živinski promet prava dobrota za kmetovalce. V tej zadevi pa se je tudi pokazalo vse donkišotstvo naših klerikalcev. Komaj so izvedeli pred dobrim mesecem, da je namestnija sejme zopet dovolila, so vpili, da so oni izposlovali odprtje sejmov. Ko so videli kmečki odpor proti določilom namestnije glede sejmov, so se seveda prenehali hvaliti s to svojo zaslugo, zato pa pozivajo sedaj podružnice staj. kmet. družbe, naj bi vlagale pri — Slov. kmečki zvezi v Mariboru, ki je ni, prošnje za — odpravo sejmskih ovir. Tako hinavstvo in izrabljanje kmetov v Koroščeve poli-tične svrhe! Xaše kmetijske podružnice bodo sicer prošnje vložile, a pri — štajerski kmetijski družbi. Klerikalnim sleparjem naj ne gre nikdo na led. Iz Maribora nam pišejo: PBku gre po njegovi lastni krivdi slabo v njegovem volilnem okraju. Zato pozivajo mariborski klerikalni listi naenkrat — učiteljstvo, naj ono pomaga rešiti mandat tistemu Pisku, ki je eden izmed najstrastnejših sovražnikov učiteljstva. Le spomnimo se, s kakimi lažmi o učiteljstvo se je delalo 1. 1909, ko je kandidiral Pišek proti učitelju Brinarju! Sedaj ko pa du-hovništvo vidi, da za Piska malo opravi, pa pomagaj ti učiteljstvo delati klerikalcu Pisku, ki ni niti na enem shodu izjavil, da hoče kaj storiti tudi za napredne volilee v okraju, štafažo! Klerikalci še ust niso odprli za učiteljstvo, ko se ga je spravilo pod Dreflakovo komando in mesto da bi ga pred Nemci ščitili, še župniki v obmejnih krajih učitelje v Gradcu denuncira jo. Učiteljstvo ho pri volitvi storilo svojo narodno dolžnost, v boj se pa za svojega sovražnika Piska ne bode spuščalo. Še nekaj zanimivosti iz preteklosti mariborskega nadsvetnika dr. Fraidla. Kakor že omenjeno, je dr. Fraidl, znani mariborski nadsvetnik, radi tega tako hitro napredoval in druge sposobnejše sodnike preskočil, ker je v pravem Času presedlal na nemško stran, oziroma ker je imel tako dober nos, da je po odstopu barona dr. Pražaka kot justičnega ministra mahoma zavohal, odkod sapa piše. Ce se ne motimo, je prišel leta J898. kot predstojnik ptujskega sodišča zopet v Ptuj in tudi postal v Ptuju sodni svetnik. Značilno je, da se je "pod njegovim načelovanjem pripetil prvi slučaj nepotizma, ki je gotovo bil na kvar pravosodju. Sodnik K. zaljubil se je v hčer nemškega odvetnika in se tudi poročil z njo. To pa ni dalo povoda, da bi ta gospod K. hitro po poroki se preselil v drug kraj, kjer bi prišel manj v uradni stik s svojim tastom, nemškim odvetnikom. Ne vemo, ali je dr. Fraidl kot uradni vodja pozabil to sorodstvo, oziroma svaštvo predsedniku grofu Gleispa-chu v Gradec javiti ali se pa kako tozadevno poročilo dr. Fraidla ni na višjem mestu primerno upoštevalo in uvaževalo. Faktum je, da je ta sodnik K, zet nemškega odvetnika v Ptuju tako dolgo v Ptnju nameščen ostal, dokler ni prišel čas avanzira- nja, t. j. dokler ni iz proste volje prosil za premeščenje na boljše in višje mesto. Će pa je slovenski prosilec prosil za premeščenje v Ptuju in če je tudi bil jako dobro kvalificiran, se mu je na pristojnem mestu reklo, da se njegova prošnja ne more in ne sme uvaževati, ker ima — čujte in strmite — v Ptuju brata trgovca, ki je znabiti prisiljen semtertje kako stranko tožiti radi kupnine blaga. Ali ni to krasna argumentacija za odrinjevanje slovenskih uradnikov? Ta ncpotizem v ptujski justici pa še tudi sedaj pod Pittreiehom in Ani* sehlom ni izumrl. Sedanji predstojnik sicer ni zet navedenega nemškega odvetnika, pač pa svak njegovega sina, ki je v očetovi pisarni konci pi-jent. No, gospoda pl. Pittreieh in Amsehl! Ali ne vidita teh razmer in njih konsekvenc ? Ali jih nočeta videti.' Dajta jasen odgovor! Iz Ptuja. Še eu teden dni in vojska bo končana! Kakor stoji stvar danes, je izvolitev dr. Ploja v ptuj-sko-ormožkem okraju zagotovljena. V najslabejšem slučaju pride do ožje volitve. Bivšemu žrcbčarju in današnjemu klerikalnemu kandidatu Brenčiču ne bo pač preostalo nič drugega, kakor da prime zopet za plug in se bavi nadalje s svojo žreb-čarijo, kar miv bode gotovo več koristilo, kakor politika, na katero se razume Mihec, kakor zajec na boben. Seveda bodo duhovniki ta zadnji teden porabili vsa sredstva, da bi spravili svojega »ljubljenca« v državni zbor, toda ako ostanejo naši volilei trdni, kakor dosedaj, bode ves triu* zastonj in Brenčič bode dne 18. t. m. padel, kakor je dolg in širok. Vso svoje somišljenike opozarjamo še enkrat na izjavo dr. Ploja, da v slučaju izvolitve sprejme mandat, naj se torej nikar ne dajo begati od klerikalnih sleparjev, da dr. Ploj ne kandidira. Kes je sicer, da dr. Ploj ne kandidira, pa kandidira ga ljurt-stvo, katero v ogromuem številu želi in hoče, da postane naš poslanec zt-pet dr. Ploj, ki ima za okraj velikanske zasluge in ki je edini vreden in zmožen vspešno zastopati nas v državnem zboru. Naše zaupnike pa te posebej opozarjamo na to, da pazijo na dan volitve, da ne bodo nasproti-i-ki trgali našim volilcem volilnih Mstkov iz rok in jih izpolnjevali s svojim kandidatom, kakor se je t> Zgodilo v nekaterih krajih pri zadnjih volitvah. Volitev je tajna in nihče nima pravice od volilcev zahtevati vpogled volilnega list k?* Vsak pošten in zaveden Slovenec b zapisal na volilni listek: Dr. Miroslav Ploj, senatni predsednik na Di: naju. Iz Maribora. Kandidat združb ni h slovenskih strank jo g. Juri S t e r n , posestnik a- Mariboru. Slo venski volilei, agitirajte za našega Vandidata in pazite ter opozarjaj!e rla se zapiše ime kandidata pravihv na glasovnici, namreč »Stern« in ne >Stern«. Mariborski magistrat razpošilja no nam došlib poročilih glasovniee brez uradnega pečata. Ker so take crlasovniee neveljavne, opozarjamo slovenske volilee, ki so dobili take neveljavno glasovnice, da zahtevajo na magistratu pravilne glasovnice. Vsa pojasnila daje volilni odbor v Narodnem domu. Iz Maribora. Volilni shod za slovenske volilee mesta Maribor tei za slovenske volilee iz Studene, ka ♦erih kandidat je c. Ivan Rebek i/ Celja, se vrši v soboto, dne 10. t. m ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Govori kandidat RoboV in drugi! Slovenski volilei, vsi na shod. da bo isti impozanten! Iz Maribora. Komaj en teden še nns loči od Ciril-Metodove slavnosti. Priprave so že večidel dokončane, treba je le še spretnih ženskih rok, da spopolnijo to, kar se raznim rokodelcem ni posrečilo. Notranje lice Narodnega doma se je popolnoma spremenilo in naredi na opazovalca /e danes neki vzvišeni, svečani vtisk. Posamezuih šotorov in oddelkov ne bomo opisovali, manjka nam prostora, opozarjamo le na različne narodne nose. Tudi gostje v nar. nošah dobrodošli! Torej na veselo svidenje v nedeljo, 11. junija! Koroško. Nevarno je skakati med vožnjo iz tramvaja. Narednikova soproga A. Budina v Celovcu jo pozabila izstopiti na štaciji iz tramvaja in se peljala naprej. Ko je opazila pomoto je odprla ograjo in skočila iz voza, ki je bil že v precejšnjem diru. Skočila je nasprotno in padla tako nesrečno, da je obležala nezavestna na cesti. Dobila je več poškodb in pretresli so se ji tudi možgani. Otrok utonil v škafu. Berta Wurzer v Celovcu je prala pred svojim stanovanjem v škafu solato. Poleg nje se je igrala njena štiriletna čerka Justina. Ko je odšla mati v stanovanje, je šla malo k škafu in padla na glavo vanj. Mati jo je dobila že mrtvo. Prinorsho. S špiritom se je ožgala 461etna služkinja Terezija Lončar v Trstu. Pri liti je hotela v samovar špirita med tem ko je gorelo. Vnela se ji je staklenica in obleka, ter je dobila jako težke poškodbe, posebno po glavi. Zavratni umor. V hiši skoro najbolj obljudene ceste Via Gaetano Be-llini so našli mrtvo v njenem stanovanju gospo Mikuličevo. Imela je z ostrim tankim nožem prebodene prsi. O zločincih nimajo še nobene sledi. Poskusen samomor. Z nožem si je prerezal vrat 221etni uradnik Herman Fritsch v nekem tržaškem predmestju. On je uslužben pri tvrdki Gosi v Gradcu. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Pozi«: iz maščevanja. V hlevu Antona Primožiča pri Trstu je začelo v soboto zvečer naenkrat močno goreti. Kljub takojšni pomoči požarne hrambe je celo poslopje pogorelo. O vzroku ognja ni nihče vedel. Okrog polnoči pa se je zglasil pri policiji prejšnji Primoži cev sluga Frane Frančeškin in priznal, da je on za-žgal iz maščevalnosti, ker je bil odpuščen iz službe. Imenovanje. Poljedelski minister je imenoval višjega gozdarja j. Ru^tija a' Gorici za gozdarskega svetnika. Z ženo okoli sveta. V Trst je prišel v nedeljo Holandec van Hoeven ki potuje s svojo ženo okoli sveta. On ne potuje kot običajno za stavo, marveč za holaudski ilustrovani tednik »Pack me mee«, kateremu pošilja slike in pot opise. Van Hoeven je rsrehodil pred 4 leti vso zapadno Evropo, Balkan in Egipt, v celem 27.000 km. Sedaj se je napotil z ženo od TTasra po R°uu, šel na Bavarsko Avstrijsko, Štajersko KoroŠk > Kranjsko in je sedaj v Trstu. Od tod erre na Laško, Grško, v Azijo, odtod v Ameriko in nazaj. Cela pot bori znašala približno 40.000 km. Strošk" potovanja krije van Hoeven z preda vanjeni in prodajo razclednic. Njegova žena je Francozinja in tudi ja-T"o pogumna ženska. S sabo imate ^ndi velikem štiriletnega franeo^k" "'a ovčarskega psa »Ootto«. Nenavadna smrt. Koenaža Iv Torni h a v Trstu je v nedeljo ponoe? ny*nadln omotica in v par trenofkih ^e je zgrudil mrtev na tla. Došb ^ravnik je konstatiral smrt. katere ^zrok se bode šele pri raztelešen j n t>ka?al. Samomor. Z oetovo kislino s^ je znsfvunil in umrl 541etni delavec tvrdke J. B'unat v Trstu. ..Glavno" mi Milim. (Izpred porotnega sodišča.) Pred porotnim sodiščem ljubljanskim se je danes začela obravnava zaradi poloma > Glavne posojilnice^. Kakor zuano, je lansko jesen nastala na svetovnem denarnem trgn veliko kriza, ki je na vseh koncih in krajih provzročila silno pomanjkanje denarja. Različni zavodi te krize niso prenesli in so propadli. Med temi je bila tudi »Glavna posojilnica«, ki se je že več let borila z velikanskimi težavami. Če je pred krizo še mogla dobiti kaj denarja in spravljati pod streho menice, ji je to v dnevih krize postalo nemogoče. Obrnila se je za pomoč na nekatere večje zavode, ki so dali stanje »Glavne« preis kati, a videč, da je premnogo posojil neizterljivih, so pomoč odrekli. To se je razvedelo in s tem je bilo zadnje zaupanje do »Glavne« ubito. »Glavna posojilnica« ni bila edini slovenski zavod, ki je hudo občutil denarno krizo. Klerikalna večina deželnega zbora kranjskega je neke klerikalne zavode rešila s tem, da je vzela deželni vseučiliški fond V znesku 750.000 K in z njim podprla tiste svoje naprave, ki so se majale. »Glavna« ni mogla nikjer najti pomoči in je propadla. Vobče se mora pa reči, da so slovenski zavodi v dnevih velike denarne krize pokazali vprav čudovito življenjsko moč, kajti prestali so krizo brez težav. »Glavna« je propadla. I)ne 25. februarja so bili aretirani dr. Hud-nik, Jošt in Bogi, ki se še sedaj nahajajo v preiskovalnem zaporu in sedaj se je začela pred porotnim sodiščem kazenska razprava, ki pokaže, koliko je kdo kriv na polomu »Glavne posojilnice«. Državno pravdništvo je podalo celih 31 ozkopisanih strani obsežuo obtožnico, iz katere je posneti naslednje: Toženi so: 1. Dr. Matija Hudnik, rojen dne 29. februarja 1860. na Dobrovi, oženjen, odvetnik v Ljubljani; 2. Leon Rogl, rojen dne 7. oktobra 1882. v Vipavi, samec, posojil-nični uradnik v Ljubljani; 3. Fran Knific, rojen dne 2. januarja 1878. v Planini (Štajersko), oženjen, knjigovodja v Ljubljani; 4. Fran Jošt, rojen 27. junija 1868. v Gotovljah, oženjen, uradnik »Zadružne zveze« (klerikalne) v Ljubljani; 5. Josip Maček, rojen dne 27. februarja 1864. v Velesovem, oženjen, posestnik in gostilničar v Ljubljani; 6. Joaip Turk, rojen dne 10. aprila 1865. v Ljubljani, oženjen, veleposestnik in deželni poslanec v Ljublja- 7. Josip Cad, rojen 30. oktobra 1846. v Dragomelju, vdovec, posestnik na Spod. Rožniku; 8. Anton Putrieh, rojen dne 25. decembra 1847 na Bizeljskem, vdovec posestnik in lesni trgovec v Ljubljani. Obtožen je bil tudi Fran Hren, posestnik in svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, a obtožba proti njemu je ugasnila, ker je umrl. Obtožba pravi: 1. Dr. Hudnik, Maček, Turk, Cad in Putrich kot člani upravnega sveta v konkurz prišle »Glavne posojilnice« in Rogl kot tajnik in blagajnik »Glavne posojilnice« ne morejo izkazati, da so samo nesreče brez njihove krivde, pripravile »Glavno posojilnico« v nezmožnost, svojim upnikom popolnoma ugoditi. 2. Dr. Matija Hudnik je tudi osebno prišel v nezmožnost, svojim upnikom popolnoma ugoditi ter se ne zamore izkazati, da so ga samo nesreče brez njegove krivde pripravile v to nezmožnost. 3. Dr. Hudnik kot načelnik, Rogl kot tajnik in blagajnik ter Knific kot knjigovodja »Glavne posojilnice« so od leta 1906. naprej, ko jim je bila znana prezadolženost »Glavne posojilnice« in njena nezmožnost, poplačati dolgove, z zvijačami okušali podaljšati up, vsled česar naj bi upniki in zadružniki »Glavne posojilnice« trpeli 2000 K presegajočo škodo. 4. Fran Jošt je od leta 1906. naprej, poznavajoč prezadolženost »Glavne posojilnice« in njeno nezmožnost poplačati dolgove, k hudodelstvu, označenem pod št. 3., priliko lajal, k njega izpeljanju premišljena sredstva pripravljal ter se poprej s storilcema dr. Hudnikom in Roglom zmenil zaradi deleža na koristi in dobičku, vsled česar naj bi trpeli upniki in zadružniki »Glavne posojilnice« nad 2000 K presegajočo škodo. 5. a) Dr. Hudnik in Rogl sta dne 0 februarja 1900. od denarja, zaupanega jima po pravilih »Glavne poso-sojilnice«, si prisvojila 3000 K; b) Leo Rogl je poleg tega pred prilično tremi leti od Josipa Mačka v delno odplačilo »Glavni posojilnici« dolžnega zneska mu zaupano vsoto 200 K ter pred prilično sedmimi leti od Jakoba Zalaznika v svrho naložitve mu zaupani znesek nad 200 K si prisvojil. 6. Fran Jošt je pod 5 a) označeno zločinstvo s pismi z dne 17. novembra 1908. in 24. novembra 1908. nalašč napeljeval. Razlogi obtožnice. V razlogih je rečeno, da se je koncem leta 1910. začela širiti vest, da »Glavna posojilnica« slabo stoji in ne more več vračati naloženega denarja. Ponekod je bilo to že prej znano in so nekateri zavodi dvignili svoj denar pri »Glavni posojilnici«. Dne 19. ali 20. decembra 1910 je morala »Glavna posojilnica« ustaviti vsa vplačila. Na občnem zboru dne 8. januarja 1911 je prevladalo optimistično mnenje ter se je sklenilo likvidacijo. Končno pa je likvidacijski odbor prišel do prepričanja, da je mirna likvidacija nemogoča in je napovedal konkurz, ki je bil otvorjen dne 13. februarja 1911. Stanje »Glavne«. Če se vzame za podlage stan računov, kakor jih izkazujejo knjige same, znašala bi aktiva 4.285.737 K 77 vin., nasprotno pa pasiva 4milijo-ne 274.779 K 81 vin., preostajalo bi še aktiv 10.957 K 96 vin. Glasom mnenja izvedencev - strokovnjakov v knjigovodstvu in zadružništvu, znašale so za časa likvidacije negotove in neiztirljive terjatve 2,277.007 K 02 vin. Ce se odbije ta vsota od zgoraj navedenih aktiv per 4,285.737 K 77 vin. ostane aktiv 2,008.730 K 75 vin. v primeri s pasivi per 4,274.779 K 81 vin., znašal bi torej primanjkljaj 2,266.049 K 06 vin. Na sebi se razume, da ta primanjkljaj ne more biti popolnoma točen, kajti nekateri dolžniki imajo nepremakljivo premoženje in od uspeha vnovčenja tega premoženja je odvisno, koliko bo znašal končni primanjkljaj. Mogoče se bo znižal, mogoče se bo povišal. Glavne terjatve. Glavne terjatve — drugo se bodo kasneje v drugi zvezi navedle — so terjatve zoper dr. Hudnika oziroma konsoreij Tbal per 1 milijon 567.937 K 43 vin., zoper Meglica per 377.287 K 33 vin., zoper Pavslerja 992.557 K 35 vin., zoper Lavrenčiča in Domiclja per 165.327 K 77 vin., zoper Andreja Mauerja per 153.000 kron. Hudnikov dolg. Izvedenci so na podlagi podatkov, ki so jim bili na razpologo, smatrali, da je od dr. Hudnikovega dolga s hranilnimi knjižicami, deleži in dunajskimi hišami krit znesek 538.963 kron 87 vin., tako da bi se dolg dr. Hudnika, oziroma konzorcija Thal znižal na 1,028.973 K 56 vin. Dr. Hudnik nasprotno trdi, da znaša primanjkljaj le 984.621 K 96 vin., pri čemer se je v obeh slučajih vpošteva-lo, da pride kot ostanek vrednosti treh hiš, ki jih ima dr. Hudnik na Dunaju, v konkurzni sklad vsota 350.000 K. Izvedenci cenijo vrednost dunajskih hiš na 1,354.000 K. Na teh hišah pa je vknjiženih 1,300.000 K. Po tem znaša nepokriti dolg dr Hudnika 1,334.621 K 96 vin. Pavšlarjev dolg. Tomaž Pavšler, ki dolguje »Glavni posojilnici« 992.557 K 35 vin., je mnenja, da se bo dala ta terjatev popolnoma izterjati z oziroin na vodne sile, ki jih ima Pavšlar na Gorenjskem, in ki imajo baje vrednost nad en milijon kron. Mogoče je pač, da s»-bo dalo v bodočnosti iz teh vodnih sil dobiti milijon kron, a za sedaj nedo-stajajo predpogoji za to. Koncesija, katero je dobil Tomo Pavšlar samo na svojo osebo, je šele takozvana pred koncesija, Pavšlar ima šele koncesijo za porabo vodnih sil, ne pa koncesije za kako industrijsko podjetje, kateremu naj bi vodne sile služile. Nadalje so Pavšlarjeve pravice še sploh preporne in tečejo tozadevno pravde. Končno je pomisliti, da so te sile v popolnoma surovem stanu ter da je treba v njih izkoriščevanje velikih zgradb in stavb, katere bi stale na milijone kron. Ce se slednjič še uvažuje, da mora kupec teh vodnih sil poplačati »Glavni posojilnici« Pavšlarjev dolg, znašajoč skoro milijon kron v gotovini, ter da poseduje potem še-le samo surove sile, nikakor pa še ne plodonosnega podjetja, če s< pomisli, da se je Pavšlar že dlje časa zaman trudil, spraviti vodne sile v denar, potem se mora pač reči, da za sedaj te vodne sile nimajo tiste vrednosti, ki se jim pripisuje, na negotovo l)odočuost pa se. ni ozirati. Na Pavšlarjevih zemljiščih je vknjižena »Glavna posojilnica« na prvem mestu z zneskom 300.000 K, na drugem mestu pa je vknjižena »Ljudska posojilnica« z zneskom 150.000 K. ( e se računa, da pride na tretjem mestu še znesek 200.000 K v pokritje, tedaj ostane z ozirom na navedene razmer* še vedno okroglo 500.000 K primanjk ljaja. Vprašanje je pa sploh, ali b< Tomaž Pavšlar še sam prišel v pol« žaj, izkoriščati vodne sile. Megličev dolg. Mogličev dolg znaša 377.287 K 33 vin. Meglic trdi, da je aktiven, češ. da je samo posestvo v Gradišču vredno 300.000 K. Preiskava pa j* dognala čisto drug položaj. Megli* ima posestvo v ŠiškLzemljišče v Gradišču in dve posestvi v radovljiškem okraju. Posestvo v Šiški, katero je prevzel od Maksa Lavrenčiča, je vredno približno 50 do 60.000 K. — Obremenjeno je pa to posestvo z drugimi terjatvami na prvem in drugem stavku v znesku 50.000 K s pri-padki. Jasno je torej, da to ]>osestvo ne pride v pošte.v. Posestvi v radovljiškem okraju imata skupno \re7.801 K 66 vin. Če se pri tem vpo-steva, da je bila »Glavna« že itak z ogromno vsoto pasivna in da je dr. Hudnik do konca leta 1905 izdal čez 400.000 K, ne da bi ta znesek pri grajščini Thal zavaroval, tedaj je umevno, da je prišla »Glavna« v velike stiske. Pričakovani dohodki grajšcine so izostali, kajti gospodarilo se je z velikimi izgubami, kar je umevno, če se pomisli, da Alojzij Lavrenčič o gospodarstvu ni imel pojma. Le mimogrede bodi omenjeno, da je konzorcij nabavil dve žagi, ki sta stali 130.000 K, dasi bi bila zadostovala ena žaga. Žagi sta se končno morali prodati za najnižjo ceno. Les se je žagal po napačnih merah, tako da ga ni bilo prodati. Terjatve »Glavne posojilnice« napram tvrdki Lavrenčič in Domicelj, napram Frohlichu, napram Traunu niso bile izterljive; drugi dolžniki se tudi niso smeli terjati, kajti v tem slučaju bi bil prišel položaj »Glavne posojilnice« na dan. Dr. Hudnik pa, kateremu je šlo za njegovo čast in reputacijo, obupnega po- ložaja nikakor ni botel pripoznati, temveč je sklenil, položaj kolikor mogoče prikrivati in si podaljšati kredit. Bilo je torej preskrbeti denarja za vzdržavanje prometa posojilnice sploh, zlasti pa grajščino Thal, ki je požrla ogromno mnogo denarja. J oš t. V tej stiski se je obrnil dr. Hudnik na revizorja Franca Jošta pri »Zadružni zvezi« v Celju. Jošt, rojen v Gotovljah na Štajerskem, je dospel do 5. gimnazije ter v tem razredu padel v matematiki. Ko je do-služil pri vojakih, vstopil je v pisarno dr. Serneca v Celju, kasneje pa kot knjigovodja pri Južnoštajerski hranilnici v Celju, končno je služboval pri posojilnici v Celju. Ko se je 1. 1898. osnovala Zveza v Celju, je postal Jošt tajnik in revizor te Zveze in ko se je iz te Zveze izcimila leta 1905. »Zadružna zveza« v Celju, je postal Jošt ravnatelj in hkratu tudi ud upravnega sveta. Predsednik »Zadružne zveze« do konca 1. 1910 je bil inž. Mihael Vošnjak v Gorici, podpredsednik pa odvetnik dr. Josip Vrečko v Celju. Preiskava je dognala, da je bil Jošt takorekoč vsegamo-gočni, neomejeni gospodar »Zadružne zveze«. Člani upravnega sveta so mu vse prepustili, ker so imeli brezmejno zaupanje v njega. Vsled tega je Jošt delal kar je hotel, kajti nihče ga ni nadzoroval in čeravno so knjige Zveze stale članom upravnega sveta in nadzorstva na razpolago, se vendar ni očividno nihče prepričal, vso-li navedbe Joštove v sejah glede dovoljenih kreditov resnične, so-li tudi vknjižbe pravilne in sploh knjigovodstvo v redu. Posledica tega pa je bila, da sploh nihče do konca leta 1910 ni vedel, koliko je «Zadružna zveza »Glavni posojilnici« dala. Jošt je očividno potreboval veliko denarja. Njegova plača letnih 4800 K. h koji je prišla navadno še nagrada 2400 K mu ni zadostovala, dasi še višjeizobražeui uradnik nima tolike plače. Dr. Hudnik mu je nudil priložnost, zaslužiti si na lahki način precej denarja v obliki takozvanih provizij in te priložnosti se je Jošt takoj oprijel. Velezanimiva je v tem oziru korespondenca med dr. Hudnikom in Joštom, katera se je pri priliki hišne preiskave pri dr. Hodniku dobila. V pismu z dne 24. januarja 1906. se Jošt strinja s stavljenim mu predlogom, ter nima nič proti temu, da se mu namenjena provizija pošlje v dveh obrokih, dasi bi se mu neizmerno ustreglo, ako bi se mu poslal ves zaželjeni znesek. Prosi pa, da se mu za sedaj pošlje vsaj znesek 7000 kron in sicer na naslov žene Minke Joštove. Hkrati naznanja dr. Hodniku, da je »Glavni« že nakazal 80.000 kron. obljubuje nadaljne denarna po-šiljatve ter končno, da se bo pri posojilnici v Skofji Loki potrudil, da obdrži zvezo z »Glavno«. V pismu z dne 20. januarja 1906. poroča Jošt o nakazilu zneska 70.000 K, v pismu z dne 22. marca 1906 pa prosi, da se mu za 1. maj obljubljena nagrada 3000 K že sedaj pošlje, ker jo nujno potrebuje. V pismu z dne 11. aprila 1906. potrjuje imenom svoje žene sprejem 3000 K. Na ta način je JoŠI nakazal »Glavni posojilnici« do konca 1. 1906. na tekoči račun 340.000 K, obresti 13.872 K 16 v, na vlagal i pa z obrestmi vred 65.953 K 32 v, te laj skupno 419.825 K 48 v in sicer brez vsake varnosti. Za. te usluge je d bil leta 1906 -- 10.000 K provizije. Od Zveze v Celju »Glavni ]>osojili iei« nakazani zneski pa daleko niso zadostovali, kajti denar se ni le potreboval za graščino Thal, temveč je bilo treba vzdržati promet »Glavne posojilnice« sploh. Nekateri dosedanji dolžniki so potrebovali daljnih posojil. Zlasti pride tu v poštev Tomo Pavšlar. Ta je bil takorekoč nakazan na denar »Glavne posojilnice«, kajti ko bi mu bila »Glavna« odrekla kredit, bi bil moral Pavšlar ustaviti plačila. To pa bi imelo posledico, da bi tudi položaj »Glavne« prišel na dan, kar se je moralo na vsak način preprečiti. Pavšlar pa je potreboval veliko denarja, kar dokazuje dejstvo, da se je njegov račun zvišal od leta 1905. do konca 1. 190(1 na 628.810 K 35 v. Da se vzdržuje tedaj »Gla\ na posojilnica, moralo se je preskrb ti za več denarja. Jošt je kot revizor »Zadružne zveze«, pri kateri je bila večina štajerskih posojilnic včlanjena in kot štajerski rojak vžival veliko avtoriteto in ugled. Jošt je izrabil svojo avtoriteto, da preskrbi »Glavni posojilnici« denar in je s tem kruto žalil svoje dolžnosti kot revizor. Obtožnica navaja potem obširno, kako je Jošt vplival na posamezne posojilnice, da so svoj denar naložile pri »Glavni« in kako je Rogl potom okrožnic in pisem vabil različne denarne zavode, naj denar nalože pri »Glavni«. Vsak vloženi denar je pa bil takorekoč v naprej izgubljen. Vsled takih pisem je Rajko Ma-renčič iz Kranja novembra pred polomom vložil pri »Glavni« 20.000 K, vsled bobneče reklame pa je dr. Brumen v Ptuju poslal »Glavni« dve vložni knjižici »Ljudske posojilnice« in »Glavna« je ta denar dvignila, dasi je že naslednji dan ustavila plačila. Deleži. Deležni kapital »Glavne« znaša 16.430 K. Od teh deležev posedujejo dr. Hudnik za 3680 K, Tomo Pavšlar za 3200 K, Predovič za 2000 K, skupaj za 7880 K, torej polovico vseh deležev. Elija Predovič, ki je bil dolžan 80.382 K, je svoj dolg že poplačal, ravno tako tudi Josip Turk. Posojila. Koncem 1. 1909. so od posojil v znesku 3,346.797 K 32 v imeli dr. Hudnik (Thal) Tomo Pavšlar, Lavrenčič & Domicelj, Karel Meglic, Andrej Mauer, Elija Predovič, Josip Turk, Teodor Frohlich, Janko Traun in Maks Lavrenčič, torej 11 dolžnikov, izposojenih 3,242.700 K 19 v do-čim odpade ostanek 604.097 K 13 v na 270 drugih dolžnikov. Poznavalci položaja »Glavne posojilnice«. Že od leta 1906. so dr. Hudnik, Rogl in Knific poznali položaj in vedeli, da gre nadaljnje poslovanje »Glavne« samo na škodo vložnikov in zadružnikov. Vkljub temu so je poslovanje vzdrževalo z vsakovrstnimi sredstvi. Rogl, ki je bil tajnik in blagajnik, oziroma vodja pisarne, je moral vse vedeti. On je bil nesrečni svetovalec dr. Hudnika. Knific se ne more zagovarjati z dejstvom, da je bil le podrejen uradnik ter je moral storiti, kar se mu je ukazalo. Jošt zatrjuje svojo popolno nedolžnost, češ, da mu položaj »Glavne« ni bil uikoli znan. Ta zagovor pa ne more veljati. Že iz prvotne ponudbe dr. Hudnika in iz poznejših dejstev, iz vednih denarnih stisk, v katerih se je »Glavna« nahajala, je kot revizor moral spoznati položaj ter ga je tudi spoznal. Da je Jošt položaj dobro poznal, sledi iz pisma z dne 19. maja 19(07., v katerem piše dr. Hudniku: Menda sem Vam že poročal, da sem bil na Koroškem zastonj. Tu pa vlada tudi taka suša, da je joj in z največjo težavo vzdržujem centralo kakor tudi nekatere druge zavode, da pri Vas nič ne dvigajo. Prosim dajte si pomagati do septembra z menicami kakor morete. Vsekako pojdem v drugi polovici junija zopet na Koroško in skušam doseči, da Vam vsaj deloma pomorem. Za sedaj pa je kii-kor rečeno glavna skrb, da pustimo pri miru domače položbe pri Vas in od zavodov, ki ste jih dobili z mojim posredovanjem. Da je Jošt položaj »Glavne posojilnice« poznal, sledi iz dejstva, da je 1. 1906. in poslednja leta napram različnim osebam se izustil, da »Glavna« ni varna, da preveč spekulirči in da je bolje dvigniti pri »Glavni« naloženi denar. Očividno je Jošt resnico le takrat govoril, če je imel dovolj denarja in ni potreboval oikake provizije. Jošt je »Glavno posojilnico« revidiral leta 1901, 1906 in 1908 bržkone tudi leta 1904. Žalibog pa njegoveera zapisnika in poročila ni najti. Kot revizor je mo-al Jošt položaj spoznati. Njegova dolžnost je bila položaj obelodaniti in v>e potrebno ukreniti. Mesto tega je pa graj nI le nekatere brezpomembne napake, mimogrede omenil, da dovoljuje »Glavna« preveč osebnih kreditov, ki so pa po zatrditvi Rog]ovi varni ter končno pohvalil upravni svet in u radništvo radi uspešnega delovanja. Kako je vedel Jošt vse prikrivati, kaže sledeče dejstvo: Dasi že iz zgol gospodarskih ozirov ni dopustno pri enem in istem zavodu imeti denar v tekočem računu in kot naložbe, je Jošt glede »Glavne« vodil pri Zvezi v Celju dva računa, kar je upravni svet »Zadružue zveze v Ceiju šele koncem 1. 1910. zvedel. Na ta način niso člani upravnega sveta hi nadzorništva nikoli izvedeli, koliko v resnici znaša dolg »Glavne posojilnice« pri »Zadružni zvezi«. Skoro do konca 1910 so vsi mislili, da znaša dolg le okroglo 150.000 K, pa je bilo razočaranje velikansko, ko se je izvedelo, da znaša nad 250.000 K. Jošt je dobil sledeče provizije: 6. februarja 1906 — 7000 K. — 10. aprila 1906 3000 K. — 25. aprila 1907 5000 K. — 9. januarja 1908 300 K. — Vse te provizije je dobil od zneskov, katere si je dr. Hudnik izposodil za graščino Thal in s katerim je torej dr. Hudnik smel razpolagati. Nadalje je dobil Jošt 900 K provizije v zneski]? po 500, 300 in 100 K tekom let 1909. in 1910. od »Glavne«. Zanimivo je, da je Rogelj glede zneska 500 K v knjigah zabeležbo »provizija Jošt« dal naknadno izbrisati ter zapisati »provizija Sakser«. Dne 6. februarja 1909 je Jošt zopet dobil 300 K. Ta znesek pa se ni vknjižil kot provizija, temveč se je s tem obremenil tekoči račun Pavšlarja iz česar izvaja obtožnica, da sta z dr. Hudnikom poneve-rila ta znesek. Jošt je dr. Hudnika v to manipulacijo pismeno zapeljal. Tozadevno pismo z dne 17. novembra 1908 je velepomembno za presojo Joštovega značaja. »Obljubili ste mi,« tako p}še Jošt, »mi pripomoči do denarja, ki ga sedaj tembolj rabim, vsaj na drug način, Če ne dru- gače vsaj v obliki brezobrestnega posojila proti temu, da mi vsaj počasi isto odpisujete. Prosim Vas, dovolite mi vsaj to, ter mi pošljite, oziroma pustite nakazati 5000 K v teku par let Vam potem ne bode težko mi istega odpisati, za kar se hočem potruditi, da bodete kak vzrok imeli... Obenem Vas prosim prav vljudno, smatrajte moje pismo zaupnim, ker pač nečem, da to vedo nepoklicani, kajti ako bi hotel iskati rednega posojila, ga dobim na svojo pošteno brado kolikor hočem v domači deželi. Ker Jošt ni dobil takoj denarja, je že 27. novembra zopet urgiral izpol-njenje svoje želje v precej ostri obliki. Ker pa je bila blagajna »Glavne posojilnice« do skrajnosti prazna, dr. Hudnik Joštovi želji ni zamogel takoj ustreči. Stvar se je zavlekla do februarja 1909 ter je poslal Rogei sporazumno z dr. Hudnikom Joštu 3000 K, 5000 K očividno ni bilo na razpolago. Značilno je priznanje, da Joštu ni šlo za redno posojilo, torej za tako, katero bi moral vrniti, marveč za prisvojitev tujega denarja. Denar je pa rabil za nakup delnic pivovarne v Laškem trgu. Priče. Obtožnica predlaga, da se zasliši 56 prič, izpovedbe 50 daljnih prič pa se bodo pri razpravi prečitale. napredao politično io gospodarsko društva za poljanski okraj priredi ▼ sredo, 7. junija 11. ob 8. zvečer voiiiai m\m\ v gostilni g. Turka v Strelidki ulici. Na >cstanku se bo prcd>tavd naš državnozbor>ki kandidat i*«>spo vsakdo videl in opazil, po vsi cerkvi ter se ustavil šele pred presbit^rijem. Seveda je vzbudil splošno pozorno** med verniki, ki so se nahajali v eer-kvi, a vsakomur je prišla na misel tista zgodba iz sv. pisma o farizeju in o ubogem čolnarju. Da, da, dr. Iv. Šusteršič, vera je stvar notran.iili srčnih čutil, ne pa stvar zunanjost; i o bogu dopadljiv je čolnar, »\i stoji ob vratih in opravlja bogu vdan svojo pobožnost, ne pa oholi farizej, ki a plazi na kolenih pred najsvetejši« ter se trka na prsi, da bi ga videli ljudje. -f Stranka 1 ljudskih sleparjev. Klerikalci skrbe z veliko vnemo, da se jih čimbolj prime imenovanj, »stranka ljudskih sleparjev <. Vsak dan dokažejo nanovo, kako zaslužijo to ime. V soboto je nesramno gladki ljubljanskega škofa prineslo celo stran izvlečkov iz različnih govorov, s katerimi hujska dr. Šusteršič kmet-sko ljudstvo. Vsaka beseda v teh govorih je laž in sleparstvo. Suster-pravi, da bi liberalci radi izgnali vero iz šole in celo križ iz bolnišnic. Qb lih 10 let so imeli liberalci moč v deželi — ali so v teh letih morda le naj manjšo stvar storili proti veri in proti cerkvi? Niti najmanjše ne! V letih gospodstva so liberalci dokazali z dejanji, kako stališče zavzemajo proti veri in proti cerkvi —- a sedaj pride kak Šusteršič in pravi, da hočejo liberalci izgnati vero iz sok in križ iz bolnišnice. Ali ne laataai taka stranka, ki se bori s takimi lažmi, imenovanja: stranka ljudskih sleparjev? + Volilno gibanje v ljubljanski okolici. V binkoštnih praznikih je govorila grosupeljska in škofeljska okolica, in sicer tako glasno, da bo to še dolgo brnelo po glavi dosedanjega državnega poslanca ljubljanske okolice. V nedeljo popoldne je bil shod pri gosp. Rusu v Grosuplju. Zbralo se. je iz Grosupljega in okolice okoli dvesto kmetov - volilcev. Predsedoval je gosp, Ivan Rus, ki je predstavil navzočega kandidata gospoda Jošefa Tribufa, Ta je v jedrnatih besedah pojasnil dosedanje delovanje klerikalnih državnih poslancev, posebno pa delovanje dosedanjega zastopnika ljubljanske okolice dr. Ivana Šuslerftča. Razvil je pa tudi obenem svoj program, po kaiterem 4665^2 se hoče predvsem za slučaj, če bo izvoljen, potegovati za interese svojih voiiicev. Navaoči Kmeti so z velikanskim odobravanjem sprejeli kandidaturo gospr. Tribuča. Ko je dal pred-sednik na glasovanje tudi kandidaturo dr. Šusteršiča, se ni vzdignila niti ena roka. Ravnotako lep je bil shod včeraj popoldne na Škofljici pri g. Ogorelcu. Navzlic velikemu nalivu se je zbralo v salonu gosp. O g o-r e 1 c a okoli sto kmetov - volilcev. Predsedoval je gosp. Ogorelec, ki je v svojem pozdravnem govoru opisal dosedanjo pogubno politiko. Kandidatura gosp. Tribuča je bila tudi tu soglasno in i velikim navdušenjem sprejeta. Šmarski dekan je sicer na binkostni ponedeljek grmel raz priž-nico ter obljubil, da pride sam v Škofljico na shod, vendar pa ni imel poguma. Ta dva lepo uspela shoda jasno dokazujeta, da se dani tudi v ljubljanski okolici, katero je smatral dr. Šusteršič za najbolj neumno. Če bo vsak naš somišljenik storil svojo dolžnost, tedaj bo dr. Šusteršiča enkrat za vselej minilo veselje, kandidirati v ljubljanski okolici. + Odgovor poslanca Biankinija »Slovencu«. Zadrški »Narodni List«, giasilo poslanca Biankinija, piše: »Iz :>Skrvenca« smo razvideli, da se gra-ški list »Grazer Tagblatt« v uvodnem članku bavi s poslancem Biankinijem in ga hvali. Ker je »Tagblatt« vse-nemško glasilo, zaključuje »Slovenec«, da je poslanec Biankini izdal hrvaško državno pravo! Ta je pa lepa! Ako je »Grazer Tagblatt« pohvalil poslanca Biankinija. je to storil z ono objektivnostjo, ki mu služi na čast in ki je običajna v dostojni družbi, zato pa tudi take objektivnosti ni najti pri »Slovencu« in pri sličnih listih. A glede hrvaškega državnega prava opozarjamo »Slovenca« na dolgoletno parlamentarno delovanje poslanca Biankinija, zlasti pa na ono iz leta 1907., ko so tisti, ki se zbirajo okrog »Slovenca > v resnici izdali hrvaško državno pravo s tem, da so glasovali na zahtevan je vlade za obnovljenje nesrečne nagodbe z Ogrsko kljub protestom poslanca Biankinija in njegovih tovarišev iz Dalmacije in Istre.« + Škof proti volilni svobodi. Škofu Antonu Bonaventuri niso dale mirno spati lovorike, ki si jih je pridobi] zaderski nadšof s suspensi jo poslanca Biankinija, za to je slal v soboto vpokojenemu župniku Antonu Bercetu v Ljubljani, tc-le pismo: Št. 2327. VeleČastitemu g. Antonu Bercetu. duhovniku v pokoju v Ljubljani. Radi Vaših agitacij v korist stranke, ki je nasprotna krščanstvu in veri sploh. Vaiu prc-povem sveto mašo od 4. do iS. junija t. L Prepovem Vam pa od sedaj za naprej vsako ustmeno ali pismeno agitacijo v korist imenovane stranke »suh poena suspensionis perpe-tuae«—(pod kaznijo stalne suspenzije.)— Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dno 3. junija 1011. t Anton Bonaventura. škof.« Zakon, sprejet 1. 1907. v parlamentu v varstvo volilne svobode, določa, da nihče ne sme omejevati volilne prostosti. Zgorajšnje pismo pa je .isto gotovo v objektivnem ozira omejevanje volilno svobode in državna oblast bi morala, ako so zakoni veljavni za vse državljane hrez izjeme, postopati prtu i Škofu radi očitnega kršenja gori navedenega zakona. Toda vzpričo razmer, ki vladajo dandanes pri nas, ni pričakovati, da bi kdo, kakor bi se spodobilo, stopil škofu na prste, zato nam ne preostaja drugega, kakor da pred vso javnostjo konštatujemo, da sme škof Anton Bonaventura delati to, kar ;e vsakemu drugemu državljanu po zakonu zabranjeno — tu je omejevati volilno svobodo. Toda s tem pismom ni škof samo kršil zakon v varstvo volilne svobode, marveč je zakrivil naravnost hudodelstvo izsiljevanja po § 98. k. z. Ta paragraf se glasi dobesedno: »Kdor posredno ali neposredno, s pisanjem ali z besedo ali kako drugače, naznanivši svoje ime ali ne, s škodovanjem na svobodi, poštenju ... grozi v namenu, da bi kaj storil, trpel ali opustil, zakrivi hudo. delstvo javne posilnosti z izsiljevanjem.« Ta zakon govori proti škofu tako jasno, da si ne moremo mislui, da bi poklicani faktorji vzpričo takšnega dejanskega položaja ne postopali proti škofu. Bomo videli! — Kakor čujemo, je poslal župnik Borce škofu dr. Jegliču pismo te-lc vsebine: VeleČastitemu knezoškofijskemu ordinarijatu v Ljubljani. Sporočam, da sem prejel Vaš dopis z dne 3. junija t. 1. št. 2327 in da se bodem takoj pritožil na pristojno instanco v Rim in sicer glede prepovedi, po kateri ne smem maševati od 4. do 18. junija in tudi glede grožnje s kaznijo suspensionis perpetuae. Ne glede samo na volilni zakon, ki prepoveduje 6trogo vsako omejevanje volilne svobode, tudi glede na to, da še nisem slišal Vaše odredbe, da bi duhovniki ne smeli agitirati ob volitvah, nasprotno navadili ste jih, da smatrajo agitacijo kot prav važno dusnopastir^ko dolžnost, uraeševam se, odkar ne službujem aktivno, agitatorično v volitve stoječ strogo in odločno na verskem in narodnem ter avstrijskem stališču. Boli me, da se je drznil »Slovenec«, ki je pod cerkvenim nadzorništvom, osumiti naš narod glede patriotizma, saj »hrast se omaja in zid« preje« kot zvestoba naša do ljubljene Avstrije.« Boli me, da ne pospešujejo slovenski sinovi koristi milega našega naroda in so mu izdajalci oni, ki slepe javnost s hinavskimi zatrdili resničnega rodoljublja. Boli me, da se pod versko in duhovniško firmo zbirajo zavrženi ljudje, kateri skrunijo s svojo brezbož-nostjo in nemoralnost jo svetost verskega prepričanja. Ti ljudje so najgrši sovražniki božji, ti so škodljivci človeške družbe, ti so uničevalci našega naroda. Držeč se do-sleduo svojega vodila še nisem nikdar priporočal kandidata, ki je in ker je »nasproteu krščanstvu in veri sploh«, marveč grajal sem brezozirno lažikrščanstvo in laži-verstvo. Toliko na kratko na Vaš dopis 3. junija 1911, št. 2327 s pripombo, da si ne dam diktirati od nobene strani sodbe, kdo je veren in kdo neveren, glede na to, da imam sam pamet in glede na to, da se nahajajo v Vašem političnem taboru nemoralni izvržki, ki vzbujajo s svojo hudobnostjo občudovanje — pekla. Ljubljani, 4. junija 1911. ANTON BERCE 1. r. župnik Sorski. 4- Zadnji žohelj — na krsto klerikalne stranke je zabil »slovenski« vladika dr. Jeglič - Bonaventura s svojim pismom na župnika Antona Berceta dne 3. t. m. Da je naš škof nasilnik in brezmiselen širitelj po-gubonosnih, nekrsčauskih načel, koja je na veliko škodo dobrodušnega izvornega našega ljudstva njegov neposredni prodnik, kardinal Mis->La vpeljal v našo sedaj tužno domovino — to je splošno znano. On je slepo orodje dr. Kreka, dr. Šiško itd. v cerkvenih, in pa v rokah dr. Šusteršiča v narodno - političnih zadevah2 Vse. kar jo njegov leil»žurnal »Slovenec« dosedaj nasprotnega započel nasproti narodno - naprednim zavodom in napravam, vse to je bilo le tem ustanovam — na korist. Xa nesramni napad s »Cirilmetodarijo« na našo pre-koristno Šolsko družbo — je užai.iei i narodni ponos odgovoril s tem, da je družba sv. Ciril Metoda v enem leto pridobila do 800.000 K! Na nesramni atentat na avtonomijo slovenje prostolice je naše verno in napredno misleče meščanstvo odgovorilo s tem. da je izvolilo spričo nezaslišani gonji in }>odpori od vladne strani večino svojih somišljenikov v občinski vel! Pri deželnozborski volit vi je prodrl napredne stranke kandidat z veliko večino zoper vse tri nasprotno stranke. In sedaj, ravno v pravem »momentu, je naš prevzvišeni knez in kof s svojim sovražnim dejanjem nasproti župniku Bercetu dal našim agitatorjem in govornikom najbolj pripravno orožje v roke za kandidate napredne stranke! En bojni klic naj aadoai po celi ljubljeni Sloveniji: »Rokr proč, pogubna strahovlada klerikalna po naših lepih deželah! Mi hočemo biti v političnih stvareh sami svoji gospodarji. Prosto si hočemo s Črtomirom vred voliti — vero in postave*.« Naprej v veseli boj. + Pucelj proti Jakliču. Iz Vel. Lašč se nam piše: Tu je nastopil kot samostojen in neodvisen kmečki kandidat za prodstojeeo državnozborsko volitev v 10. volilnem okraju Ivan Pucelj, i>osestnik v Vel. Laščah. Odločil se je k temu še-le po dolgem prigovarjanju mnogoštevilnih odličnih mož obeh naših političnih strank. Doslej je priredil že tri shode, ki so vsi izpadli kar najboljše. Mi o njih zato nismo ničesar poročali, ker nismo vedeli, kakšno stališče zavzema proti tej kandidaturi narodno - napredna stranka. Na vaš poziv poročam sledeče: 1. Volilni shod pri Pa-darju. Dne 25. maja ob pol 8. zjutraj se je zbralo na vabilo gosp. kandidata v prostornih lokalih Padarjeve gostilne, kakih 300 volilcev iz velikola-škc fare, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornika, ki je v ostrih besedah bičal zavoženo politiko S. L. S. napram kmetu. Pojasnil je, kako je stranka vedno in povsod iskala le svojih strankarskih koristi, zanemarila, pa splošne ljudske inte-rese. Udinjala se je vladi, da je pobirala politične drobtince zase, kmet pa še danes čaka zaman, kdaj mu bo izpolnila obljube, katere je zadnje desetletje tako radodarno razmetavala. Dokazal je na slučaju Mandelj, kako kvarno je za ljudstvo, če v stranki odločajo trije, štirje posamezniki, vsi drugi pa naj bodo slepo orodje. Za- hteval je uveljavljenje ljudske volje, kar so bo prej doseglo, kakor mnogi Žele. Naštel" je različne krajevne ne^ prilike in stiske in ker so besede govornikove prihajale iz srca, so iudi našle pot v srce. Kmetje so mestoma burno odobravali in se izrekli soglasno za kandidaturo g. P u c 1 j a. Nekatere točke je skušal pobijati g. župnik Ramovš, toda kandidat ga je vnovič še temeljitejse zavrnil. Ker je shod uspel vsestransko sijajno, je »Slovenec« že opsova 1 kmete, da so bili od rezolije pijani in da so smrdeli po slivovki. To psovanje si bodo kmetje dobro zapomnili in bodo »Slovencu« odgovorili 13. junija. Ker nasprotniki kandidatu g. Puclju na shodih niso kos in ker ne morejo s sveta spraviti resnice, ki jo razkriva, mu skušajo zavezati usta, poslušalcem pa ušesa s tem, da bi mu preprečili shode. Tako so zlasti v Dobre-poljah napeli vse sile, da bi kaudidat ne bil dobil prostora za voli u i shod. Ali končno se je isti vendarle vršil iu sicer 28. maja ob pol 8. zjutraj. Pisec teh vrstic se sicer shoda ni mogel udeležiti, kakor pa je čul od očividcev, je bil to eden najboljših in najimpozantnejših shodov, kar se jih je in se jih bo vršilo v sedanji volilni kampanji. Navzočih je bilo baje do 500 mož. Med te sta privlekla kaplau O r e h e k iu nadučitel j Štrukelj kakih 50 glav pristne rozolije, pred katero je nosil znani K rže iz Vidma belo lilijo kot najsposobnejši zastopnik svete čistosti in drugih lepih čednosti. Ti ljudje so hoteli kandidata g. P u c 1 j a usopiti in mu shod onemogočiti, pa so baje slabo naleteli. Pucelj se je igral z njimi, kakor mačka z miško. Govoril je dve uri in pol in utrudil tri predsednike, da so predčasno pobegnili s svojih mest. Povedal jim je take, da jih ne bodo pozabili vso svoje žive dni. Najbolj vzvišen moment je bil, ko je kom-poljski župan g. M u s t a r očital nadučitel ju g. Štruklju, da je javen lažnik, kar je ta molče spravil v žep. Po shodu so se baje pogovarjali kmetje: zdaj šele vemo, kako se zboruje. Doslej so nas učili le kimati in molčati. Istega dne popoldne je priredil g. kandidat še drug volilni shoh na prijaznem Turjaku v gostilni pri g. županu Ž už k u. Ker ni bilo navzočega nobenega duhovnika, se je shod vršil mirno in v vzornem redu in po tričetrt urnem govoru so se navzoči volilci izrekli soglasno za kandidaturo g. Puclja. + Ubegli klerikalni kandidat Jože Gostinčar se je vendar pokazal za par ur in imel za narodno-napredno stranko v Planini na Notranjskem krasno uspeli shod. Natančnejše poročilo sledi. -j- Naš Škof dr. Jeglič - l£oinventura sovraži tudi čisto nedolžne stvari. Ko se je zadnjo soboto, dne 3. junija letos peljal v svoji svetlo po barvani ekvipaži od deželnega pred sednika, kateremu je napravil povr nivši se iz svetih dežel poset, bilo y ravno 11. ura in 12 minut opoldne! domov po cesti pred »Narodnim «]<• momtražnico. Istega dne je podrt v Čevljarski ulici nek izvošček pekovskega mojstra Cacaka, kateri se mu vsled lega ni pravočasno umaknil, ker je zelo gluh. Po Poljanskem nasipu je pa nek kolesar tako neprevidno vozil, da je podrl preglednika bolniške blagajne g. Antona Vičiča, kateri so pa pri padcu ni poškodoval. Na Sv. Petra cesti je tudi nek izvošček neprevidno vozil, da je podrl in na levi roki nekoliko poškodoval 51etno Ivano Menartovo. Na Marije Terezije cesti je pa nek kolesar tako neprevidno vozil, da je podrl 121etncga solnega učenca Alojzija StiplovŠka. Tudi na Vodnikovem trgu je nek mlad kolesar tako neprevidno vozil, da je zadel in podrl nekega majhnega otroka. Vsi se bodo morali zagovarjati pred pristojnim oblastvom. Na vozu zaspal je bil nek hlapec, ko je peljal po Kopitarjevi ulici. Med tem časom sta se mu konja spi j šila :er dirjala proti Cesarja Jožefa trgu, kjer so ju pasantje ujeli. Hlapca je bil premagal alkohol. Izpod policijskega nadzorstva je gnil nevaren tat Anton Butek, jen 8. januarja 1S05 v Ljubljani pristojen na Dobravo. Iz blaznice je včeraj pobegnil 21-letni Friderik Brca, katerega je pa stražnik še isti dan na južnem kolodvoru prijel in od vedel na magistrat, cd koder >o ga zopet oddali nazaj. Iz Amerike se je v soboto pripeljalo 230 Slovencev in Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. G. Alfonz Škerjanc je izgubil žepno uro z verižico. Postrežnica Marija Stergeljeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. Posestnica Frančiška Gaš-perši&eva je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. Ga. Ljudovika Koželjeva je izgubila črno sukneno čepico. Šolska učenka Karolina Pir-manova je izgubila črn svilnat dež-nik. G. Rihard Tavčar je našel žepno uro z verižico. Neka šivilja je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. Neka gospodična je našla zlato zapestnico. V hangarju aviatika Let tisa je bila zamenjena na binkoštni ponedeljek črna pelerina. Prosi se, da se jo prinese na centralno policijsko stražnico ,kjer dobi lastnik svojo nazaj. Voliici! Someščan:! Vabimo vas na iamiiii! viru ki bo ¥ četrtek, 8. 1 kl ob 8. zvečer v ^Mestnem domu**. Na shodu govori kandidat r arodno-napredne stranke g. dr« Vladimir Ravnthar. Volici! Pokažite svoje zanimanje tudi za u volilni boj, ki ga bo bila narodno-napredna stranka dne 13. junija. Zato pa vsi na sbod! iw!firalBi odbor narodno-napredne sfianke. ndlavno" prsti murnu (Izpred porotnega sodišča.) (Nadaljevanje.) Sodni dvor in porotniki. Predsednik sodnega dvora je dvorni svetnik Josip P a j k, votantje so deželnosodni svetniki: Fran Ve-rl e r n j a k in K o b 1 e r in Henrik S t u r m. Obtožbo zastopa državni jiavdnik dr. N e u p e r g e r. Zastopniki obtožencev so za dr. Hudnika — dr. Nov ak, za poso-jiiničnega uradnika Roglja — dr. K a v n i h a r, za knjigovodja Kni-<-a dr. Sabo t ni, za revizorja Zadružne zveze« Jošta F r 1 a n, za le 4 obtožence, namreč Mačk a. ri u r k a, C a d a in P u t r i h a pa dr. T r i 1 le r. Dr. Oblak zaatopa konkurzni sklad Glavne posojilnice. Izžrebani so bili porotniki: Ki- a n t a, Jozua iz Senožeč, Škof Anton iz Ljubljane, P a v š e k Ivan iz Ljubljane, Golob Valentin iz Ljubljane, Soklič Matej iz Ljubljane, Eržen Gabrijel iz Zapuž, Samec Ivan iz Ljubljane, Michieli Ludo vik iz Razdrtega, H o m a n Oton iz Radovljice, R o t a r Simon iz Spodnjo Šiške, S t i b i 1 j Ivan iz Vipave, Vi š nar Karel z Jesenic in Zelen Ivan iz Senožeč. Po zaprisegi porotnikov je predsednik izprašal obtožence glede gene-ralij, nakar jo zapisnikar, avskultant dr. Z e n k o, prečit al obtožnico. Zapisnikar avskultant dr. Ž e n -k o konča s Čitanjem obtožnice kmalu po pol 12, nakar se prične z zaslišava-njem obtožencev in sicer z gosp. dr. II u d n i k o m kot prvim. Dr. H u d n i k v začetku svojega zagovora poudarja, da je izreden slučaj, ker stoji pred porotniki kot glavni obtoženec odvetnik, torej jurist. Ravno ta okolščina pa je tudi povod, da danes porotniki iz njegovih ust ne bodo slišali nikake neresnice, nika-kega zatajevanja in prikrivanja, ampak vse, kar on po svoji najboljši vesti more navesti. Pri svojem zagovoru se hoče sklicevati samo na suha dejstva, ki so po«]prta z Lzpovedbami prič. Zato se mu tudi čudno zdi, zakaj so ga tirali v preiskovalni zapor in zakaj ga imajo še vedno v tem zaporu. — Tega ne razume. Takoj na prvem mestu se mora izreči proti dvom neosnovanim trditvam obtožnice, namreč proti trditvi, da je } om veri] 3000 K, ker je v resnici teh 3000 K Glavna posojilnica le morala kot zaslužek ali provizijo izplačati in se je za ta dejanski izdatek obremenil samo Pavšlarjev konto, za Katerega se je posojilo izposlovalo. Najhujša pa se zdi dr. Hudnika trditev državnega pravdnika, ki je vendar imel knjige in sploh vse pred seboj ter jih tudi lahko natančno vpogledal, da dr. Hudnik nočo ali ne more izpovedati, kam je šel denar, ki se je iztržil iz graščine, Thal. S tem državni pravnik namreč noče ničesar drugega povedati, kakor to, da sem jaz spravil, da sem jaz hotel nekako na ta način ogoljufati in prikrajšati Glavno. Svoj zagovor nadaljuje dr. Hudnik naslednje: »Jaz sem že prej poudarjal, gospodje porotniki, da iz mojih ust nc bodete slišali nikake neresnice in ni-kakega prikrivanja, na tem mestu pa moram tudi poudarjati, da jaz iz vse te žalostne afere nisem niti vinarja dobička na stran spravil in da tudi no vem, kako se mi more očitati, da sem se hotel z Glavno okoristiti.« Predsednik dvorni sv \nik Pajk stavi na to na dr. Hudnika vprašanje, ali se čuti krivega pregreška po ŠN 486. k. z., na katero vprašanje odgovori dr. Hudnik takole: »Kar se tiče pregreška po § 486 k. z. glede Glavne, sem tega po besedilu res zakrivi!, kar se pa tiče moje • sebe kot take, kar se tiče moje osebne kride, je pa ta v zvezi z nesrečo posojilnice. Kar se pa tiče podtikanja, da sem to nesrečo zakrivil z goljufivim namenom, z namenom oškodovati zadružnike in se njih račun obenem okoristiti, to moram pa z vso - d I oenoe t jo od k 1 a ojat i.« Svoj zagovor nadaljuje dr. II d-nik na to naslednje: »Kar se tiče ustanovitve Glavne j ojilnice, moram poudarjati, da se je misel za to ustanovitev sprožila jeseni 1. 1898 in da je bila ta ustanovitev edinole delo umrlega Maksa Veršeca. Makso Veršee je bil znan poso-jiiničar, ki je ustanovil v Ljubljani na pr. tudi »Ljudsko posojilnico« in ki je bil v posojilničnih poslih tudi dobro izvežhan. Jeseni leta 1898. je prišel do mene in mi povedal, da namerava ustanoviti posojilnico, ki naj bi se pozneje spremenila v kreditno banko, ter me je pri tej priliki tudi vprašal, ali ne bi hotel vstopiti v upravni svet. Jaz sem nekaj časa premišljeval, kaj naj storim, ker mi je pa prigovarjal in navedel celo vrsto imen, katere je že pridobil za upravni svet, in med temi imena uglednih ljubljanskih meščanov, kakor gg. Mačka, Čada, Putrieha, Turka, Goršeta, Stri* colja, Ledeniga itd., z eno besedo, sama imena vse časti vrednih Ljubljančanov, sem ac odločil, vstopiti v upravni svet, za trdno prepričan, da s tem ne zagrešim ničesar hudega. Takoj tukaj pa moram pripomniti, da nisem imel namena, iskati z upravniškim mestom nikakegu dobička, posebno ne radi tega, ker je bila posojilnica zamišljena le kot nekaka prehodnica za novo kreditno banko, ki se naj bi ustanovila v Ljubljani.« Predsednik sodnega dvora hoče na podlagi pravil konstatirati, da je bila posojilnica že ustanovljena junija meseca, izkaže se pa, da se v letnici moti. Dr. Hudnik nadaljuje: »S poslovanjem smo pričeli Šele oktobra ali septembra meseca, ven- dar pa mi je danes jasno, da je bilo neko prokletstvo nad tem zavodom že.« Spomnim pa se sedaj že tudi na to, da je tudi drugače bilo znano, naj bode ta posojilnica le nekaka predhodnica bodoče kreditne banke y Ljubljani. To izhaja namreč tudi iz neke okrožnice, ki jo je pokojni Veršee sam sestavil in v kateri poudarja, da naj bi bila ta posojilnica le nekako zbirališče vlog za prihodnjo banko. In tudi to še. Radi tega sva bila celo jaz in mislim da g. Turk zaslišana pri državnem pravdništvu, ker se je državno pravdništvo začelo za posojilnico zanimati in je bilo to proti tedanjim pravilom posojilnice. Da pa se je res mislilo ustanoviti posojilnico le kot predhodnico 7a bodočo ljubljansko kreditno banko, iz-Imja tudi iz tega, da sem jaz potem skupno z Verspcem podpisal in predložil ministrstvu za notranje zadeve pravila za ustanovitev ljubljanske kreditne banke. Ko je Veršic že umrl, sem sprejel. 1900 rešitev od ministrstva jaz. Ministrstvo je zahtevalo nekaj prenaredb in popravkov in jaz sem potem dotično rešitev izročil gospodoma Gorjupu in Ivanu Hribarju, katerima sem to izročil v lastnem imenu. Ta dva sta potem dotične iz-premembe poskrbela in se je na to »Ljubljanska kreditna banka« samostojno rešila. Na 22. decembra 1890 je bila sklicana seja upravnega sveta. Ko pridem jaz k seji, vidim Veršeca na mizi mrtvega ležati. Jaz nisem bil takrat dosti izveden o poslovanju posojilnic, in se tudi s tem ne zagovarjam. Zaprl sem nato takoj blagajno. Drugi dan pridem zopet tja, pregledam blagajno in zdelo se mi je, da je vse v redu. Ko sem napravil račune, je še preostalo 3280 gld. Veršecu v dobro. Jaz sem ta denar takoj naložil na vašo vložno knjižico ter vse ostale stvari pokojnega Veršeca izročil njegovi vdovi. V najboljši veri, da je vse v redu, da zavod po trimesečnem poslovanju ni bil prav nič oškodovan. Kmalu pa se je izkazalo ravno nasprotno. 7. ali 8. novembra je bilo namreč dvignjenega po poštni hranilnici skupaj nekaj čez 5000 gld. in ta vsota ni bila nikjer vknjižena. Potem smo prišli tudi nato, da so izginili lom-bardi za ono posojilo po 5000 gld.. katere je dobil Veršee kot posojilo na vrednostne papirje. Vsled tega je bila oškodovana posojilnica za okroglo s000 do 9000 gld. Nekaj dni poten! smo zasledili le nadaljne okolnosti, namere, da je pri Lnckniannovi banki eskontiral pokojni Veršee od g. Prodoviea izstavljeno menico za 3000 gld. Ko je menica v plačilo zapadla, jo je morala plačati naša posojilnica, ker je bil na niri tudi naš žiro. Četrti slučaj pa je bil, da je Veršee sprejel od neka gospe vložno knjižico »Mestne hranilnice ljubljanske«, katero je tudi zapravil. Tako je bilo dozdaj vsega primanjkljaja nekaj čez 30.000 K. Pri tem položaju, kakorsen se je 7-laj pokazal, se je morala opustiti misel, da bi bila posojilnica predhodnica kreditni banki in zato sem posojilnico kot tako vodil, dosedanji primanjkljaj pa sem prevzel skupno z g, Pntriehom v pokritje na ta način, sva podpisala menico pa ta znesek iaz pa da sem določil.da naj se odplačuje ta dolg iz naslova moje plače, ki se bi mi morala kot voditelju izplačevati. Tako se je tudi ta dolg poplačal do zneska 4000 K. Nato sem prišel do prepričanja, da bo zavod najboljše izhajal, ako se bo pečal bolj z osebnim in ne realnim kreditom, ker osebni kredit veliko hitreje dela in ima vsled tega posojilnica tudi ve dohodkov. Pri tej priliki pa se moram sklicevati tudi na moj značaj, da sem namreč optimist in da sem v vsakem kandidatu za posojilo videl samo poštenjaka. In to ravno, da sem preveč zaupal, je — tudi nesrečen slučaj, ki ima posledice današnjega položaja. Pričnem najprej s slučajem Janka T r a v n a. On je imel na Glineah blizu Ljubljane obširno trgovino na dobrem in lepem mestu. Jaz sem iz lastne skušnje te razmere dobro poznal, ker sem bil od 1. 1884. naprej skozi 6 do 7 let stalen gost njegove gostilne. Imel je špecerijsko trgovino, gostilno, opekarno in pozneje iz-delovalnico za cementno opeko. Ob tistem času se je eksekutivnim potom prodalo tudi posestvo nekega Brusa, ki je imel svoje parcele v Šiški in na Glineah in sicer na Glineah tri travnike na onem prostoru, kjer stoji danes velika večina Rožne doline. Tiste parcele so bile cenjene samo na kakih 3000 gld. Jaz sem tedaj slutil, koliko so te parcele vredne in vendar se sam za svojo osebo nisem hotel okoristiti s tem, pač pa sem Travna opozoril, da pri prvi prodaji ni bilo kupca in da se naj druge dražbe udeleži sam. Ta je potem tudi za 2400 gld. te parcele kupil in je iz njih dobil vsaj 30 tisoč kron. Vrhutega so mu pa ostale so tiste parcele, ki so bile njemu sa- memu eksekutivno prodane. Traun je imel velike kupčije in zato se mu je dovolil kredit samo na trgovske , menice. Jaz sem celo njegovo trgovino večkrat revidiral in našel njegove knjige v redu. Kar nekega dne pa so se začu le slabe govorice o njem. In tedaj smo prišli do tega, da je bilo veliko pod-rnsov na njegovih menicah ponarejenih in smo bili tako, ker se ni dalo že več rešiti, oškodovani za okrog 30.000 kron. Jaz na svoji strani sem mu izpo-sloval lepo kupčijo — on pa je z nami tako postopal. Govori se sicer in govorice so po večini neutemeljene, da je precej tega denarja naloženega v poštni hranilnici na drugo ime. To izgubo sem potem nase prevzel. Dr. F r 1 a n hoče izvedeti od obtoženca, kdaj se je ugotovilo, da je ta terjatev neizterljiva, na katero pa dr. Hudnik ne more dati točnega odgovora. Dr. Hudnik se zagovarja nadalje sledeče: Preidein k slučaju Alojzija L a v r e n č i č a. Ta človek, gospodje porotniki, je nekaka psihološka zagonetka, pri katerem moram re-či,da tam,kjer je on,je tudi že poguba tu. Lavrenčič je bil prej knjigovodja tvrdke Vinko Majdič v Kranju, se nastanil pozneje v Ljubljani in začel tukaj kupčijo z deželnimi pridelki. Pri tej priliki se je obrnil na me z vprašanjem, če dobi za trgovino pri našem zavodu kaj kredita. Jaz sem mu odgovoril, da dobi 15.000 kron proti žiru Maksu Domieelja, trgovca na Rakeku, ki je njegov nečak. Njegova kupčija se je enako kakor nas zavod, kmalu začela zelo razširjati. Jaz sem poizvedoval tudi o njegovem postopanju.Našel sem vse v redu in se tudi nadejal, da ve že radi prejšnega svojega poslovanja kot knjigovodja, s kakimi trgovci je v zvezi in da tudi natančno pozna žitno trgovino. Kredit pri nas se mu je zvišal. L. 1904 je bila, kakor bo gospodom porotnikom gotovo znano, pri nas dobra letina za seno in mrvo. Lavrenčič je ta-krat kalkuliral, koliko bo lahko zaslužil pri tej kupčiji z mrvo in tudi jaz sem bil prepričan, da bo izboren zaslužek. Zato se mu je v ta namen dovolil precejšen kredit. Skoraj takoj nato se je pri reviziji našlo, da je v njegovi trgovini velik primanjkljaj. Pripomniti moram sedaj tudi še to in bi prosil, da naj se vpraša to ali ono pričo, če sem jaz delal tukaj na ta način, da bi jaz imel od tega koristi. Vsi mi bodo morali priznati, da sem imel samo preveliko zaupanje v celo vrsto oseb in da je pri tem prišlo do velikega primanjkljaja, da sem bil torej v prvi vrsti jaz sam ogoljufan, da pa nikakor nisem hotel in tudi nisem imel namena druge ogoljufati. (Dalje prihodnjič.) Telefonsku in bnojouno I pereiu. Dr. Benkovič na begu. Trbovlje 6. junija. Benkovič je za včeraj napovedal dva shoda. Za oba je prosil okr. glavarstvo orož-niške pomoči. Na shodu v Dolu je bila Benkovičeva kandidatura soglasno odklonjena. V Trbovljah se jc nad Benkovičem izvršila prava ljudska sodba, med tem ko je Benkovič govoril 17 svojim pristašem. Za nedeljo, 11., je sklican javen ljudski shod in Benkovič je p ozvan, da se ga udeleži. Dr. Korošec pobegnil od Nove cerkve. Vojnik 6. junija. Korošec je prišel včeraj v Novo cerkev, da bi imel tam shod. Sprejeli so ga s takim žvižganjem, da je pobegnil, ne da bi se bil njegov shod vršil. Cesarjevo zdravje. Dunaj, 6. junija. Cesar se čuti popolnoma zdravega. Danes je sprejel v posebni avdijenci bolgarskega carja Ferdinanda, ki se mu je prišel zahvalit za podelitev reda zlatega runa. Smrt bolgarskega državnika. Dunaj, G. junija. Tu je umrl bivši bolgarski pravosodni, oziroma naučni minister v kabinetu dr. Daneva Aleksander Rade v. 1'mrl je na posledicah težke operacije. Mrtvo truplo prepeljejo v Sofijo. Oporoka Ivana Ortha. Dunaj, 6. junija. Danes v prvih popoldanskih urah, najpozneje pa jutri dopoldan odpro oporoko Ivana Ortha pred posebno dvorno komisijo, v kateri bode zastopano dvorno sodišče, dvorni maršalat in zunanje ministrstvo. Kolera. Trst, 6. junija. Pomorska oblast je izdala okrožnico o ravnanju z blagom, ki prihaja iz Benetk. Obenem je prepovedala vse zabavne vožnje v Benetke. Trst, 6. junija. Mestni fizik dr. Constantini je izjavil, da v Trstu ni kolere, pač pa mu je zna rio, da se je v Benetkah do četrtka prigodiio 23 slučajev azijske kolere, od četrtka do danes pa 2. Constantini je mnenja, da so kolero zanesli iz Apulije. Gradec, 6. junija. Stanj«* na koleri obolele gospe Lehinger je povoljno in zdravniki upajo, da bode popol-noma ozdravela. Izmed 11 oseb, ki so jih izolirali, ni dosedaj nobena obolela. Kolere v Celju ni. Gradec, 0. junija. Včeraj je dobilo deželno namestništvo od mestnega sveta v Celju poročilo, da je dospel tja iz Gradca človek, pri katerem so se pokazali znaki kolere. Bak-teriologična preiskava pa je dognala, da v tem slučaju ne gre za azijsko kolero. Češko-moravski sokolski zlet. — Nemške provokacije. Olomuc 6. junija. Četrtega in petega se je tu vršil veliki češko-mo-ravski sokolski zlet. Zleta se je udeležilo nad 6000 Sokolov. Nemške proti-sokolske slavnosU, ki so jo bili Nemci priredili, da bi motili sokolski zlet, se je udeležilo le kakih 600 oseb. Potovanje kralja Petra, Bcglrad, 0. junija. Iz polu radni It virov poročajo, da se je vršil 4. t. m. ministrski svet, ki se je bavil s potovanjem kralja Petra v Pariz. Iz dr-žavno-gospodarskih ozirov se bo preložilo njegovo potovanje do jeseni. Vstaja v Albaniji. Carigrad 6. junija. Povodom mi-riditskega napada na trdnjavo Aresijo prinašajo turški listi naslednje oficialno poročilo. Malisori so trdnjavo Aresjo napadli in turško posadko premagali. Turške čete pa so dobile pomoč in Malisore pognale v beg. Sultan na potu. Carigrad, 6. junija. Sultan se je včeraj, viharno aklamiran od občinstva, podal v Solun na ladji oklop-nici. Spremljajo ga 2 sinova, veliki vezir, minister vojne mornarice, naučni minister in minister notranjih zadev ter nekdanji finančni minister Džavid bej. V sultanovem spremstvu sta še 2 ladji oklopnici, dve križarki, oklopna korveta, več torpednih čolnov in torpednih rušilcev. Za sultanom odpeljeta še 2 oklopni križarki, 2 oklopni korveti, 4 torpedovke in več torpednih rušilcev. Sultanovem potovanju pripisujejo velik političen pomen. Med sultanovo odsotnostjo bo njegove posle vodil šeik ul Islam, ki bo predsedoval tudi ministrskemu svetu. Solun 6. junija. V Branici, ki leži ob poti, ki jo vzame turški sultan, so našli 42 kg dinamita, ki je bil namenjen za izdelovanje bomb. Ruski zunanji minister. Baden - Badcn, 6. junija. Danes je prispel semkaj s svojo rodbino ruski minister zunanjih del Sasonov. Novi spopadi v Champagni. Pariz, 6. junija. Državni svet je sklenil, da oddeli in uredi meje takozvane Champagne. V mestu Bar*sur Aube se je zbralo okoli 300 viničarjev, ki so zasedli rotovž in razobesili rdečo zastavo. Nastopilo je orožništvo in policija. Trije redarji so bili ranjeni, končno je posegla vmes konjenica in viničarje razgnala. Vse glavne točke v mestu so zasedene od vojaštva. Po gorah gore kresovi, ki kličejo okoliške viničarje v mesto. Prebivalstvo živi v velikih skrbeh. Vstaja v Perziji. Debri, 6. junija. Brat bivšega perzijskega šaha stoji na čelu velike vstaške čete, ki koraka proti mestu Maragi ob Urmijskem jezeru. Iz Mara-ge so zahtevali prebivalci brzojavno pomoči. Teheran, 6. junija. Generalni guverner Asrbeidžana je bil odstavljen, ker je bil baje z vstaši v zvezi. Urmia, 6. junija. Šajk Paehi s 500 konjeniki je na poti, da zasede mesto Urmijo. Ameriške države pod kuratelo. London, 6. junija. ,Observeru poroča, da se je sestavil severoameriški sindikat, ki imajiamen prevzeti oskrbo dohodkov Guatemale. Podobno kontrolo bo prevzel sindikat tudi še nad drugimi srednjeameriškimi državami. Ta korak Severne Amerike je treba smatrati za prvi poskus aneksije teh dežel. Južnoameriška Unija držav. London, 6. junijaj „Obscrver* poroča iz New Yorka, da so sklenile južnoameriške države Venezuela, Co-lumbia, Eccuador, Peru in Bolivia pogodbo, glasom katere se te države strnejo v eno veliko državo z imenom „Velika Bolivia-. V Washingtonu je ta vest zelo neprijetno presenetila ker ima Severna Amerika v teh državah veliko interesa. Poset londonskega občinskega sveta. London, b\ junija. Na jesen obišče Dunaj, Prago in Peato deputacija londonskega občinskega sveta. V deputaciji bodo sedanji lod mayor, 3 bivši lord mavorji in 50 občinskih svetnikov. Izdajatelj \n odgovora! urednik z Raato Puitoajaiick, t KratnfrM nii vabljeni ste na volihii ki ga priredi „Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo" imi M i Ha oi) L uri zvečer v gostilni gosp. Frfihlicha Trnovski pristan št. 4. Predstavi se vam državnozborski kandidat gosp. dr. Vlad. Ravnihar. Volile!, udeležite se sestanka j čim največjem številu. Narodno ohromila. Od predsedništva BranilM>ra ^roo dobili sledeči dopis: Branibor, ki še ne šteje leto dni svojega obstanka, se mora pred vsem gnu »t no opreti, predno se bo inogel lotiti po pravilih začrtanega dela na gospodarsko obrambnem polju. Prvi Čas svojega obstanka si izkuša pridobiti ustanovnike in osnovati podružnice; radi osnovanja podružnic se je obrnil na nekatere rodoljube. Po vsem je torej umljivo, da pri svojih Beda-njib sredstvih, niti misliti ni mogel za sedaj na kako delovanje na uospo-darakoobrambnem polju: sa tako delovanje treba pred vsem mnojrn gmotnih sredstev, katerih nima na1 razpolago. Kdor ve, kako bi moglo društvo, ki je jedva začelo dihati, prve dni svojega življenja drugače in boljše delovati, kakor s tonu da si izkuša vsestransko utrditi in osigurati svoj obstanek, naj naznani svoj »recept« Braniborn, ki bi ga, če bo uporaben, z velikim veseljem in še z večjo hvalo sprejel. Razsodni ljudje pa svojih hiš ne zidajo na pesek! Toliko v odgovor »Klubu slov. naprednih akademikov« v Celju na notico v »Slov. Narodu« z dne '27. maja. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. J. Janežie 30 K 02 v, katere je nabral na ženitovanjn pri g. Jos. Pečniku na Bizeljskem. Mesto venca lani umrlemu g. sodnemu kancelistu Sorkotn poslal je g. dr. Jos. Georg, odvetnik v Šmarju pri Jelšah, naši šolski družbi 15 K. Hvala! Draštveno naznanila. Napredno politično in gospodarsko društvo za poljanski okraj priredi svojo veliko veselico na prostem dne 9. julija in ne, kakor smo prvotno j)oroča!i 2. julija. Društvo slov. trgovskih so t milil ikov v Ljubljani opozarja svoje člane na nov trgovski zakon, ki Haje trg. sotrudnikom pravico do dopusta. Bo lOdnevnega dopusta imajo pravi-dotični sofcracrniki, ki službujejo neprenehoma c o pri eni in isti tvrd ki od 6 mesecev do 5 let. Do 14dnevnc-ga oni ki so od 5 do 15 let in do *Ste-denskega dopusta imajo pravico tisti, ki so 15 let neprenehoma pri eni in i-ti tvrdki. Večina ljubljanskih gg. šefov je svojim nastavljencem dopust že dovofila in upamo, da bodo ostali storili isto. Gasilno društvo v Borovnici bo dne 18. t. m. slavilo 25Ietnico svoje nstanovitve. Kolesarsko društvo »Gorica« priredi v nedeljo dne 10. junija cestno dirko na progi Kobarid - Tolmin, združeno z veliko ljudsko veselico na občinskem prostoru v Tolminu. — iSpored se pravočasno naznani. — Odbor. »Adrija«. V sredo, dne 7. rožnika priredi akad. društvo »Adrija« v Pragi cetrtoletniški večer ob 8. zvečer v restavraciji u K urili o oka«. Gosti dobrodošli! letel nek avtomobilih v skupino riieencev tamošnje gluhonemnice. Pri-rzor je bil jako mučen. Ena deklica, je obležala na mestu mrtva, več otrok pa je težko ranjenih. V drugem delu mesta sta trčila v istem času skupaj dva voza cestne železnice. Devet oseb je težko ranjenih. * Požari. V Barlafuluni na Ogrskem je zgorelo v dobri uri 120 hiš z gospodarskimi poslopji. Gašenje je bilo radi suše in močnega viharja nemogoče. V Kragujevcu pa je pogorel velik parni mlin Elija Radoviča. Škoda znaša čez 300.000 dinarjev, zavarovalnina pa znaša le 200.000 dinarjev. * Prijet anarhist. V Parizu so aretirali po dajjftem zasledovanju tri anarhiste. Eden izmed teh je bil izžreban, da mora položiti pod policijsko prefekturo bombo in jo i>ognati z uradniki vred v zrak. * Zasaeena ponarejalea denarja. V Amsterdamu so zaprli dva Nemca ki sta imela pri sebi veliko in dobro ponarejenega denarja. Največ sta spečala tolarjev po 5 mark. Delavni-eo sta imela v neki kleti. Speča vala sta ta denar že več mesecev in sta si morala ie gotovo lepo svoto nabrati. Imenujeta se Pavel Rbsler in Jožef Schmidt. : Kolera v Gradcu. Vdova za kolero umrlega poštnega adjunkta Franckvja in njena dva sinova so sieer še vedno izolirani, vendar pa ni opazil zdravnik na njih še nobenih znakov kolere. Tudi za kolero obolela gospa Lebinger, ki je v bolniškem oddelku za kolero pod oskrbo dr. Otta, je prestala krizo in se obrača bolezen na bolje. Izolirali so v sobot*) še tri osebe, ki so hodile k Lebingcrjevi igrat. Tudi po javnih lokalih in vojašnicah so uvedli strogi red za snaženje in čistenje prostorov. * Poloni velikega tekstilnega podjetja na Ogrskem. Ravnatelj velikega tekstilnega podjetja na Južnem Ogrskem je že pred par tedni pobegnil. Igral je na budimpeštanski žitni borzi in držal tam več stotisoč stotov pšenice, ki se je včeraj eksekutrvno prodala. Viljem Avspic, tako se imenuje ubegli ravnatelj, je bil pred desetimi leti bančni uradnik v Trstu. Tam si je ustanovil luščilnico za riž. To mu je šlo dobro in povspel se je še dalje. Napravil je parni mlin in tovarno za avtomobile. Leta 1007. pa je skoro vse izgubil. Šel je v Budimpešto in začel tam zopet špekulirati, dokler ni postal ravnatelj te močne komanditne družbe. Terjatve znašajo nad 3 milijone kron. ki pa bo do 600 tisoč kron večinoma pokrite. Banke ne bodo trpele veliko, ker so večinoma zavarovane, občutno pa bodo oškodovani zasebniki. : Ce se Ca ruso zaljubi . . . »Pa 11 Mali fiazette« poroča iz Rima. da je neka prodajalka v INI i lanu tožila Ca-rusa za odškodnino 20.000 frankov, ker ji je obljubil, da jo poroči, česar seveda ni storil. Zastopnik prodajal-e j«' imel s C&rusom razgovor, v katerem je Oaruso izjavil, da je proda-jalka že štirikrat t«> oeh. Komponista so 8krat poklicali na oder. Na stopnicah so skupili 70.000 frankov. * Krokodil v Labi na Češkem. Pri Sebusinu so opazili čolnarji en meter dolgega krokodila. Zasledovali so ga z drogi in koli in ga končno ubili. Krokodil je ušel bržkone iz kake menažerije. * Izgubljeno denarno pismo. Podružnica »Merkurja« v Pragi javlja, da se je izgubilo denarno pismo na komercijalno banko v Budapešti, ki je vsebovalo ogrske kupone v vrednosti 9000 K. * Eksplozija v Managuri. ^adj eksplozije v Managuri so zaprli več oseb. Sumijo namreč, da so eksplozijo povzročili zarotniki, industrijei združenih ameriških držav, ker jim baje pri podelitvi koncesij niso hoteli dovoliti raznih ugodnosti. * Nesreče v Londonu. V eni naj-živahnejših londonskih ulic se je za- gre aenar Pod tem naslovom je izšla agitacijska brošurica, v kateri se opisuje pogubna in škodljiva politika bivših klerikalnih državnih poslancev. Ta brošurica mora med ljudstvo. — Poživljamo vsa politična društva in vse nase somišljenike, da kupijo v večjem številu to brošuro, ter jo razdele med volilce- Ljudstvo naj izve, kam vede klerikalna politika. En izvod stane 20 vinarjev, po pošti 23 vinarjev. — Naroča se direktno v »Narodni tiskarni«. Žitno oono v Budimpešti. Dne 6. junija 1911. Termin. Pšenica za oktober 1911. • Rž za oktober 1911 Koruza za juli 1910 . Koruza za avgust 1911 . . Oves za oktober 1911 . . Efektiv Vzdržno. za 50 kg 11 17 za 50 kg 911 za 50 kg za 50 kg za 50 kg 6 67 679 7 78 Serravallo^ železnato Kina-vino Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni okus. s: Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. :: J. SEStBAVALLO, t. in kr. dvorni dobavitelj TRST- B arko vije. i m Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KRITA kolesa. Kajchiirnejše jamstva. Ilasirevani tftiki brnjtačtia. K- Casnernak Ljubljana, Dunajska cesta 9. Šperial. trgeiios s k&lssiin posam. deli. Izposojevanje koles. Meteorološleno poročilo« V:»ina rsđ morjem 3C6-2. Srednji zračni tiak 73S'0 mi. (as taaia-\anja Stanje barometra v r,i m g-* tU 3 Nebo 214 ?r jzah. del. jasno 15 4 brezvelr. oblačno 13 8 soparno 25-4 slab,jug dcl.oblač. 156 brezvetr. del. jasno 12 71 . i oblačno Srednja predvčerajšnja temperatura 176" norm. io4 in včerajšnja 18*3*, nora. 160' Padavina v 24 urah 1*0 mm in 6 / m ni Mesto vsakega posebnega obvestila. i Globoko užaloščenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naša iskreno ljubljena, dobra mati, soproga, svakinja, sestra in teta, gospa z039 Ana Štrukelj včeraj popoldne ob pol 2. v 57. letu njene starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rnjnice bo v sredo, dne 7. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti Kolizeiska ulica 12 na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. Nepozabno priporočamo v molitev in drag spomin. Ljubljana, 5 junija 1911. Žalujoči ostali. Slovenski pogrebni zavod Jos. Turk. c4 co O rs Učenec ki je dovršil ljudsko šolo, 14—15 let star, krepke rasti, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Antona Zurca v Črnomlju. V najem se odda s l. julijem ti. dobro idoča gostilna ,,pt*i Fontu ni" v Litiji. — Vse drugo se izve pri g. F. Berdajsu v Litiji. 2033 sprejme za Kranjsko in Spodnje Štajersko. :: Franz Feldner. Dunaj IX, Kolingasse 17. Predaost imajo taki, ki so že potovali in so dobro uvedeni. 2041 prodaja in pošilja po poštnem povzetja Iv. Bonač v Ljubljani. Cena sliki 5 kron. 273 Perutnina! Raki! Presno maslo! 1950 na vse krak franko po povzetju. Mlada pe-rumina yl leta 1911, zajamčeno dospe živa: 6—8 debelih kokoši za pečenje ali 4—5 velikih debelih rac ali 1 velika gos z raco 7 K, žlahtni raki, dospo zajamčeno živi: 80—100 namiznih rakov K 6 50, 60—70 orjaških rakov K 8 50, 40—50 velefinih rakov K 1050, naravno presno maslo iz kravjega mleka, ^abojček za 5 kilo 10 K, malinov sok. lonček s 4 litri K 470. — B. Kaphan, Buczacz. Proda se tudi z zeleHfaćnim in sadnim vrtom Izve se na Mesarski ce.-ti 1, Ljubljana. Odda se 2036 z 10—15.000 K gotovine v svrho razširjenja dobro vspevajočega trgovskega podjetja. Ponudnik je lahko tudi privatn k penzijonist in sa mu poslovanja pri podjetju ni potreba osebno vdele*e\ati. Za denar popolna varnost, ker se lahko na večjem posestvu zemljetaijižno zavaruje. Zelo plodonosni dohodki. — Naslov: F. R, pošfno ležeče, Politnne. 2040 v ijubljani, m jtfartinovi cesti, prpravna za vsako obrt, z lepim vrtom in sadnim drevjem se iz proste roke proda. Pogoji ugodni. 2014 Naslov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. (žsft Dii m porodništvo) :: Zaloška cesta nasproti Sarabona :: zopet ordinira. 2038 išče se za Ljubljano verzrranega kontorista 4 kontoristinjo veščega slovenskega, nemškega, event laškega jezika in strojepisja za trgovino z deželnimi pridelki. 2034 Ponudbe z zahtevo plače pod Šifro „K" na upravnistvo »Slov Naroda«. mesečna soba s posebnim vhodom v Salendrovi ulici it 4, parter. Gospića „Radoslava!" Prosim, sprejmite odgovor na Vase cenj. 27. III. na pošti pod znanim naslovom. Učenec poštenih staršev, z zadostno Šolsko izobrazbo, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri Vinkf Sket, Ilirska Bistrica Notranjsko 1984 vso noč odprta. Marija in Viktor Izlakar. soi Dobro idoča trgovina z mešanim blagom v ljublj. okolici, že nad 20 let obstoječa, se radi pre-vzetja druge obrti takoj proda. Kapitala treba 3000 K. Cenjene ponudbe je poslati pod »R. S. 1330« Ljubljana, poste restante. 2018 Prevzame se stara. v večjem kraju na Slovenskem. — Natančne podatke o prometu, zalogi in plačilni pogoji naj se pošljejo na upravu: štvo »SI. Nar.« pod .Trgovec 101*. prva moč se Sprejme v večjo trgovino mešana stroke. : Istotam : dva Kje, pove skega Naroda « se sprejmeta upravnistvo »Sloven-1970 reklamne izbire 1 10 ttft \0 cene Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 . vplačili. - .-. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. -•- -Rezervni fondi K 53,759.289-24. — Izplačane odškodnine in kapitalije K 115,390.003-61. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ■ V«ma pojasnila daiei ■ Generalno zastopstvu v Ljubljani ggJetej'sj.i v Gosposki ulici štev. 12. -«« Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkuiantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. 0054 02 290^7572 6442 YD 00 1B 1589485085 P" ™^- ~ Oblastveno autorizirani in sodno zapriseženi ^1 ingenieur Ig. Stembov Ljubljana, Šubičeva ulica stav. 5. prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna .mnenja, izvršuje vse v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, — vodovode, kanalizacije, regulacije, parcelacije itd. — 957 ■ '~ u—---------- —ir=i m l==M-M JA-I SSSaaSiflnBaa w£M Mestno županstvo v Kamniku naznanja, da 2 c. kr. deželna vlada v Ljubljani dovolila živinski semenj v petek 9. junija to je na dan sv. Primoža. :: prodajali se bodo prešiči, drobnica, goveja živina in konji :: na velikem sejmišču v Kamniku. Mestno županstvo v Hasuniku na Kranjskem, dne 3. junija 1911 2^31 Gg. boii*OiTi in b^iricain priporočam svoja birmanska darila Nikelnasia moška ura z verižico od K -1*50 naprej »I 19 »t II »» 1» Prava srebrna „ 14 kar. zlata „ Nikelnasta damska „ „ Prava srebrna „ 14 kar. zlata „ Uhani zlato na srebro 14 kar. zlati uhani . s: Največja in najsolidnejša tvrclka ussKEiBfa čep 970 „ M44 — S-50 n „20 — T30 4-50 ♦ » f ♦ Mestni trg (nasproti rofovža). Sv. Pslra cesta S Lastna tovarna ur v Švici. Tvorniška znamka Jko" Strojnik mlad, vešč poslovanja pri električni razsvetljavi ter bencinovih motorjih, lice slaftke m L fatf|oai aH tekal. Dopisi pod šifro yvutlad strojnik" poste restante Ljubljana. 1968 V št. Rupa rtu na Do len jak am je 50 korakov oni farno cerkve na prodaj enonadstropna hiša s prijaznim vrtičem. V pritličju ima 3 za vsako obrt pripravne prostore, v nadstropju lepo in prijazno stanovanje, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in shrambe, v podstrešju lično sobico. Vodnjak je v hiši. Cena 6000 kron. — Tudi ie na pij sodom. pnbližno 1 oral. Anton Koračin, klepar, Mokronog. 2009 V najem se odda že nad 30 let obstoječa 1979 Miw in Mu s trafiko in žganjetočom v prometnem kraju Gorenjskem. Oziralo se bo samo na izurjene pr dne in zmožne ponudnike. Vse drugo sr. izve pri Fr. Stupica, trgovina z železnino v Ljubljani, Marije Terezije cesta 1, kier se dobijo razven drime železnine neprekosljivi kosilni stroji »DEERING« in obračevalci sena. Kresna novo vilo z gospodarskim poslopjem, vrtom, sa-donosnikom, njivami, travnikom in gozdom, skupaj okoli 30 oralov, na Spcd Štajerskem, odkoder pelja nova železniška proga na Slatino v Rogatec, se z živino vred proda zaradi starosti gospodarja in lepa posestvo 20 minut od Celja z novo hišo, urejeno za gostilniško obrt, novo veliko gospodarsko poslopje s sušilnico za hmelj in novim svinjakom, eno njivo in okoli 5 oralov, travnika in sadonosnika pri večji vasi, se pod prav ugodnimi pogoji proda. — Več pove Ig. Donailj Glavni trg IO v Celju« 2028 Sprejmite srečno 99 Bodočnost poštnoležeče Hrastnik. 1973 Oddasta m ia avgustov tormio 2 stanovanji eno z 2 sobam* in kuhinjo, drugo z 1 sobo in kuhinjo. — Poizve se 1933 na Lepem pota štev. 3 (Trtaaka centa). Št. 328/I/pr. Razglas. 2037 Po § 23. al. 6. volilnega reda za volitve v državni zbor prepovedani SO za čas volitev v volilnem prostora In v poslopju, v katerem se vrsi volitev, kakor tudi v Miftafi okolici tega poslopja, nagovori na vo-lilce in vsaka volilna agitacija na katerikoli način. Ta prepoved obsega: za I. volilno komisijo: celo poslopje »Mestnega doma« ter trg v okolici na 50 korakov oddaljenosti; za II. in III. volilno komisijo: celo poslopje mestne Ji IflMttl osemrazrednice pri sv. Jakobu ter trg in ulice ob vseh treh straneh tega poslopja ; za IV. volilno komisijo: celo poslopje Št. 21 v Cerkveni ulici in ulice v okolici do 50 korakov oddaljenosti; za V. volilno komisijo: celo poslopje mestnega dekliškega liceja ter Bleiweisovo cesto in Šubičcvo ulice ob obeh straneh tega poslopja; za VI. volilno komisijo: celo poslopje II. mestne deške ljudske šole ob Cojzovi cesti ter Cojzovo cesto ob dolžini pročelja tega poslopja; za VII. volilno komisijo: celo poslopje c. kr. I. višje gimnazije ter Tomanovo in Kolizejsko ulico ob gimnazijskem poslopju ; za VIII. volilno komisijo: celo poslopje hotela »Union« ter ulice ob obeh straneh tega poslopja j za IX. volilno komisijo: celo poslopje L mestne deške šole v Komenskega ulici in ulico ob obeh straneh tega poslopja; za X. volilno komisijo: celo poslopje mestne jubilejske ubožnice ter Japljevo ulico v dolžini pročelja tega poslopja ; za XI. volilno komisijo: celo poslopje mestne šole na Barju in okolico na 50 korakov oddaljenosti. To se daje na javno znanje z dostavkom, da se prestopki te prepovedi kaznujejo po določilih ministerijalne naredbe z dne 30. septembra 1857, drž. štev. 198. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 29. maja 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik; s Iran L r. Prešernova ullsa sfev. 7 v LJubljani Prešernova ulica štev. 7 ■ o združena s priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskegas . ■ • komptoars&ega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga . ■. Papir ■ kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma, barvasti papir in papir za zavijanje. . Trgovske knjige vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti. Mape za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo. Šolski zvezki vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust. Pisalne in risalne potrebščine peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpriprostejse in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste. Šolske mape iz platna in iz usnja ter jermena za knjige. Mape m zvezke. 5 pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za dame in za gospode, za navadno rabo in tudi ia darila. Albumi za slike, razglednice in poezije. nah. -ajg Črnilniki in uteži za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast Jfarofoa knjigarna sprejema tudi naročila na pisalne stroje vseh sistemov »••••• po tovarniških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vizi tulce, oznanila, fakture, itd itd 6454 1604 m takti. Dolenjske železnice postaja Straža-Toplice. Akratotermc 38° Celzija, pitno in kopalno zdravljenje. Izredno učinkovito za protin, revma, ischias« nevralgijo kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni basini. oddeljene kopeli in mahovnate kopeli-Udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje, gozdovnata okolica. Dobra in cena restavracija. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri zdraviliški upravi. Ilica 40 Skrbić, Zagreb Z električnim pogonom urejena tvornica ia-lnzlj, železnih in lesenih rolet za okna In trgovine, vseh vrst platnenih in lesenih tkanih rolet. Iz platna, damasta, gradla, satina, ripsa itd. —— Cenovnik? in proračuni na zahtevo zastonj. — Telefon štev. 492. 1792 Telefon štev. 492. Izurjen knjigovodja 1947 i n dober se sprejmeta takoj. Plača 200 kron. — Ponudbe pod „knjigo V O ti j a" na upravnistvo x>Sl. Naroda«. Valjčni mlin v Domžalah L BGNC i*. Centralna pisarna in sKladlfče: Bcs?wa ulica 6. m Telefon in term b. št. 129. Telefon interurb. št. 129. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi' otrobe in druge mlevske izdelke. | Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter ^| j Gruden & Coinp., Stolni trg štev. 9. 1 j^y^y^ywvyyvywvtf*^'nfaflnfaff^'VtfVVV v~ M ANTON ŠARC, LJUBLJANA. g Izdelovanje perila, pralnica in jjC svetlolikalnka, električni obrat, « priporoča zelo dobro in solidno jj^ izdelano perilo po nizkih cenah. y ,tetra* 1 fi srajce za gospode v različnih Q barvah, dobre kakovosti, iz- J£ borna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo.:: Uzorci na razpolago. 1977 COGNAC! STAR, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalesentne. Dobi se edino pri tvrdki: 1066 BR. N0VAK0VIĆ, Ljubljana. Najokusnejše olomuške delik. kvarglje 1867 dobavlja Prva teška tvornica ridi koossrv v Hodo-laniti v OlOiiiiiiii (»ciavsto). Sodčki od 4 —12 kop. Poštne pošiljatve 5 kg brutto po 4 K 20 h fra? ko na vsako pošto Avstro-Ogrske. Poš;lja se po povzetju. — Sprejmejo se pošteni zastopniki, -vm ii iiiiilit m v Gradcu, Herrengasse 7, II. nadstr. %0 ima 3408 in s2o"go3°oka v * posojuazaorair^jg uradnikom, profesorje m, učiteljem, penzijonistom j. dr. pod najugodnejšimi pogoji, eventualno tudi brez porokov proti enkratnemu plačilu W poroštveni Sli Jad. Mesečni obrok za posojilo 2uO K znaša pri 5 letnem vračanju 4 K vštevši obresti. Prcd-stroJkov nikakih. Natančnejše iz prospektov. Nadaljna pojasnila daje Josip Kosem, Ljubljana, Krakovski nasip 22. Brusolj 1310: orand jE Kupujte samo najpopolnejše! Stroji Remingion P? sejo, seštevajo in odštevajo! tm —r —j >C/5 o M z rs O O t/l •o =T me &2 rt S ?3 »3 Glogowski & Co. c. in kr. dvorni dobavitelji Dunaj Ih Franz Josef Kai št. 15—17. Pojasnila brezobvezno. 1120 Po najvišjem dovoljenju Njega jfe c. in kr. apostolskega Veličanstva. 28. c kr. državna letenja za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, edina v Avstriji zakonito dopuščena, ima 21.135 dobitkov v denarju s skupno svoto 620.000 kron. Glavni dobitek je: 200.000 kron Žrebanje se vrši javno 22. junija 1911. — Ena srečka stane 4 K. Srećke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju Hi.. Vordere Zollamtstr&sse 7. v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih in V menjalnicah; načrte za igranje dobe kupci srečk zastonj. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterijsko-dohodarstvenega ravnateljstva (oddelek za druv„e loterije.) \6B: mielovvski arhitekt in mestni stavbni mojster stavbna pisarna, Rimska cesta Zs&steM se priporoča si. občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, :: katera se najsolidneje in po zmerni ceni izvršujejo. Predno si kupite kosilni stroj o katerem ne veste :: kako bode deloval, :: oglejte in preizkusite rikansko kosilnico „Deering" ki jo dobite edino le pri Merile Tergzijs m \ f\ StUOlCO V LjlJIjli m ]mm m 1 I ri rnalna pisma na vpogled. — Svari se pred podobno se glasečrmi imeni. ačevaki za seno vedno v zalogi. 30 35 ][ priznano najboljše Kranjski f imel in lanen® olje Fasadne barve edino stanovitne proti vremenskim vplivom Lake angleške in lastnega izdelka Steklarski in \ mizarski klej Prašno olje za pode Čopiče za vsako obrt Kar boline j f§ in gips Olje In mazilo za stroje Jarve in potrebščine za umetnike, slikarje, kiparje iti. priporoča Adolf Kauptmann prva kranjska tovarna za oljnate barve, f irneže, lake in steklarski Mej. Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! =H II M-»■- Delniška glavnica K 6,000.000. 837 Rezervni fond okoli K 300.000. JADRANSKA BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI Šelenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne pošte). Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijo-ritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. — Promete k vsem žrebanjem« is Vloge na knjižice od dneva vložitve is mr *%% od dneva dviga, rentni davek plačuje banka iz svojega. — Na tekoči in žiro račun po dogovoru. — Živahna zveza z Ameriko. — Akreditivi. Menjalnica. Centrala v Trstu. s: Eskomptuje: menice, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours - krediti. — Borzna naročila. — Inkaso. :: Filijalka v Opatiji. Idv»lntal In tiifc »Narodne tiakarse«. 3149 .C