Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2006 352(497 12 Ptuj) 6001914,4 .»■. <4' 26. april 2006 Mali traven Glasilo Mestne občine Ptuj, leto XII, Številka 4, ISSN 1318-8550 cena 100 SIT, 0.42 €, poštnina plačana pri posti 2250 PTUJ Prireditve ob prvomajskih praznovanjih . 17. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij ■ Poslanci Evropskega parlamenta so si ogledali Ptuj ■ Nora ptujska nogometna noč ■ Vrstniško nasilje v osnovni šoli ■ Obisk partnerskega Burghausna v tednu jazza ■ m KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ 27. april dan upora proti okupatorju Mestna občina Ptuj in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor in Klubom brigadiijev Ptuj vabita na TRADICIONALNO PRIREDITEV OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN OB 65. OBLETNICI USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE v četrtek, 27. aprila 2006, ob 9. uri pri Lackovi domačiji v Novi vasi. Slavnostni govornik bo Zvonko Cajnko, delegat Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije V kulturnem programu bodo sodelovali: Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom Ernesta Kokota in recitatoci Gimnazije Ptuj pod mentorstvom Branke Bezeljak Glaser. Ob 9.45 bodo udeleženci krenili na 10. tradicionalni pohod "PO POTEH UPORA IN PROSTOVOLJNEGA DELA" v Kicar, kjer bodo praznovanje nadaljevali z 8. brigadirskim praznikom. Slavnostni govornik bo Stanko Lepej, predsednik Kluba brigadiijev Ptuj. Za prijetno druženje bodo poskrbeli pevci Kulturnega društva Rogoznica ter ljudski pevci in godci Stari prijatelji s Kicarja. Mitja Mrgole, dr. med., predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Phy , udeleženi J Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj Mestna občina Ptuj in 1\iristično društvo Ptuj vas vabita na OSREDNJO PRIREDITEV OB 2. OBLETNICI VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO SKUPNOST v soboto, 29. aprila 2006, ob 10. url na Mestnem trgu na Ptičju. V kulturnem programu bodo nastopili: Pihalni orkester Ptuj in folklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj. Ob 11. SO bo župan dr. Štefan Čelan s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu v obnovljenem » ptujskem Evroparku « ob spremljavi evropske himne dvignil na drog evropsko zastavo. Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj A(i'----------r Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptiy Dobrote slovenskih kmetij Sedemnajsta državna razstava Dobrote slovenskih kmetij Ptuj je pred vrati. Soorganizatorji razstave smo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Mestna občina Ptuj in nosilka projekta Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Razstava bo na ogled od 19. do 22. maja. Svečano odprtje bo 19. maja ob 10. uri na dvorišču minoritskega samostana, kjer pričakujemo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, župana MO Ptuj, predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in ostale goste. KRAJ RAZSTAVE Razstava bo na ogled v prostorih minoritskega samostana na Ptuju, na Minoritskem trgu 1, v osrednjem refektoriju, križnih hodnikih in ostalih prostorih. Prodaja in ponudba dobrot bo organizirana na dvorišču in pred samostanom. PROGRAM RAZSTAVE Odprtje razstave bo v petek, 19. maja, ob 10. uri. Ogledi bodo možni vsak dan od 9. do 18. ure, razen v ponedeljek, 22. maja, ko bo razstava odprta med 9. in 14. uro. Na dan odprtja razstave bo organiziran strokovni posvet na temo Eko živila in eko turizem. V soboto, 20. maja, ob 13. uri bodo podeljena priznanja za nagrajene: mesne izdelke, suho sadje, vina, sokove, marmelade, žganja, sadna vina, kise, olja, kompote, konzervirano zelenjavo. Med podelitvami bo bogat kulturni program. V nedeljo, 18. maja, ob 10. uri bo sveta maša, ki jo bo daroval župnik iz Dovjega na Gorenjskem. Ob 11. uri bo podelitev priznanj za krušne in mlečne izdelke. Med podelitvami bo bogat kulturni program, ki se bo nadaljeval tudi popoldan z nastopom folklornih skupin širšega Podravja. V ponedeljek, 22. maja, ob 11. uri bo strokovni posvet na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, Ormoška cesta 28, s temo Razvojne priložnosti podeželja v programskem obdobju 20072013. Razstava se bo zaključila ob 14. uri. ŠTEVILO SODELUJOČIH Za sodelovanje na razstavi so slovenske kmetije prijavile 959 dobrot. Kmetije bodo sodelovale s krušnimi, mlečnimi, mesnimi izdelki, suhim sadjem, žganjem, kisom, oljem, vinom, sokovi, sadnimi vini, marmeladami, kompoti in konzervirano zelenjavo. ŠTEVILO NAGRAJENIH Vsi prijavljeni izdelki bodo ocenjeni. Pričakujemo preko 700 nagrajenih dobrot, ki jim bodo podeljena zlata, srebrna in bronasta priznanja. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa bodo podeljeni znaki kakovosti. POSEBNE PREDSTAVITVE Program razstave bo oblikovan skupaj z osrednjo pokrajino - tokrat Gorenjsko. Na odru se bo odvijal kulturni program skozi vse štiri dni. Predstavila se bo Srednja živilska šola Kranj. Kot generalni sponzor prireditve se bo predstavila Zadružna zveza Slovenije s partnerji. Na prireditvi sodeluje tudi Turistična zveza Slovenije. V okviru mednarodnega sodelovanja se bo predstavila Kmetijsko-gozdarska zbornica Celovec iz Avstrije. V tem času bodo Ptuj obiskale tudi delegacije iz pobratenih mest. Od 19. do 22. maja vas vabimo, da obiščete minoritski samostan na Ptuju in si ogledate osrednji festival kulinaričnih dobrot slovenskega podeželja. Peter Pribožič, 2 • A'U/m/t Letni razgovor P« menda ni minilo že leto, ko smo spet tam, kjer smo bili takrat, ko nam je nekdo zapisal, naj pa le enkrat letno sedemo za mizo in si iz oči v oči povemo, kaj si šef misli o nas in mi o šefu. Letni razgovor v službi je celo obvezen. Zakaj, ne vem. Vem le, da je nekdo že ugotovil, da ga lahko koristno uporabimo. Vendar pa je način, kako to izpeljemo, odvisen od nas. Vsekakor želim posvetiti nekaj besed pomenu tega razgovora. Za nas, ki si domišljamo, da lahko s pristopom in odnosom med nami naše delo pripeljemo tako daleč, da nam bo služba izziv in veselje hkrati. Tovrsten razgovor daje priložnost, da ugotovimo vse tiste prednosti in slabosti, ki nas pri timskem delu povezujejo in nam dajejo moč, da lahko samo skupaj pripeljemo projekte k dobrim in še boljšim rezultatom. Glede na pisanost predhodnih izkušenj posameznikov v timu je ravno zavedanje, da je timsko delo višji nivo delovanja, bistveno. Menim, da moraš biti za tovrstno delo osebnostno zrel, saj opažam, da se ovire pri tem pojavijo v trenutku, ko se izpostavi želja po dominantnosti in gospodovalnosti, kar se lahko elegantno zagovori s potrebo po utrjevanju reda. Tisti, ki ima življenje rad in mu uspeva na različnih področjih svojega delovanja, ni tog v odnosih z drugimi, ker se jih veseli. Kdor zna dobro poslušati, lahko v razgovoru ugotovi vse, kar drug od drugega pričakujemo, ugotavljamo, nam ni ali je všeč in kaj želi kdo narediti boljše in kako to narediti. Seveda pa je pot od tu dalje zapletena. Zakon je predpisal, da se letni razgovor opravi in natančno po obrazcu zapiše. Temu sledi ocena dela preteklega leta in tako je zaključeno. Nadaljevanje je rezultat posameznikove domišljije in včasih tudi želje po izboljšavi. Menim, da je ravno namen izboljšav najbolj povezana s tem, kako kdo razume pomen timskega dela. Timskost pomeni dihati skupaj, si zaupati in čutiti skupen interes. Verjeti, da zmoremo in znamo narediti boljše in do konca pozabiti lasten interes, če ni usklajen z ekipo. Na srečo se lahko tega tudi naučiš, vztrajno treniraš in ugotoviš, da se lahko celo spremeniš, če doslej v tem nisi bil ravno dober. Kar je pri tovrstnem razgovoru najbolj zanimivo, je, da je nehote ocenjevan tisti, ki razgovor vodi. To ni nepomembno, saj ta ocena ni zapisana v obrazec, temveč v spomin tistega, ki je oceno prejel. Kaj si nekdo misli o nas, je pomembno, še posebej, kaj si o nas in našem delu misli šef. Se bolj pa je pomembno, kuj si šef misli o sebi. Zato razgovor nikoli ni samo ocena posameznika, temveč je ocena vseh nas. To je ocena odličnosti, če jo lahko tako imenujemo, ker meri vse odtenke odnosov, ki jih pridno gradimo vsak dan znova in nikoli zares ne vemo, ali smo zmožni biti še boljši, če tega ne poskusimo. Kar pa z veseljem naglas povem, moja izkušnja letnega razgovora je odlična. Maja Erjavec MODROST MESECA Rabi Harold Kushner je opazoval otroka, ki sta ob vodi zidala gradove iz peska. Ko sta ravno končala umetelen grad, za katerega sta potrebovala veliko časa in potrpljenja, je prišel val in ga zravnal s tlemi. Rabi je pričakoval solze in jezo. Otroka pa sta se usedla, se prijela za roke in se smejala. Kmalu sta začela graditi nov grad. Dejal je: »Spoznal sem, da sta me naučila pomembne lekcije. Vse stvari v našem življenju, ki jih ustvarjamo s toliko časa in energije, so zgrajene v pesku. Trajni so samo naši odnosi z ljudmi. Prej ali slej bo prišel val in odnesel tisto, kar smo zgradili s toliko truda. Ko se bo to zgodilo, se bo lahko smejal samo tisti, ki se bo imel s kom držati za roke.« ji i\r,nuu ru völdii^i Obisk Burghausna v tednu jazza Razstavna dejavnost v galeriji Magistrat 5 Poslanci Evropskega parlamenta na Ptuju 6 S seje mestnega sveta 7 Trajnostno upravljanje območja reke Drave (TrUD) 12 Človek versus Zemlja 12 Poročilo o pitni vodi v MO Ptuj za leto 2005 13 Javni zavod ZRS Bistra Ptuj lani posloval uspešno 13 Mednarodna podjetniška konferenca 14 Ptuj na sejmu INSA 2006 14 ProWein - vinski sejem v Düsseldorf 15 Natečaj za najboljšo fotografijo na temo Ptuj 15 Iz Mestnega gledališča Ptuj 16 For the love of life / Za ljubezen do življenja 16 Domoznanstveni pouk in pedagoško delo Elize Kukovec 17 »Knjiga v enem dnevu« 17 Ptujska televizija - PeTV 18 Svetovalno središče Ptuj 19 Selitve 19 Vrstniško nasilje v osnovni šoli 20 Ptuj-Heubach-Pivo 22 Pet let pohodov ob polni luni 23 Izvajanje programa Naprej zmorem sam/a na Ptuju 24 Prošnja za donacijo 24 Prireditveni vodnik 25-26 Kopica kolajn še za konec zimske sezone 27 Rok Tajhman prvi 27 19. mednarodni pokal Ptuja v judu 28 Priprave na 4. Poli maraton so se pričele 28 Nora ptujska nogometna noč 29 1. maj - dan za nogomet 29 Iz Francije prinašajo 17. mesto 30 Priprave na 2. pokal »Terme Ptuj 2006« 30 Naslovnica: Gradnja Puhovega mostu Foto: Boris Voglar Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK. telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, clcktr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Agencija LOTOS, Uljana Vogrinec s. p.. Jadranska ulica 16, Ptuj. tel.: 02 771 08 82. gsm: 031 481 673, 040 218 895; elektr. pošta: lotos. ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vcjica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio lisjak. Tisk: Grafis. Rače, Požeg 4. tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarnian - LDS. Metka Jurešič - SDS. Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode. za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. varasi 3 MEDNARODNO SODELOVANJE Obisk Burghausna v tednu jazza OBISK V MESTNI HIŠI V Mestni hiši nas je z vodji prostorov Mestne hiše galerijski dejavnosti. V mestu delujeta dve gimnaziji (Aventinus in Kurfürst - Maximilian Gymnasium), srednje šole in več osnovnih šol. PARTNERSKA MESTA BURGHAUSNA Ker je mest, s katerimi je Burghausen sklenil partnerstvo ali prijateljstvo, mnogo (pet pobratenih mest v Franciji, Hohenstein-Emstthal v Nemčiji, Schwechat v Avstriji in Minakuchi na Japonskem), so ustanovili komite za pobratena mesta, katerega V letošnjem marcu se je občinska uprava MO Ptuj prvič odpravila na obisk v vzhodnobavarsko mesto Burghausen, partnersko mesto Ptuja. Izbrali smo teden, ko pri njih poteka ena izmed večjih prireditev - mednarodni jazz teden, ki ima že 39-letno tradicijo. V veliki sodobni koncertni dvorani (Wackerhalle) v novem delu mesta ob kemijski tovarni Wacker chemie, ki je to dvorano tudi zgradila, so se vsak večer odvijali koncerti svetovno znanih in priznanih jazzistov. Obiskujejo jih ljubitelji te glasbe iz vseh večjih mest Nemčije in tudi bližnjih držav, celo iz naše prestolnice. JAZZ KONCERT Ob grajskem prazniku Burgfe-stu v juliju, ko obujajo srednjeveško življenje, je teden jazza ena izmed večjih prireditev, ki privabi mnogo obiskovalcev od drugod. Sicer si prebivalci Burghausna, ki živijo ekonomsko varno življenje in so v povprečju gledano dokaj premožni, ne želijo trume turistov, ki bi lahko ob vsakem času motila njihov miren in utečen vsakdan, razen ob prireditvah, ko to tudi načrtujejo in predvidijo. Iz tega razloga, pa tudi zaradi hladnega vremena, je bilo staro mestno jedro v času našega tridnevnega obisk precej pusto in prazno. Burghausenčani pravijo, da sta njihovo mesto in jazz kot eno, kajti ta zvrst glasbe naj bi najbolje izrazila dušo mesta. V glavni ulici starega mesta, imenovani Grüben, so v tla celo vtlakovali betonske plošče z imeni znanih jazzistov in podatki, kdaj so gostovali pri njih. Izdali so tudi knjigo s kronološkim pregledom jazz festivalov in izvajalcev, ki je bogato fotografsko ilustrirana. Mi smo imeli priložnost doživeti nastop dveh skupin: Vana Trio plus Brazilian Percussion in Lalo Schifrin & BBC Bigband. Vstopnice nam je podarila njihova občina. Za poznavalce in ljubitelje te zvrsti glasbe, ki je lahko zelo sentimentalna in gre globoko pod kožo ter poslušalca »odpelje v drug svet, ga osvoji in omami«, so nastopi takih skupin vrhunsko doživetje. Za ostale, ki se jazzu ne morejo ali ne znajo prepustiti, pa mučno in dolgočasno triurno presedanje po stolu. Edino, kar sem pogrešala jaz in še nekateri, ki smo ostali do konca nastopa, možnost plesanja. zavodi ali kot enote državne uprave. Občina ima okrog 380 zaposlenih. V arhivu so nam pokazali tudi najstarejšo pisno listino o Burghausnu in knjigo, v kateri so prepisi vseh najstarejših pomembnih listin za preučevanje zgodovine Burghausna. Tudi pri njih namenjajo enega izmed V mestnem arhivu, kjer so nam pokazali najstarejšo pisno listino o Burghausnu. oddelkov občine in drugimi ožjimi sodelavci sprejel župan Hans Steindl. Že tretji mandat opravlja župansko funkcijo, s tem da v Nemčiji mandat župana traja kar šest let. Torej bo ob koncu tega mandatnega obdobja H. Steindl dopolnil 18. leto županovanja. V mestnem svetu je že 36 let, sicer je član stranke SPD - socialna stranka Nemčije. Zanj je med drugim značilno, da za 1. maj odpre kopalno sezono s tradicionalnim skokom v jezero Wöhrsee, ki ima tedaj le okrog 17 stopinj Celzija. V marcu je bilo jezero skorajda v celoti prekrito z ledeno ploščo. Podžupana sta Christoph Unterhuber in Christa Seemann, oba po poklicu učitelja kot tudi župan. Vodji oddelkov občinske uprave, ta ni razdeljena na enake področne enote kot so naši oddelki občinske uprave, so nas popeljali po Mestni hiši in nam razložili, kako so organizirani. Pod občino spadajo tudi mestni arhiv, ki deluje v Mestni hiši, knjižnica, glasbena šola, vrtci, turistični biro, dom za ostarele, komunalne dejavnosti, matični urad, davčna služba in druga področja, ki so pri nas organizirana in delujejo kot samostojni Na Mestnem trgu pred občinsko stavbo. člani so politiki. Eden izmed njih je tudi Gerhard Hübner, mestni svetnik Burghausna, ki koordinira sodelovanje s Ptujem. Vse tri dni obiska sta nas izmenično spremljala z Uvvejem Kerstnerjem, predsednikom komiteja. Doletela nas je celo ta čast, da sta nas G. Hübner in njegova žena Lisa pogostila na svojem domu. Za tiste, ki morda Se ne veste; Burghausen je eno izmed šestih mest, s katerimi je Ptuj sklenil partnerstvo, in sicer se je to zgodilo 22. septembra leta 2001 v Burghausnu, ko sta župana Miroslav Luci in Hans Steindl podpisala listino o sodelovanju med mestoma. V aprilu naslednjega leta pa so nam predstavniki Burghausna vrnili obisk in takrat je bil recipročni podpis listine o sodelovanju. V poročni dvorani smo tedaj sprejeli 44-člansko delegacijo; obiskali so nas župani s soprogami, svetniki in uslužbenci njihove občinske uprave. INDUSTRIJSKI DEL MESTA IN WACKER CHEMIE Najprej smo si ogledali tovarniške objekte in sedež svetovno znane družbe Wacker chemie, ki sodeluje tudi s Silkemom iz Kidričevega in mnogimi drugimi slovenskimi podjetji, ki za delovni proces potrebujejo njihove kemijske proizvode. (se nadaljuje na str. 27) 0’ A C« Razstavna dejavnost v galeriji Magistrat V pomladnih mesecih sta se v Mestni hiši zvrstili še razstavi likovnih del in fotografij V marcu je likovna dela različnih tematik in tehnik razstavilo 15 članov Likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. V desetem letu delovanja se je v njihovi organizaciji zvrstilo že 26. razstav. Od leta 1996, ko so ustanovili likovno sekcijo, se je število članov povečalo s šest na 22. Ob tem ugotavljamo, da je tretje življenjsko obdobje lahko zelo plodno tudi za ustvarjanje, saj se mnogi šele v pokoju popolnoma posvetijo svojim talentom in jih razvijejo bolj, kot jim je to dopuščalo življenje, obreme- FOTOGRAFSKA RAZSTAVA ROMSKA KULTURA V SKLOPU PROJEKTA 'REGIO-ART' S 14. aprilom so v Mestni hiši in v prostoru Centra interesnih dejavnosti Ptuj odprli razstavo fotografij Romska kultura, ki so bile izbrane na podlagi javnega natečaja Mladinskega kulturnega centra Maribor in Fotokluba Maribor. Izbranih je bilo vseh 11 sodelujočih avtorjev. Njihove fotografije so bile najprej razstavljene v avstrijskih Bad Radkers-burgu in Cmureku, sedaj pa so Z razstave likovne sekcije DL) Ptuj. Slike so vzbudile veliko zanimanja. Z razstave fotografij Romska kultura. Na otvoritvi v galeriji Magistrat sta na kitaro ter tarbuko zaigrala člana Folklornega društva Romov Maribor Bejta Ramadan in Haliti Kadrija. njeno s skrbjo za družino, otroke in službo. Večina članov likovne sekcije je tudi že razstavljala na svojih samostojnih razstavah ter prejela številna priznanja, pohvale, nagrade in certifikate. Za predstavitev del izkoristijo mnoge možnosti ter razstavljajo tako v domačem mestu kot tudi drugod po Sloveniji ter izven nje (Budimpešta, Monošter). Na razstavi v galeriji Magistrat so pokazali dela raznolikih tehnik; olje, pastel, akril na platnu, tuš, lesonit in intarzija. Svoje izdelke so postavili na ogled; Cecilija Bernjak, Elfrida Brenčič, Jože Ekart, Branko Gorjup, Marija Gregorc, Mirko Jauševec, Vilma Kac, Oto Mesarič, Mihaela Omladič, Milivoj Radin, Franc Simonič, Emil Stöger, Anton Šomen, Rozina Šebetič in Vojislav Veličkovič. do 3. maja na ogled tudi na Ptuju. Nadaljnja pot bo vodila zbirko še v Maribor, Mursko Soboto, Celovec in Gradec. Avtorji fotografij, tako čmo-bele kot barvne tehnike, Silvija Buze-ti, Matjaž Tančic, Gero Angle-itner, Jože Marinič, Branimir Ritonja, Samo Dreo, Branko Koniček, Bojan Čibej, Damjan Voglar, Sebastjan Balažič in Zora Plešnar, so vsak po svoje skozi objektiv ujeli romsko stvarnost in tako dodali kamenček v mozaiku različnosti kultur. Mednarodni projekt Regio-art - sinergije regijskih mladinskih kulturnih identitet, ki bo trajal tri leta, je namreč usmerjen k prepoznavanju obetavnih mladinskih in širših kulturnih povezav, izmenjav in podpore le-tem v čezmejnem območju med Slovenijo in Avstrijo. Po besedah vodje pro- jekta Regio-art Dragice Marinič, direktorice MKC Maribor, je cilj projekta okrepiti kulturni razvoj in dejavnosti kulturnega življenja v regiji ter usmerjanje čim večjega števila mladih, tako umetnikov kot ustvarjalcev, v kulturne aktivnosti na regionalni, državni in mednarodni ravni. Romska skupnost v Republiki Sloveniji nima položaja narodne manjšine. Je etnična skupnost ali manjšina, ki ima posebne etnične značilnosti (lastni jezik, kulturo ter druge etnične posebnosti). K oblikovanju predlogov za ureditev položaja romske skupnosti v Sloveniji na lokalni ravni je vodila tudi odločba 4. člena Okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin in Resolucija stalne konference lokalnih in regionalnih skupnosti Sveta Evrope za strpno Evropo, predvsem v smeri lažjega vključevanja Romov v lokalne skupnosti. O prispelih fotografijah se je žirija, ki so jo sestavljali mojstri fotografije, izrazila kot o tehnično dovršenih in v nekaterih primerih o avtorjih, ki sc jim je uspelo približati bistvu romske kulture. Na odprtju razstave je o razstavljenih podobah iz življenja Romov govoril mojster fotografije Bogo Čerin, eden izmed treh članov žirije. Boris Voglar Foto: Aleš Šprah in Boris Voglar MESTKA OBČINA PTUJ Ob dnevu upora proti okupatorju 27. aprilu in mednarodnem prazniku dela 1. maju čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov. Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj Poslanci Evropskega parlamenta so si ogledali Ptuj Trije člani Odbora za kulturo, izobraževanje, medije, šport in mladino Evropskega parlamenta so se v spremstvu evropske poslanke iz Slovenije Ljudmile Novak in drugih spremljevalcev v okviru tridnevnega obiska po Sloveniji oglasili tudi v ptujski Mestni hiši, kjer jih je sprejel ptujski župan dr. Štefan Čelan. Milan Gala iz Slovaške, Doris Pack iz Nemčije, župan Ptuja in Ljudmila Novak, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu. Milanu Gali iz Slovaške ter Ruth Hieronymi in Doris Pack iz Nemčije je župan predstavil zgodovino Ptuja in današnjo problematiko mesta ter namero, da Ptuj kandidira za kulturno prestolnico Evrope leta 2012. Pri tem jih je tudi prosil za podporo. Člani odbora, posebej Doris Pack, ki je v evropskem parlamentu že od leta 1989 in je hkrati koordinatorka za kulturo, so mu kar takoj postregli z nekaj koristnimi napotili, nasveti in primeri mest, ki so že bila izbrana za kulturne prestolnice. Denimo Luksemburg, pa Essen - kot primer industrijskega mesta, ki je v zadnjih desetletjih prestalo velike socialne spremembe, in bo ta naziv nosilo leta 2010. Njihovo mnenje je, da ima Ptuj dobre možnosti za kulturno prestolnico, a najpomembnejše je, da komisiji postreže s pravimi razlogi in primeri, zakaj to želi. Mesto, ki mu je podeljen naziv kulturna prestolnica, mora namreč biti na visoki evropski kulturni ravni, ne le na povprečni nacionalni ravni. Pred prihodom na Ptuj so poslanci obiskali Maribor. Največ srečanj in sprejemov z državnimi in vladnimi organi (v Državnem zboru, na Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za šolstvo in šport...) ter drugih obiskov in ogledov pa so imeli seveda v naši prestolnici. Zadnji dan so obiskali tudi Idrijo. Na Ptuju so si pod vodstvom Ptujskih vedut ogledali ptujski grad in muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj, vinsko klet, kjer so tudi degustirali vina, samostansko knjižnico v minoritskem samostanu in dan zaključili v restavraciji Ribič. Milena Türk Foto: Franc Vreže MESTNA OBČINA PTUJ RAZPISUJE AKCIJO IZBIRAMO KMETIJO LETA MESTNE OBČINE PTUJ 1. SPLOŠNI POGOJI Na razpis se lahko prijavijo prebivalci mestne občine Ptuj, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji: - kmetijstvo je glavna panoga, - kmetijo vodijo kmečki zavarovanci, - kmetija mora biti v mestni občini Ptuj, - kmetija mora imeti mladega gospodarja, - kmetija mora imeti tradicijo kmetovanja, - urejenost kmetije. 2. VSEBINA OCENJEVANJA Ocenjevalo se bo pet sklopov: - ekološko in tehnološko varčno kmetovanje, - gospodarjenje na kmetiji, - ohranjanje tradicije življenja na vasi, - arhitektura in urbanizem, - zunanja ureditev kmetije. Kmetija Brodnjak, Orešje 29, Ptuj - nagrada za ohranjanje tradicije življenja na vasi ter arhitekturne dediščine v letu 2005 3. NAČIN IN ROK PRIJAVE Prijave sprejemamo pri Tereziji Meško, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 749 36 21, pri Andreju Rebernišku, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba. Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 749 36 29, in pri Alenki Bezjak, Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarstvo, Mestni trg 1, tel. 748 29 42. Rok za prijavo je do 5. junija 2006. Kmetijo lahko prijavijo lastniki ali kdorkoli, ki meni, da v njegovi okolici obstaja ekonomsko trdna, ekološko usmerjena, urejena in z okoljem skladna kmetija. Prijavljene kmetije bo na terenu v juniju ocenjevala komisija, v kateri bodo predstavniki Kmetijske svetovalne službe. Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj in Mestne občine Ptuj. Izbrana kmetija bo simbolično nagrajena in razglašena v okviru programa občinskega praznovanja mestne občine Ptuj. Vse nadaljnje informacije dobite pri Alenki Bezjak na Oddelku za gospodarstvo Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, tel. 748 29 42. Mestna občina Ptuj IZ MESTNE HIŠE/ MESTNI SVET Pravilnik o subvencijah za obnovo fasad in streh, cene • 11* v • s/ ogrevanja, zaključni račun V tednu pred prvomajskimi prazniki so se svetniki sestali na 40. redni seji, na kateri so spet potrjevali zvišanje cene ogrevanja na plin, ki ga distribuira Adriaplin, ter tokrat - za spremembo - znižanje cene ogrevanja na toplo vodo in paro, kar upravlja Komunalno podjetje Ptuj. Variabilni del cen se je znižal na 12.618 tolarjev za megavatno uro. Sprejeli so zaključni račun za minulo leto, ki izkazuje prejemke v višini 4.666.978 tisoč tolarjev in izdatke v višini 4.562.231 tisoč tolarjev. Presežek sredstev v višini 112.841 tisoč tolarjev se bo porabil za izdatke v letošnjem proračunu. Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/03) župan mestne občine Ptuj in Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavljata RAZPIS za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj, imenovanje za častnega občana mestne občine ptuj, zlate plakete mestne občine ptuj in plakete mestne občine ptuj. 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje • imenovanje za častnega občana mestne občine Ptuj posameznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu mestne občine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov; • zlato plaketo Mestne občine Ptuj za posebne zasluge in za posebna požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja. 2. Župan mestne občine Ptuj podeljuje priznanje - plaketo Mestne občine Ptuj - za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. 3. Predlog za priznanje mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, skupnosti in društvu ter opis zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude za podelitev priznanja. 4. Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo družbe, zavodi, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe. 5. Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najpozneje do 10. junija 2006. , 6. Priznanja bodo podeljena na svečanosti ob praznovanju praznika mestne občine Ptuj. Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj I Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Obravnavali so pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja, kar zagotovo zanima lastnike oziroma solastnike stanovanj ali stanovanjskih stavb v starem Ptuju. Ptujska občina želi s podeljevanjem subvencij vzpodbujati lastnike in solastnike k ohranjanju hiš v starem mestnem jedru Ptuja, da bi bil njegov videz bolj urejen in da bi vzdrževali kulturno dediščino v starem mestnem jedru, ki je spomeniško varovano kot celota. Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi javnega razpisa, ki bo za vsako proračunsko leto objavljen v Uradnem vestniku MO Ptuj. Pri izboru prejemnikov sredstev bodo upoštevana naslednja merila: kategorija spomenika z vidika kulturne dediščine, objekti, katerih fasade in strehe so nevarne za okolico, objekti, ki imajo na fasadah in strehah neustrezne arhitekturne rešitve ali motečo infrastrukturno napeljavo, objekti s starejšo letnico izgradnje, objekti, ki so že delno obnovljeni, in druga merila, ki jih bodo določile strokovne službe v javnem razpisu za dodelitev sredstev za posamezno leto. Višina subvencij bo za posamezno proračunsko obdobje natančneje opredeljena v javnem razpisu, vendar bo znašala največ 40 % vrednosti pogodbenih del. MO Ptuj je s sprejemom letošnjega proračuna za subvencioniranje ureditve fasad v starem mestnem jedru namenila 5.000.000 tolaijev. S temi sredstvi v starem mestnem jedru seveda ne bo moč obnoviti vseh fasad, a bodo le-ta zagotovo doprinesla k vzpodbuditvi interesa obnove streh in fasad stavb, ki so v lasti upravičencev. Občina bo tudi v prihodnje namenjala sredstva za oživljanje starega mestnega jedra Ptuja, zunanjega videza mesta in vzdrževanja kulturne dediščine. Dopolnili so odlok o predkupni pravici in obravnavali osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za Sport Ptuj ter predlog sklepa o dopolnitvi letnega programa prodaje stvarnega premoženja MO Ptuj za leto 2006. V drugem delu dnevnega reda so bili na vrsti še ugotovitveni sklep o nepremičninah, ki so v upravljanju ptujskega Zdravstvenega doma in Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in poročilo o poslovanju družbe Kabelsko komunikacijski sistem Ptuj, d. d., s predlogom sklepa o uporabi bilančnega dobička iz leta 2005, ter trije sklepi o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v svete: Dijaškega doma, Splošne bolnišnice in Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. V priloženem Uradnem vestniku MO Ptuj so med drugimi akti objavljeni odlok o zaključnem računu, sklep o ceni plina in soglasje k ceni tople vode in pare, pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja ter dopolnjen odlok o predkupni pravici Mestne občine Ptuj. Milena Turk Vprašanji Stanislava Zupaniča: 1. Ali je že zaključen postopek menjave zemljišč med poslovno-stanovanjskim centrom Mlekarna Ptuj in MO Ptuj? Odgovor: Pogodba o realizaciji obveznosti iz sporazuma med Republiko Slovenijo - Ministrstvom RS za promet, Mlekarno Ptuj, d. d., in Mestno občino Ptuj je bila pripravljena v začetku leta 2006, ko je bil pravnomočno zaključen postopek parcelacije. Omenjena pogodba je bila sklenjena z družbo Aldus, d. o. o., marketing, oblikovanje, storitve, s sedežem na Maistrovi c. 28, Ptuj, saj so Pomurske mlekarne, d. d., s sedežem v Industrijski ulici 10, Murska Sobota, kot pravni naslednik Mlekarne Ptuj, d. d., prenesle vse svoje pravice iz uvodoma citiranega sporazuma na kupca nepremičnega premoženja bivše Mlekarne Ptuj, to je na Aldus, d. o. o. Slednje navedeni družbi je bila 13. marca letos v podpis poslana kupoprodajna pogodba, vendar podpisane pogodbe Mestni občini še ni vrnila oziroma je očitno še ni podpisala. 2. Zakaj pri računih za stavb- MESTNI SVET na zemljišča ni razviden davek (račun vsebuje točke, m2 ter znesek, ne pa tudi davka)? Odgovor: Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) se izvaja v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih. Zakonom o graditvi objektov in na podlagi teh sprejetimi občinskimi odloki. Torej ne gre za davek v okviru davčnih predpisov. Občine so nosilke evidenc zavezancev za plačilo nadomestila, ki jo posredujejo davčnim organom v izvrševanje. Davčni organ izda odločbo o odmeri NUSZ po uradni dolžnosti v skladu z občinskim odlokom veljavnim na dan 1. januarja tistega leta, za katero se določa nadomestilo. Odločba vsebuje vse potrebne podatke, iz katerih je nedvomno razbrati, za katere objekte je bila odmera izvršena, kakšna je njihova površina, mesečna vrednost m^, obdobje odmere in končni znesek odmere. V obrazložitvi odločbe pa je tudi navedeno, za katere objekte in zemljišča se odmerja NUSZ in kakšna je mesečna višina nadomestila po posameznih conah, veljavna za leto, za katero se nadomestilo odmerja. Majda Bregar ♦ ♦♦ Pobuda Odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo: Pristojne službe Občinske uprave MO Ptuj naj pripravijo program ureditve dostopne logistike za obiskovalce ptujskega gradu z rokovnikom: • ustrezni parkirni prostor; • usmerjevalne table pred mestom in v samem mestu; • sanitarije za obiskovalce; • vzdrževanje okolice; • pristojne službe naj preverijo možnost čimprejšnje ureditve. Odgovor: Predlagan program ureditve dostopne logistike je takšnega obsega, daje zanj potreben določen čas in zagotovljena finančna sredstva v proračunu. Potrebna je koordinacija med MO Ptuj, Lokalno turistično organizacijo Ptuj in Pokrajinskim muzejem Ptuj. Trenutno je za parkiranje obiskovalcev gradu namenjen parkirni prostor za osebne avtomobile in avtobuse pod gradom. Horizontalna signa- lizacija parkirišča bo obnovljena koncem aprila. Skupaj z mestnim arhitektom bodo določene lokacije prenosnih WC v mestu Ptuj. Za navedeno pa v letošnjem letu v proračunu ni zagotovljenih sredstev. Mestna občina že vzdržuje Grajsko ulico, Na hribu, lesene in kamnite stopnice na grad, kamnito pot ter zeleno površino, nasajeno z borovci do obzidja gradu. Vse ostale zelene površine so v pristojnosti upravljavca grajskega kompleksa. ♦ ♦♦ Pobuda Mirka Kekca: Na parkirišču pod gradom v Raičevi ulici naj se čim prej uredi oz. obnovi talna signalizacija za parkiranje turističnih a vtobusov. Približuje se turistična sezona in vedno več bo turističnih avtobusov. Na tem parkirišču pa ni razvidno, kje je dovoljeno parkiranje turističnim avtobusom in kje osebnim vozilom, ker so oznake zbledele. Odgovor: Parkirišče za gradom je za avtobuse označeno z vertikalno signalizacijo (tabla BUS) in horizontalno cestno prometno signalizacijo. Rumene črte za BUS se bodo obnovile konec aprila. ♦ ♦♦ Vprašanje Milana Petka: Ali je možno, da na vprašanje občana, zakaj ni cesta splužena, uradnik občinske uprave odgovori, da ne bo splužena zato, ker ni denarja? Odgovor: Zaradi omejenih sredstev v proračunu, namenjenih vzdrževanju objektov skupne rabe za leto 2006, je bilo glede na višino zapadlega snega z izvajalcem zimske službe dogovorjeno, da ne bomo plužili pete prioritete cest, ne v ravninskem delu kakor tudi ne v hribovitem delu. Po načrtu zimske službe so vsi občani MO Ptuj obravnavani enakovredno, tako v ravninskem kot v hribovitem območju, vendar je ob obilnejših padavinah iz operativnih razlogov prioritetno pluženje hribovitega dela občine, kategoriziranih cest Grajene, Grajenščaka, Krčevine pri Vurberku in Mestnega Vrha. Na pripombo občana na izvajanje zimske službe ob februar- skem sneženju, da njegova gramozirana dovozna pot, ki je v privatni lasti in ni kategorizirana, ni splužena, mu je bilo odgovoijeno, da zaradi relativno malo zapadlega snega in zimskega obdobja (konec februarja, ko se lahko realno pričakuje, da sneg ne bo obležal) ne bomo odstranjevali snega na cestah pete prioritete, torej na dovoznih poteh do samostojnih hiš. Zdenka Matjašič Vprašanje Marjana Kolariča: Kako si župan razlaga razvoj PČ Rogoznica glede na dosedanja 10-letna vlaganja v to četrt? 1. Cestna dejavnost 2. Varnost na cesti - izgradnja pločnikov J. Kolesarske steze Odgovor: Razvoj PČ Rogoznica se je v zadnjih desetih letih odvijal v okviru sprejetih proračunov, ki jih je potrdil mestni svet. Realizirana dela so bila detajlno opisana in objavljena v Ptujčanu, številka 3, 31. 3. 2006. Vlaganja v PČ Rogoznica so bila primerljiva z ostalimi mestnimi in primestnimi četrtmi, razen Mestne četrti Jezero, kjer se izvajajo obveznosti iz pogodbe zaradi izgradnje centra za ravnanje z odpadki Cero Gajke. Izgradnja hodnikov za pešce ter kolesarskih poti skozi naselje Rogoznica-Nova vas, Podvinci, Pacinje in ob državnih cestah je pogojena z načrti Direkcije RS za ceste, ki bo tudi investitor tovrstnih gradenj, Mestna občina Ptuj pa soinvestitor. Začetek izgradnje je načrtovan v letih 2007/2008. Za izgradnjo hodnika za pešce in kolesarske steze skozi naselje Žabjak je potrebno zgraditi fekalno kanalizacijo, ki je predvidena v letu 2008, šele zatem je smiselno načrtovati razširitev vozišča s hodnikom za pešce. Milan Pavlica 4. Problematika kanalizacije? Odgovor: Fekalna kanalizacija se bo urejala v sklopu 2. faze projekta zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, kjer je zajeto območje naselja Podvinci. Na osnovi tega je bil lani izdelan idejni projekt fekalne kanalizacije, na podlagi katerega so se pridobivale služnostne pogodbe za primarni fekalni vod skozi naselje Podvinci. V kolikor se bo celoten projekt izvajal po planiranih terminskih predvidevanjih, naj bi se v letu 2008 začela izgradnja kanalizacije v naselju Podvinci. Samo Segulin ♦ ♦♦ Pobuda Avgusta Laha: Na cesti Vičava-Orešje naj občina, Varnostni sosvet, SPVCP v sodelovanju s Policijsko postajo Ptuj ukrepajo za umiritev prometa oz. za zagotovitev dodatnega znižanja omejitve hitrosti vožnje na 30 km/h. Naj se uredi prometna varnost (namestitev ležečih policajev, naj se zagotovi večji in pogostejši nadzor policije ali namesti merilce hitrosti), da se doseže omejitev hitrosti vožnje. Odgovor: Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list št. 97/2005), 2. in 5. odstavek 121. člena pravi, da je dovoljeno postavljati cestne ovire za umirjanje prometa na občinskih cestah v naselju, kjer so zaradi pogostih kršitev omejitve hitrosti vožnje ogroženi udeleženci cestnega prometa pred šolami, vrtci in drugimi objekti, kjer se zbira večje število ljudi. Na cesti Vičava-Orešje je zgrajen enostranski hodnik za pešce, ki je ločen z betonskim robnikom in zagotavlja varno pot za pešce. Hitrost je omejena na 50 km/h. V kolikor bi se pojavilo na tem odseku več prometnih nesreč, katerih vzrok bi bila po podatkih policije prevelika hitrost, bo potrebno izvajati ukrepe za zmanjšanje hitrosti. Milan Pavlica ♦ ♦♦ Vprašanja Marija Magdalene: /. Kdaj se bomo v občini lotili reševanja stanovanjske problematike in si zagotovili večji vpliv nad porabo proračunskih sredstev za vlaganja v stanovanjski fond in poslovne prostore? Odgovor: Glede na obsežnost vyra/t 8 stanovanjske problematike v MO Ptuj smo si v občinski upravi pridobili informacije in stališča drugih občin v zvezi z organiziranostjo poslovanja s stanovanjskim premoženjem. V glavnem imajo nam primerljive občine po številu stanovanjskega in poslovnega fonda ustanovljene javne stanovanjske sklade. Javni stanovanjski sklad je pravna oseba javnega prava, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo Zakon o javnih skladih, Odlok o ustanovitvi javnega stanovanjskega sklada in drugi predpisi. Sklad se lahko ustanovi kot: - nepremičninski sklad z namenom poslovanja s stanovanji, stanovanjskimi hišami ter funkcionalnim zemljiščem, - javni finančni sklad z namenom vzpodbujanja pridobivanja, gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš in drugih oblik vzpodbujanja razvoja ter za druge namene, določene z zakonom. Sklad si lahko pridobi status neprofitne organizacije. V pripravi je predlog Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij, iz katerega bodo morebiti razvidne še kakšne dodatne možnosti. Menimo, da je smiselno pristopiti k taki obliki organizacije, ki ne bi zahtevala večjega števila zaposlenih in finančno bolj obremenila občine, bi pa doprinesla drugačno obliko kvalitete. 2. Na kakšen način bomo v letu 2006 izvajali porabo sredstev, ali z razpisi ali s koncesijo ali tako kot doslej in enostavno potrjevali njihove račune in jih iz proračuna plačevali? Odgovor: Pogodba za upravljanje stanovanj je sklenjena za obdobje 50 let. Morebiten odstop od izvajanja pogodbe mora biti temeljito proučen in odločitev sprejeta na najvišji ravni, saj lahko za seboj potegne tudi negativne posledice. Pogodba za upravljanje poslovnih prostorov je v izteku, zato se že pripravlja razpis v skladu z Zakonom o javnih naročilih za izbor upravljavca. Bogdan Kovač 3. Kdaj bomo končno organizirali izvajanje storitev javnega interesa na način, kot to določa zakonodaja? Odgovor: V juniju preteklega leta je bil sprejet Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v MO Ptuj. V zvezi z oblikami zagotavljanja javnih služb odlok omogoča naslednje oblike: režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, podeljevanje koncesij osebam zasebnega prava ter vlaganje javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. V 12. členu odloka je navedeno, da bo MO Ptuj dejavnosti upravljanja pokopališč, oskrbo s toplotno energijo, vzdrževanje javne razsvetljave, vzdrževanje ulic, trgov in cest v naseljih, urejanje in čiščenje javnih površin, oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda ter vzdrževanje občinskih cest izvajala preko javnega podjetja. Po sprejetju predmetnega odloka je Komunalno Podjetje Ptuj, d. d., ki je izvajalo večino naštetih dejavnosti, posredovalo eksplicitno jasno stališče, da niso javno podjetje, ampak organizirani kot gospodarska družba v skladu z ZGD. Takšna situacija pa pomeni, da moramo spremeniti odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah, predvsem v delu, ki govori o drugačnih oblikah zagotavljanja javnih služb, seveda v okviru možnih po obstoječi zakonodaji. V letošnjem letu smo v skladu z Zakonom o javnih naročilih (vzdrževanje javne razsvetljave, zelenic, občinskih cest, upravljanje poslovnih prostorov) že pristopili k aktivnostim za izbor izvajalcev posameznih javnih dejavnosti. Za organizacijo vseh javnih služb v skladu z veljavno zakonodajo pa bo potrebno daljše časovno obdobje, odvisno tudi od sprememb odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah, torej od določitve načina zagotavljanja javnih služb. Janko Širec Pobuda Avgusta Laha: Strokovne službe občinske uprave naj Direkcijo za ceste pozovejo, da nadaljujejo rekonstrukcijo Maistrove ulice v smeri Grajena, in sicer tam, kjer so dela lani končali. Odgovor: Za nadaljevanje rekonstrukcije ceste R3 710/12-92 Maribor-Vurberk-Ptuj, odsek Maistrova cesta, je bilo preko razpisa v Uradnem listu izbrano Cestno podjetje Ptuj, d. d. Delati bodo pričeli takoj, ko bo sklenjena pogodba. Milan Pavlica ♦ ♦♦ Pobuda Robert Križanič: Na Prečni poti naj se namestijo grbine in drugi znaki za omejitev hitrosti vožnje. Po tej ozki ulici hodi tudi veliko otrok, žal pa zelo veliko voznikov ne upošteva omejitve hitrosti vožnje. Odgovor: Prečna pot je enosmerna, zelo ozka ulica, namenjena za vožnjo bližnjih stanovalcev. Smer vožnje poteka od vrtca Rogoznica na Potrčevo cesto. Po Zakonu o varnosti cestnega prometa smo dolžni fizične grbine postaviti pred vrtci, šolami in zdravstvenimi ustanovami. V kolikor vozniki ne upoštevajo omejitve hitrosti, ki velja za naselja, ni zagotovila, da bi upoštevali omejitev hitrosti z morebitnim novim prometnim znakom za zmanjšane hitrosti. ♦ ♦♦ Pobuda Marjana Kolariča: Sanira se naj cesta - javna pot vasi Podvinci, ki poteka nad gasilskim domom, saj je danes 70 % uničena. Pristojni v občinski upravi (vodja oddelka za okolje in prostor, komunalna inšpektorica, predstojnica SOU in še kdo) si naj ogledajo stanje ceste z namenom, da pridemo do rešitve, saj je s prizadetimi občinami potrebno najti dogovor in jim pomagati. Odgovor: Na omenjeni cesti bo opravljen ogled ob prisotnosti komunalne inšpektorice, ki bo na osnovi neizpolnitev zahtev, naložene stranki za sanacijo ceste v prvotno stanje, izvedla postopek v okviru svojih pristojnosti. Milan Pavlica ♦ ♦♦ Pobuda Marjana Kolariča: Na povezovalni cesti med Zabjakom in Podvinci je do šestih stanovanjskih hiš potrebno popraviti odvodnjavanje, ker jim voda zaliva kleti. Odgovor: Za ureditev odvodnjavanja zalednih vod ob navedeni cesti bo potrebno pripraviti projekt odvodnjavanja širše okolice. Situacija je posledica zasipanih ali zoranih jarkov, vse do izliva v potok Rogoznica. Za vdrževanje le-teh bi morali poskrbeti posamezniki, lastniki njiv in drugih površin. ♦ ♦♦ Pobuda Konrada Rižner- ja: Strokovne službe občinske uprave naj preverijo informacijo, če je res po novem zakonu o varnosti cestnega prometa na pločnikih možno združiti vožnjo s kolesi in prostor za pešce. Če je to možno, se naj na pločnike v Mestni občini Ptuj, ne samo na vpadnicah v mesto, ampak povsod tam, kjer je to možno, zariše okrog 60 centimetrov širok rdeč pas, ki bo ločeval prostor za kolesarje od prostora za pešce. Odgovor: Po določilih 22. člena, 14. odstavka Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list, številka 97/2005), ob izpolnjevanju določenih pogojev, je dovoljen promet pešcev in kolesarjev na pločniku. V tem primeru je potrebno pločnik opremiti s prometno signalizacijo. Talna signalizacija se izvaja na ustreznih površinah, namenjenih za pešce in kolesarje, kar zahteva dodatna sredstva, ki bi jih bilo potrebno zagotoviti. Milan Pavlica ♦ ♦♦ Pobuda Dejana Levaniča: V zvezi z razdelitvijo prostorov v nekdanji vojašnici Ptuj se naj pojasni njihova namembnost in ali je kakšen prostor predviden za mladinsko hišo? Če noben od prostorov vojašnice ni namenjen za mladinsko hišo, se naj pojasni, kje je predvidena lokacija in ali sploh potekajo kakšni dogovori, kje bi naj bila mladinska hiša? Odgovor: Že v odgovoru na eno izmed predhodnih vprašanj smo skupaj s priloženo skico nakazali predvideno uporabo posameznih prostorov v Vojašnici Ptuj. Mladinskemu svetu MO Ptuj je bil ponujen objekt 14 (okrepčevalnica), vendar se po ogledu njihovih MESTNI SVET/STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO predstavnikov 31. avgusta 2005 (Dejan Klasinc, Dejan Rožmarin in Andrej Korpar) niso odločili, da objekt pridobijo v uporabo. Ministrstvo za šolstvo in šport se je kasneje odločilo, da navedeni objekt vključi v uporabo za potrebe Šolskega centra. V MO Ptuj še vedno iščemo ustrezne prostore za mladinsko hišo. Ena od možnih lokacij je Mestni kino Ptuj. Zdenka Ristič in Maja Erjavec ♦ ♦♦ Vprašanje Ignaca Vrhovška: Ali se je od ustanovitve Revivis-a do danes na tej šoli kaj spremenilo? Ali je Revivis opravičil svoj obstoj in ali so znani kakšni rezultati o delovanju tega zavoda? Ali župan ocenjuje, da je smiselno financirati Revivis iz proračuna MO Ptuj glede na to, da javnosti niso znani nobeni podatki o rezultatih njegovega delovanja? Odgovor: Javni zavod Revivis Ptuj je začel z delom maja 2004. Cilj delovanja zavoda je spodbujanje razvoja terciarnega izobraževanja v regiji Spodnje Podravje. Zavod pripravlja pogoje za delo visokošolskih zavo- dov, podlage za razvoj novih visokošolskih programov, skrbi za ustrezen študentski standard in opravlja še druge naloge, ki jih je predvidel ustanovitelj. Na internetnem naslovu: http://fre-eweb.siol.net/upptuj04/ lahko najdete obvestila in informacije o trenutnih aktivnostih v Revi-visu Ptuj. Doslej smo zagotovili osnovne pogoje za delo zaposlenih, in, razen velike predavalnice in dveh manjših, tudi pogoje za izvajanje študijskih programov. Tako imamo na voljo štiri manjše predavalnice in dve računalniški predavalnici. Eno smo opremili z lastnimi sredstvi, druga je rezultat uspešne realizacije projekta regionalnih spodbud. Takoj, ko so bili ustvarjeni potrebni pogoji, so bili začeti postopki akreditacije lokacije na Krempljevi ulici 1. Analizirali smo potrebe po visokošolskem izobraževanju in glede na njih in možnosti okolja smo začeli iskati partnerje za izvajanje gostujočih programov. Tako so podpisani: Sporazum na področju izobraževanja in znanstveno raziskovalnega dela z Univerzo na Primorskem, Pismo o nameri z Univerzo v Mariboru, pisma, pogodbe in dogovori o sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Fakulteto za organizacijske vede, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Turistico - visoko šolo za turizem Portorož. Pri pripravi podlag novih visokošolskih programov sodelujemo še z drugimi partnerji, kot so Zavod za zaposlovanje OS Ptuj, ZRS Bistra Ptuj in drugimi izobraževalnimi ustanovami ter gospodarskimi subjekti. Na osnovi dosedanjih aktivnosti Revivisa Ptuj potekajo visokošolska izobraževanja Fakultete za organizacijske vede s področja organizacije in menedžmenta, ponudili pa smo tudi podiplomski tečaj, ki je sestavni del podiplomskega magistrskega študija 2. stopnje, s področja turizma Turistice - visoke šole za turizem Portorož. Poleg tega smo okolju ponudili tudi nekatere ostale oblike izobraževanj, kot so tečaji s področja računalništva, NC strojev. Aktivni smo tudi v koordinacijski skupini regijskih študijskih središč. Glede na možnosti kandidiramo, sami ali v povezavi z drugimi institucijami, na različnih razpisih. Doslej smo uspešno kandidirali v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj, Šolskim centrom Ptuj, Ljudsko univerzo Ptuj, Lokalno razvojno agencijo Halo in Območno obrtno zbornico Ptuj. Rezultat ene takih prijav je tudi brezplačno računalniško izobraževanje, ki smo ga lahko ponudili občanom v regiji, a odobrena sredstva so bila krepko pod izkazanim interesom za izobraževanjem. Zal smo morali, zaradi nepričakovanega zmanjšanja sredstev ustanoviteljice, odstopiti od že odobrene subvencije, ki bi omogočila zaposlitev dveh sodelavcev. Opozoril bi morda še na dejstvo, da bodo v Celju namenili 69 milijonov tolarjev za delovanje Fakultete za logistiko, v Krškem pa 57 milijonov tolarjev v enem letu. V visoko šolstvo mora vlagati tudi lokalna skupnost, če želi ponuditi tovrstna izobraževanja. Lastna dejavnost zavodov in sredstva ministrstev očitno ne zadoščajo za razmah visokega šolstva. Rezultat dosedanjega delovanja Revivisa Ptuj so predvsem ustvaijeni osnovni pogoji za delo in akreditacije novih (bolonjskih) programov, podpora več kot 150 študentom in preko 100 udeležencev drugih oblik izobraževanja, ki smo jih izvedli v Revivisu Ptuj doslej. Dr. Oto Težak Ustanovna konferenca regijskega ženskega odbora ptujske regije Z namenom, da bi se ženske aktivneje vključile v politično delovanje in tako pomembno vplivale k razvoju naše družbe, je bil 8. aprila v Ormožu ustanovljen regijski ženski odbor (ŽO) SDS. Za predsednico regijskega odbora je bila izvoljena Dragica Palčič iz MO SDS Ptuj, predsednica ŽO SDS Ptuj pa je Darja Nadelsberger Bene. Številne udeleženke ustanovne konference je pozdravila predsednica ŽO SDS in evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje 27. aprila - dneva upora proti okupatorju, in I. maja - praznika dela! Mestni odbor SDS Ptuj ptuj@sds.si strankamladihslovemje s s www.srns.si Vlada prazni žepe študentov in njihovih staršev! Vlada želi v stilu novih, modernih, zgolj ekonomskih pogledov na zadnja vrata speljati študentom še edine prihodke, ki si jih tako ali tako sami prislužijo, kot daje proračun tako zelo prazen, da za dijake in študente ni denarja. Najprej zakon o dohodnini, sedaj še ta o zaposlovanju, samo še vprašamo se lahko, kaj bo naslednji korak polnjenja državnega proračuna. Denarja vedno zmanjka za izobraževanje, zdravstvo in socialo ali ohranjanje okolja, le za obrambo (oz. napad?!) gaje vedno več. Rek “Študent naj bo! " se, kot izgleda, spreminja v “Vojak naj bo!" V SMS želimo, da slovenska družba temelji na znanju in ne na vojaški moči. Ob prazniku dela - 1. maju, ki je verjetno najpomembnejši posvetni praznik, želimo vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj, da ga praznujejo in počastijo na najlepši možni način. Robert Križanič, predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj ptuj@sms.si 10 ^h^ra/i STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Centralna akcija Zelenih Slovenije letos na Ptuju Zeleni Ptuja vsako leto na dan Zemlje organiziramo akcijo delitve humusa iz bioloških odpadkov s ciljem Ptuj - lepo mesto - zeleno mesto. Akcijo, kije že tradicionalna, smo Zeleni Ptuja letos izvedli že 18. zapored. Razdelitev je potekala na Mestnem trgu na Ptuju v soboto, 22. aprila. V slabih dveh urah smo razdelili več kot tono komposta. Glede na to, da kompost edini vrača življenje zemlji, je uporaba takšnega biognojila zelo dobrodošla. Še posebej zato, ker bomo s takšnim načinom gnojenja v veliki meri rešili tudi problem varovanja vodnih virov v naši občini. Ob akciji razdelitve humusa smo Zeleni Ptuja organizirali še posvet o pesticidih, likovno razstavo in anketo o stanju okolja v MO Ptuj. Na okrogli mizi, ki je bila zelo dobro obiskana, se je izpostavil problem dostopnosti pesticidov pri nas. Prav tako bo potrebno kvalitetneje zastaviti svetovanje pri nabavi in pravilni uporabi pesticidov. Posebej je bila izpostavljena tudi slaba kontrola uvoza. Posvet je zaključil predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš z mislijo: »Zdravnik naj postane učitelj, učitelj naj postane kmet in kmet naj postane zdravnik.« Franc Kolarič Ptuja Slovenska ljudska stranka Vsem občankam in občanom ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju, prazniku dela, iskrene čestitke in prijetno praznovanje. MO SLS Ptuj D8 SOCIALNI Pogovori v maju Ženski forum SD Ptuj vas v četrtek, 11. maja, ob 18. uri vabi na okroglo mizo z dr. Vesno Godina. Okrogla miza bo potekala v hotelu Mitra. Mladi forum SD Ptuj vas 25. maja, ob dnevu mladosti, vabi na javno tribuno, kjer se bomo s priznanimi strokovnjaki pogovaijali o problemih mladih v današnji družbi. Javna tribuna bo v hotelu Mitra ob 18. uri. Občankam in občanom čestitamo ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela! Mirjana Nenad M Sl Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka MO N.Si Ptuj imel letno konferenco Po poročilih in pregledu svojega dela v preteklem letu smo sprejeli plan dela stranke za leto 2006, v katerem nas čaka glavna naloga - lokalne volitve. Na novinarski konferenci v aprilu in na zboru smo predstavili našega kandidata za župana; to je Peter Pribožič. Svojo odločitev je predstavil z jasnim ciljem, da je voljan delati z ljudmi in za ljudi. V Ptuju in za Ptujčane je prav gotovo potrebno še veliko storiti, da se možnosti izboljšajo. Vse to ima naš kandidat za župana v programu, ki ga bo ob svojih nastopih tudi predstavljal. Ptujčanke in Ptujčani, Nova Slovenija želi, da se imamo lepo ob vseh praznikih v prebujajoči se pomladanski naravi in tudi vsak dan v življenju. Janez Rožmarin, predsednik MO N.Si - Ptuj Na sliki: Z novinarske konference, v dvorani Viktorina Ptujskega na Slovenskem trgu; Janez Rožmarin, Peter Pribožič in Ljudmila Novak, poslanka Evropskega parlamenta in podpredsednica N.Si. Trajnostno upravljanje območja reke Drave (TrUD) Mariborska razvojna agencija (MRA) je 2G. julija lani z Ministrstvom RS za okolje in prostor (MOP) podpisala donacijsko pogodbo za sofinanciranje projekta Trajnostno upravljanje območja reke Drave. S projektom so MRA kot nosilec projekta in 23 projektnih partnerjev uspešno kandidirali za sredstva donacijske sheme Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj, ki poteka v okviru financiranja programa Phare čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija 2003 in MOP. Projekt se bo izvajal eno leto, in sicer na območju statistične regije Podravje, natančneje na območju 13 občin, od Ruš oz. Selnice ob Dravi do Ormoža in Središča ob Dravi, vse do hrvaške meje ter na območju avstrijske Štajerske. Namen projekta, katerega celotna vrednost znaša 295.716,00 EUR, je zagotoviti dolgoročno ohranitev stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 reke Drave ter zvišati stopnjo informiranosti in osveščenosti. V projektu s prioritetno težnjo po uskladitvi sektorskih politik in splošnih interesov pri rabi prostora sodeluje zraven MRA še 23 projektnih partnerjev: Združenje naravnih parkov Avstrije iz Gradca, Zavod RS za varstvo narave - OE Maribor, Kmetij-sko-gozdarski zavod Maribor, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, Ribiška družina Maribor, Ribiška družina Ptuj, Ribiška družina Ormož, Lovska družina Središče, občine Ruše, Selnica ob Dravi, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Hajdina, Videm, Markovci, Zavrč, Gorišnica in Ormož, mestni občini Maribor in Ptuj ter Dravske elektrarne Maribor. Projekt se ukvatja pretežno z naravovarstveno tematiko in krepitvijo čezmejnega sodelovanja pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in upravljanju območij Natura 2000. V svoji vsebini pa bo hkrati nakazal dolgoročno razvojno perspektivo območja ob reki Dravi, tudi ko gre za kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo ter nenazadnje turistično, rekreacijsko in gospodarsko rabo prostora. Za dosego zastavljenih ciljev se Več informacij o projektu: MRA, Mariborska razvojna agencija p. o., Pobreška cesta 20, SI-2000 Maribor Tel.: 02/333-13-00; Internet: www.mra.si/vsebina2.php?I-D=1070 e-pošta: marko.kadfümra.si Kontaktna oseba: Marko Kac, vodja projekta v projektu izvajajo aktivnosti inventarizacije habitatnih tipov in habitatov vrst, izdelave osnutka integralnega načrta upravljanja ter promocije Nature 2000. Projekt bo z uspešno realizacijo prispeval k dolgoročni ohranitvi ugodnega stanja narave ob reki Dravi, pri čemer bo ključnega pomena aktivno vključevanje in sodelovanje vseh uporabnikov prostora, tako strokovne javnosti in lokalnih skupnosti kot tudi lastnikov, upravljavcev in koncesionarjev zemljišč in vodnih virov. S tem bodo za navedeno območje zagotovljeni pogoji za vključitev naravovarstvenih vsebin v strateške in prostorske dokumente lokalnih skupnosti (občinski razvojni programi in strategije, občinski prostorski akti) ter posamezne sektorske politike. Projekt bo skozi vzpostavitev informacij- o pomenu naravnih dobrin na ske infrastrukture in promocijo območju reke Drave. Nature 2000 hkrati prispeval k povečanju osveščenosti javnosti Marko Kac OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE Človek versus Zemlja Najprej je bil planet. Nato še Človek, ki je vzpostavil odnos do tega planeta. Oboževal ga je, saj mu je dal zatočišče in hrano. Božanske sile, ki so zanj razlagale neznane, skrivnostne pojave in mu dajale uteho, so bile skrite v naravi, v zemlji. Potem Človek odkrije poljedelstvo. Zemlja mu spet daje hrano, bivališče. Bogovi se antropomorfizirajo in prepustijo naravo z naravnimi zakoni Človeku. Ta jo obdeluje, koristi in si jo korak za korakom prisvaja. Nato jo postavi v središče vesolja. »Vsi planeti, te tavajoče zvezde, in tudi Sonce se vrtijo okoli Zemlje!« je vzklikal. Da je okrogla, še ugotovi, in počasi odkriva nove svetove, nova ozemlja. Še vedno mu Zemlja nudi hrano in bivanje. Prilagaja si jo. Krči gozdove, gradi jezove in mostove, izmisli si velika polja in turistična naselja. Prisvaja si jo in po svoje oblikuje, prilagaja jo svojim tehnološkim inovacijam. Zemlja mu še vedno daje hrano in prostor. Potem pa tri odkritja, tri presenečenja, ki ga šokirajo. Ni v središču vesolja, ni superioren drugim živalskim vrstam, saj je le ena od njih, ki je evoluirala v svojo smer, in ni gospodar niti samega sebe, zakaj vodi ga nezavedni pol jaza, na katerega sam nima vpliva. Človek ni več smisel vsega bivajočega na Zemlji. Ni on tisti, zaradi katerega je vse nastalo in obstaja. Zemlja pa mu še vedno nudi hrano in zavetje. Tako se je začela naša zgodba: ... ep o Gilgamešu, peloponeške vojne, propad Rimskega cesarstva, prihod Slovanov, renesansa, tisk, odkritje Amerike, prevod Biblije, turški vpadi, francoska revolucija, industrijska revolucija, svetovni vojni, preseljevanje ljudi in... bum! Pralni stroj, avtomobili in vsa podobna tehnološka kranut, brez katere več ne znamo. Človek jo je preobremenil, preveč zahteva, Zemlja pa mu še vedno daje hrano in posteljo. Slovenec se ponaša s tem, da živi v zeleni deželi, pa vseeno pere z umetnimi praški, čisti z močnimi čistili, se vsako soboto z avtom zapelje v supermarket po še več nepotrebnih stvari in čeprav ne meče papirčkov po tleh, odvrže PVC-vrečko, polno smeti, v kanto in se sploh ne sprašuje, kam le smeti romajo, kje se kopičijo. Človek je zasužnjil Zemljo in pri tem zasužnjil tudi sebe. In še se čudi, ko narava vrača udarce z orkani, poplavami, gripami, plazovi. Ampak še vedno mu daje hrano in prostor ... Barbara Ferčič, nkg Drài/t Program Phare čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj S I . 2 O 0 3 / O O 4 - 9 3 9 - 0 1 TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE OBMOČJA REKE DRAVE Pogodba številka 7174201-01-01-0011 Projekt je sofinanciran s strani Evropske skupnosti 9 MPUSIIKA SlOVtNIJA MINISTRSTVO /A OKOlJt IN PROSTOR M R A U lUMiMK.« KUUlINt U4V lil H \ T U M ?9«! ! OKOLJE IN PROSTOR/ GOSPODARSTVO Poročilo o pitni vodi v MO Ptuj za leto 2005 Kvaliteto pitne vode v javnem vodovodnem omrežju smo nadzorovali z rednim jemanjem in analizo vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju.k Razen odvzema vzorcev vode imamo v črpališču nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kvaliteto pitne vode. Odvzemna mesta za vzorce pitne vode za osnovne kemijske in mikrobiološke analize v MO Ptuj so: Trstenjakova ul., Vošnjakova ul., Žnidaričevo nabrežje, Rimska ploščad, Selska cesta, Grajena, Vičava, vodohrani Panorama, Nova vas I, Nova vas II, Rabelčja vas in Kozjak. Odjemno mesto za kontrolo nitratov je v Ul. 5. prekomorske brigade in v Grajeni, odjemno mesto za kontrolo pesticidov je v Ul. 5. prekomorske brigade, odjemno mesto za državni monitoring pa je na Potrčevi 9 a. V lanskem letu je bilo na področju MO Ptuj odvzetih 284 vzorcev pitne vode — od tega 47 za osnovne kemijske analize, 21 vzorcev za kontrolo nitratov, šest vzorcev za kontrolo pesticidov, 204 vzorci za mikrobiološke preiskave in šest vzorcev za državni monitoring. Mikrobiološko neskladnih je bilo 21 vzorcev zaradi prisotnosti skupnih koliformnih bakterij v minimalnem številu. Skupne koliformne bakterije ne predstavljajo nevarnosti za zdravje uporabnikov. Neskladni izvidi so bili posledica čiščenja globinskega vodnjaka VG1 - kontaminacija ob ponovni montaži vodnjaka. Vodnjak VG1 je bil večkrat ustavljen, dezinficiran in izpiran v odtok do izkazane skladnosti. Izvidi osnovnih kemijskih analiz in nitratov so bili skladni s pravilnikom o pitni vodi. Vrednosti nitratov so se gibale med 27 in 49 mg/1. Izmerjene vrednosti pesticidov atrazina in desetil atrazina so prikazane v tabeli (v pg/1). Vrednosti v juniju so bile višje zaradi nujnih vzdrževalnih del na globinskih vodnjakih. Izmerjene vrednosti ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi, čeprav so občasno višje od dovoljenih po pravilniku o pitni vodi (izjava na osnovi vodila komisije za pitno vodo). Od šest vzorcev v državnem monitoringu so bili trije neskladni zaradi minimalno preseženih vrednosti za atrazin in desetil atrazin. Na odvzemnem mestu v Ul. 5. prekomorske brigade je bil odvzet vzorec pitne vode za preiskave genotoksičnoti pitne vode. Preiskava je bila izvedena na nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Z ozirom na poročilo ptujska pitna voda ne povzroča genskih sprememb. Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem sistemu in z nadzorovanjem vodovarstvenih pasov črpališč v skladu z načrtom notranjega nadzora (HACCP). Kljub ugotovljenim odstopanjem je bila oskrba s pitno vodo v MO Ptuj vama, skladnost parametrov pa primerna. Vode ne kloriramo. Ivan Dobnik Odvzemno mesto 8. 3. 2005 5. 5. 2005 30. 6. 2005 30. 8. 2005 18. 10. 2005 20. 12. 2005 Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil Atrazin Atrazin Desetil atrazin Ptuj - Hit bar 0,09 0,09 0,13 0,14 0,12 0,14 0,09 0,10 0,09 0,12 0,10 0,12 ♦ Dovoljena vrednost je 0,1 pg/l za posamezen pesticid, oz. 0,5 pg/l za vsoto pesticidov. Javni zavod ZRS Bistra Ptuj lani posloval uspešno Konec marca se je v sejni sobi ZRS Bistra Ptuj odvijala 9. redna seja Sveta JZ ZRS Bistra Ptuj. Direktor ZRS Bistra Ptuj dr. Bojan Pahor je predstavil vsebinsko in finančno poročilo za leto 2005 ter poslovni načrt za leto 2006. V uvodu je direktor omenil, da je zavod v slovenskem merilu prva uradno registrirana in delujoča interdisciplinamo-razisko-valna organizacija, ki združuje humanistiko in družboslovje z naravoslovjem in tehniko. Je programsko in finančno uspešna organizacija. Pri delu se srečujejo s številnimi sistemskimi ovirami na lokalnem in državnem nivoju, zato skušajo razlike med uradno deklarirano in dejansko usmerjenostjo politike ter delovanjem države in družbenega sistema premagovati z inovativnim in kreativnim delom. Tudi v minulem letu je Bistra opravljala naloge Regionalne razvojne agencije za občine Spodnjega Podravja ter naloge v okviru lokalno podjetniškega centra. MO Ptuj jo je izbrala za pripravo in izvedbo projekta Energetska zasnova občine Ptuj. Namen projekta je podati predlog trajnostne energetske oskrbe MOP z oceno njegove tehnične in ekonomske upravičenosti. Nadaljevalo se je delo na področju mladinskega raziskovalnega dela. Veliko težo imajo tudi znanstveno-razisko-valni in razvojni projekti, tako v naravoslovju kot v družboslovju. V lanskem letu je uspešno kandidirala na razpis ARRS za sofinanciranje temeljnih raziskovalnih in aplikativnih projektov in začela z izvajanjem treh novih projektov. Trenutno raziskovalci v Bistri izvajajo štiri aplikativne raziskovalne projekte, ki so sofinancirani s strani ARRS in sofinancerjev. Ti so tudi končni uporabniki rezultatov projektov. V letu 2005 je bila Bistra uspešna pri pridobivanju projektov iz EU skladov, ki so že bili predstavljeni, ter pri publiciranju člankov v znanstvenih revijah. Direktor Bistre je ocenil, da je poslovanje zavoda potekalo skladno s poslovnim načrtom. Posebej je izpostavil uspešno poslovanje ter 100% uspešno izvedbo racionalizacije poslovanja, ki jo je direktorju lani marca naložil svet zavoda. Finančni načrt v letu 2005 je bil tako v celoti izpolnjen. Kot vsa leta do sedaj, je bil tudi v letu 2005 ustvarjen minimalen presežek prihodkov nad odhodki. Člani sveta so poslovanje Bistre v letu 2005 pohvalili, saj so uspehi zavoda ZRS Bistra očitni tako na lokalni kot državni in mednarodni ravni. Soglasno so sprejeli poslovno in finančno poročilo za leto 2005. V nadaljevanju je bil predstavljen poslovni načrt za leto 2006. Zavod je s kadrovskega vidika multidisciplinarno sestavljen. V njem je trenutno zaposlenih 18 ljudi. Predstavljene so bile naloge in projekti, ki se bodo v letu 2006 izvajali v Bistri. Razen opravljanja nalog RRA in LPC se bodo izvajali projekti s področja znanosti in izobraževanja ter številni mednarodni projekti. Predstavljen je bil tudi finančni načrt, ki napoveduje 229 milijonov tolarjev prihodkov. Poleg sofinancerskega deleža ustanoviteljice, MO Ptuj, ki sofinancira delo projektov v višini 43 milijonov tolarjev, bo ostali del načrta večinoma pokrit s prihodki resornih ministrstev, drugih JZ ter agencij, s prihodki državnega proračuna in iz projektov EU. Del prihodkov izvira iz sredstev proračunov lokalnih skupnosti. Svet Bistre je poslovni načrt za leto 2006 ocenil kot realno optimističen in ga soglasno potrdil. Aleksandra Pivec Mednarodna podjetniška konferenca sodelovanja in povezovanja Z RS BISTRA Ptuj je v aprilu organizirala Mednarodno podjetniško konferenco sodelovanja in povezovanja (IBCC - International business cooperation conference). Konference so se udeležila podjetja in agencije iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Osnovni namen konference je bil vzpostaviti nova poslovna sodelovanja in oblikovati mrežo med malimi in srednje velikimi podjetji ter svetovalnimi inštitucijami, prav tako pa ustvarjanje in podpiranje ugodnega okolja sodelovanja med podjetji v razširjeni Evropi. Predstavljeni so bili mehanizmi izrabe novih poslovnih priložnosti ob širitvi Unije ter ustvarjanje poslovnih sodelovanj med malimi in srednjimi podjetji tako iz držav petindvajseterice kot tudi držav kandidatk ter sosednjih držav. Glede na to, da se bo Unija širila tudi v prihodnje, je ena izmed pomembnih funkcij priprava podjetij držav članic na novo nastale razmere ob širitvi, podjetij iz držav kandidatk pa na delovanje notranjega trga Unije. V sklopu konference je bila organizirana tudi novinarska konferenca, na kateri so strokovni sodelavci ZRS Bistra Ptuj predstavili različne mednarodne projekte, ki so namenjeni prav mreženju, povezovanju, in sodelovanju med malimi in srednjimi podjetji v Sloveniji in Evropi. Tako so strokovni sodelavci Robert Novak, Andrej Trunk ter Darko Ferčej predstavili projekte 12-Net, Stronger Together, Ekoplan ter Sm@rt region. Vsi ti projekti so namenjeni prav povezovanju podjetij, pomoči podjetjem pri iskanju novih partnerjev v tujini in pomoči pri vzpostavitvi kontaktov s tujimi partnerji. Robert Novak je predstavil tudi državni projekt Vem - vse na enem mestu. Namen projekta je vzpostavitev vstopne točke VEM (vse na enem mestu), kjer bodo bodoči potencialni podjetniki lahko po novem registrirali svojo dejavnost na enem mestu v enem dnevu. Storitev bo možno urediti tudi preko elektronske pošte. Na konferenci so kot predavatelji nastopali povabljeni iz omenjenih držav. Dražen Sudinec iz Agencije za razvoj varaždinske županije iz Hrvaške je predstavil možnosti povezovanja podjetij iz Slovenije s hrvaškimi podjetji ter izkušnje hrvaških podjetij in agencij z mreženjem malih in srednjih podjetij. Enako tematiko je obravnaval tudi mag. Andreas Griessler in mag. Sonja Nirscht Informativne ure za spodbujanje samozaposlitve in podjetništva Vsak prvi in tretji torek v mesecu ob 11. uri organizirata Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj ter Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Ptuj, v prostorih Hiše informacij (ČIPS), Krempljeva ul. 2, informativno uro za spodbujanje samozaposlitve in podjetništva. Informativna ura je namenjena brezposelnim osebam, bodočim podjetnikom ter podjetjem, torej vsem, ki so vsaj enkrat v življenju razmišljali o ustanovitvi svojega podjetja ali o možnosti samozaposlitve. Na informativni uri je predstavljen sistem vavčerskega svetovanja (program subvencioniranja podjetniškega svetovanja), sistem državnega portala e Vem - vse na enem mestu (registracija samostojnega podjetnika posameznika na enem mestu) ter program pomoči pri samozaposlitvi (na podlagi realizirane samozaposlitve lahko pridobijo nepovratno finančno pomoč). Predstavi se tudi, kako realizirati poslovno idejo ter pripraviti poslovni načrt za bodoče podjetje. Vsi, ki vas omenjene informacije zanimajo, ste prisrčno vabljeni, da nas obiščete. ZRS Bistra Ptuj iz podjetja Entwicklungsagentur Kärnten GmbH, vendar z vidika povezovanja avstrijskih podjetij. Predstavila sta tudi dva njihova projekta za mreženje malih in srednjih podjetij, pri katerih je ZRS Bistra Ptuj partner. To sta projekta IBC (International Business Connrctions) ter INNAC (Interregional innovation Academy). Slovenske izkušnje pri povezovanju oz. mreženju podjetij je predstavil Matjaž Gerì. Na mednarodni konferenci so se predstavila tudi različna podjetja iz Slovenije (Radix, d. o. o., INTERA, d. o. o., 7P Arts & Business Irena Pernat, s. p., Elektro-optimum, d. o. o.), iz Avstrije (Zentrum fur Innovation & technologie, Celovec), iz Hrvaške (Grozd inovativnih in informacijskih komunikacijskih tehnologij Varaždin) ter podjetje Rohe BH, d. o. o., ki ima izkušnje z vstopom na trg BIH. Danilo Čeh Ptuj na sejmu INS A 2006 v Burghausnu V bavarskem mestu Burghausen se je od konca marca in v začetku aprila odvijal bienalni regionalni sejem IIMSA. Na njem se predstavljajo ponudniki s področja turizma, trgovine, obrti, industrije, kmetijstva in drugi. Mesto Burghausen ima več partnerskih mest, ki so jih povabili na sejem. Tako so se s področja turizma predstavila mesta Fumel iz južne Francije, Sulmona iz južne Italije, Ptuj in sam Burghausen. Ptuj smo predstavili Marjan Lovrec in Nada Županič (Društvo vinogradnikov Srednje Slovenske gorice), Boris Zajko (Terme Ptuj) in Mojca Gajzer (Lokalna turistična organizacija Ptuj). Otroci so bili seveda navdušeni nad bazeni v Termah Ptuj, odrasli pa nad odlično ponudbo slovenskogoriških vin. Naše mesto je v marsikaterem pogledu podobno Burghausnu - majhno mesto, grad oz. grajska utrdba na griču, stari del mesta. Zato je prenekateri obiskovalec pokazal zanimanje za obisk pri nas. Marjan Lovrec si je med drugim ogledal, kako uspeva trta v mestnem vinogradu pod graj- Boris Zajko, Mojca Gajzer, Nada Županič in Marjan Lovrec na sejmu v Burghausnu. Na sejmu smo v teh petih dneh predstavljali turistično ponudbo Ptuja, Term Ptuj in Srednjih Slovenskih goric ter navezali še več stikov za morebitno sodelovanje v prihodnje - na sejmih, letnih prireditvah in še čem. skim gričem in ga obenem tudi obrezal. Tako se bo zgodba z Burghausnom nadaljevala, če ne prej, vsekakor jeseni, v času trgatve. Mojca Gajzer Foto: Gerhard Hübner 14 &tyfpra/t rp.cTjgj Pro Wein - vinski sejem v Düsseldorfs □d 26. do 28. marca je v Düsseldorfu potekal vinski sejem, ki sodi med najpomembnejše trgovske sejme v Evropi. Na sejmu se je predstavilo 2.9ÜG razstavljavcev iz 46 držav. Med njimi tudi naša Ptujska klet. Največ razstavljavcev je bilo iz evropskih vodilnih vinskih pridelovalk vina: Italija (614), Francija (419), Španija (325) in Avstrija (237). Iz ostalih držav izven Evrope so bili zanimivi prav gotovo razstavljavci iz Argentine, Avstralije, Libanona, Kitajske in celo Indije. Letos se je na sejmu predstavilo tudi največ razstavljavcev iz vzhodne Evrope, kar 186 iz dvajsetih držav, med katere sodi tudi Slovenija. Organizatorji so poudarili, da imajo prideloval- ci prav iz teh držav pomembno pridelovalcev vrhunskih vin. Večina slovenskih vinarjev se je tokrat predstavila na skupnem prostoru, ki ga je organizirala Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, pod blagovno znamko »Slovenija - neues altes weinland«. Predstavili so se: Dveri Pax, Joannes Protner, Vino Gaube, Vino Valdhuber, Steyer vina, Miro Vino, Istenič, Ptujska klet, Vino Kupljen, Vina Koper, Jeruzalem Ormož, Vinska klet Goriška Brda in Radgonske gorice. Samostojno se je predstavljal Kogl. vlogo na zemljevidu evropskih »Slovenija, in z njo tudi Ptujska klet, d. o. o., je tudi letos potrdila Že začeto zgodbo preteklih let, ko je zbudila zanimanje svetovne publike s konstantno kakovostjo vin ter modernostjo vinskega stila, začinjeno z ohranjenimi in prepoznavnimi lokalnimi značilnostmi. Predvsem s svojo linijo vin Noblesse, ki odraža izreden aromatski potencial Štajerske in prepričuje z ohranjenimi sortnimi lastnostmi vin in lahkotnostjo pitja, ki jo uvrščamo globalno gledano v stil vin, ki jih odraža svežina, sadnost, sortnost in Bojan Kobal, enolog Ptujske kleti degustira vina Kupljen Tako razstavljavci kot vinski trgovci so si bili enotni, da noben dogodek na svetu ne privabi toliko vrhunskih predstavnikov proizvajalcev vin ter najprodornejših trgovcev kot ProWein v Düsseldorfu. Sejem je pritegnil tudi številne medije, akreditiranih je bilo kar 750 novinarjev iz 33 držav. Naslednji vinski sejem ProWein bo od 18. do 20. marca 2007. Kot že rečeno, se je na sejmu predstavljala tudi naša Ptujska klet, katere enolog Bojan Kobal je ob koncu sejma komentiral: pitnost. Z linijo vin Nobl, ki so krepkejša, predvsem sopotnik izbranim gurmanskim trenutkom, vendar jih še vedno krasi tako značilna ohranjena lastnost štajerskih vin - aromatičnost in sortnost. Tako lahko potrdimo, da sledimo trendom svetovne vinske scene. Smo pa si bili vsi na sejmu enotni, da kralj belih vin, kakor imenujemo renski rizling, ponovno osvaja srca potrošnikov v svetu, kar kažejo tudi tržni parametri na trgih ZDA, Velike Britanije, Nizozemske, ki so nam jih pri- kazali na sejmu. Temu se pridružuje povpraševanje obiskovalcev na razstavnih prostorih. To je skupen uspeh Nemčije, kjer je te sorte največ, in seveda glavnih svetovnih vinskih »trend setter-jev«, predvsem velikih svetovnih multinacionalk, ki narekujejo stil in modo. Tako se je vedno pri njih začela degustacija z renskim rizlingom in ni bila redkost, da so najprej postregli z avstralskim, ameriškim ali novozelandskim »rencem«, ki so ga odlikovali izražena sadnost in sortnost ter pitnost, izjemna naravnanost všečnosti za potrošnika, ki je za vina iz teh dežel tako značilna. Tudi Ptujska klet je predstavila svoj renski rizling Noblesse 2005, ki bi ga stilno lahko uvrstili ob bok trendovskim, svežim, sadnim, predvsem sortno izrazitejšim renskim rizlingom na sejmu, s prijetnostjo okusa in izrazito pitnostjo. Glede na gibanja trendov v Sloveniji in značilen slovenski časovni zamik lahko predvidevamo, da bo renski rizling v prihodnjih letih zopet privabil simpatije v okušalnih receptorjih slovenskih pivcev. Slovenija kot vinska dežela je namreč premajhna in premalo Argentinci so predstavljali in poudarjali svoj znani Malbec. znana vinska dežela, da bi lahko narekovala svetovne trende, lahko pa vina stilno prilagodi okusu potrošnikov. Pri trem mora prepoznati, ohraniti in poudariti značilnosti, ki odražajo našo zemljo, naravo in ljudi. Ptujski kletarji so na sejmu dobili potrditev s strani strokovne javnosti, vinskih trgovcev, vino-Ijubov in novinarjev, da je stilna usmeritev kleti prava in da z njo pokrajina dobiva prepoznaven in všečen okus, ki je primeren za širok krog potrošnikov.« Besedilo in foto: Staša Cafuta Natečaj za najboljšo fotografijo na temo Ptuj V letu 2006 Turistično društvo Ptuj praznuje 120-letnico uspešnega delovanja. Ker želimo v društvu obeležiti praznovanje jubilejne obletnice tudi s fotografskimi podobami, razpisujemo natečaj za najboljšo fotografijo Ptuja. Vsi, ki želijo sodelovati na natečaju, naj do ponedeljka, 15. maja 2006, na naslov: Turistično društvo Ptuj, poštni predal 2, 2250 Ptuj, pošljejo po pet fotografij, barvnih ali črno-belih, v velikosti 20 X 30 centimetrov. Tričlanska komisija bo pregledala prejete fotografije, jih ocenila in nato izbrala tiste, ki bodo v Dnevih turističnih dogodkov na Ptuju, med 17. in 26. junijem 2006, razstavljene v 1. nadstropju minoritskega samostana. Avtorji izbranih fotografij Turističnemu društvu Ptuj dovoljujejo, da razstavljene fotografije uporabi za promocijo Ptuja. Vse dodatne informacije dobite na mobilnem telefonu 041 343 925 ali 041 976 058. Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj IZ MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ Abonma za odrasle in srečanje mladinskih gledaliških skupin Znova je v Mestnem gledališču Ptuj na vrsti abonmajska predstava za odrasle. Za red Odrasli redni in izbirni, prav tako za izven, se vam bo v maju nudila na ogled nova uspešnica razvpitega Špas teatra Bil je škrjanec z odlično igralsko zasedbo (Gregor Čušin, Vesna Pernarčič in Matjaž Tribušon) v režiji Borisa Kobala. Bil je škrjanec je izvrstna komedija za tri igralce. Klasična romanca med Romeom in Julijo nekoliko drugače. Ste se kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo z Romeom in Julijo, če ne bi tistega usodnega večera umrla ... Bi bila onadva tudi po tridesetih letih še vedno tako zaljubljena kot takrat ali bi se soočala z istimi težavami, kot vsak zakonski par? Vsekakor ne zamudite priložnosti za uspešno in zabavno komedijo. Prvi vikend v maju bo naše gledališče na voljo predvsem mladim. Javni sklad za kulturne dejavnosti, OI-JSKD Ptuj in Mestno gledališče Ptuj namreč v tem času prirejajo festival Vizija, ki je namenjen srečanju mladinskih gledaliških skupin Slovenije. zasedbo takole: "Dunja Zupanec in Aljoša Ternovšek delujeta blažilno, v kruti serioznosti ohranjata ljubkost mladosti, vendar hkrati ne dajeta lažnega upanja. In stanodajalka. Alenka Tetičkovič, je prav tako kljub humornosti realistična, neuto-pična karikatura. " Seveda se tudi maja obeta nekaj gostovanj. V tujini se bomo predstavili z Bdenjem - romantično melodramo o staranju in nebogljenosti v tem drvečem svetu, in sicer v Virovitici, s katero bomo predstavi izmenjali: k nam pride 22. maja njihov Garderobijer avtorja Ronalda Harwooda, ki je v tej drami, za katero pravijo, da je eno najlepših posvetil gledališkemu ustvarjanju in ljudem, ki pri tem sodelujejo, opisal delo garderoberja v gledališču in njegovih odnosov z gledališčem, ljudmi, ki z njim delajo in s svetom, svetom iluzije in realnosti, ki se večkrat nerešljivo pomeša. Predstava Art znova gostuje v Kopru, in to kar štirikrat. Na veliko že potekajo vaje za poletno premiero - to bo vsem dobro znana Linhartova Micka, ki jo bo odigrala Ptujčanka Iz predstave Tukaj (Here); igralci Aljoša Ternovšek, Alenka Tetičkovič ter Dunja Zupanec. Za nami je tudi uspešno 'opravljena' premiera nove komedije Tukaj, ki govori o mladem paru. ki se preseli v mnogo premajhno stanovanje, da bi lahko bilo pohištvo vedno razvrščeno po njunih željah. Petra Viđali je v svoji kritiki pohvalila igralsko Urška Vučak, pomagali pa ji bodo Brane Šturbej, Tadej Toš, Tomaž Gubenšek, Alenka Cilenšek in seveda naš Aljoša (Ternovšek). Rok Vilčnik Foto: Damjan Švare I For the love of life / Za ljubezen do življenja Slikarska razstava Mareka Schovaneka v Miheličevi galeriji V aprilu je župan dr. Štefan Čelan v ptujski Miheličevi galeriji odprl razstavo likovnih del enega najprodornejših slikarjev v Evropi. To je bil velik organizacijski zalogaj tudi za Pokrajinski muzej Ptuj, vendar smo veseli, da nam je kot prvim uspelo na Ptuj pripeljati aktualnega slikarja svetovnega formata. M času Schovanekovega obiska na Ptuju so potekali pogovori tudi z Moderno galerijo v Ljubljani za njegovo razstavo v letu 2008. Prvič je Marek Schovanek prišel na Ptuj v lanskem letu kot udeleženec in kurator 3. mednarodne likovne kolonije in manifestacije svetovne sodobne likovne umetnosti Art stays. Takrat smo se srečali s Schovanekovo likovno umetnostjo in njegovim razmišljanjem o pomenu zgodovinskih in ekoloških sprememb našega časa. Njegove so bile megalomanska slika, ki je visela z mestnega stolpa z naslovom Leteči ljudje, in Aleja zastav v ptujskem Evroparku. Marek Schovanek je za ptujsko Miheličevo galerijo pripravil povsem nova likovna dela, ustvarjena prav za danes in naš galerijski prostor. Razstava je razdeljena na več samostojnih, a med seboj povezanih sklopov, kjer umetnika zanimajo aktualna globalna vprašanja. Danes, na pragu tretjega tisočletja, ni namen umetnosti v tem, da le godi in nas estetsko zadovoljuje, ampak tudi da izprašuje, opozarja in provocira družbo in življenje kot kritiko naše civilizacije. Hkrati pa ima to moč, da nas kljub vsemu prijetno vznemitja, radosti in daje smisel vsemu, kar nas obdaja. Namen tokratne Schovanekove razstave ni razpravljanje o tem, kaj je v današnji likovni umetnosti sprejemljivo in kaj ni, ali kaj umetnost sploh je, ampak na enem mestu nagovoriti obiskovalce in jim ponuditi vse, kar je povezano z umetnostjo, ljubeznijo in življenjem. Tako doživimo najnovejše Schovanekovo slikarstvo in tak je tudi naslov njegove ptujske razstave: Za ljubezen do življenja. Marek Schovanek je rojen 1965 v Pragi. Leta 1968 se je preselil v Kanado, kjer je leta 1987 zaključi šolanje na Grant MacEwan College of Art Edmonton. Leta 1990 je diplomiral na University of Alberta Edmonton in magistriral na Emily Carr College of Art and Design Vancouver. Leta 1992 se je preseli nazaj v Evropo in ustvarjal do leta 1993 v Pragi. Od leta 1993 živi in dela v Berlinu. Leta 1998 je ustanovil mednarodno organizacijo MANIFEST International. Spada med najpomembnejše in prepoznavne evropske umetnike sodobne likovne umetnosti in kuratorje. Razstavajenaogleddo 14. maja. Spremlja jo slovensko-angleški katalog z besedili slovenskih in evropskih likovnih kritikov ter reprodukcijami umetnin slikarja. Stanka Gačnik Foto: Boris Voglar LITERATURA/ KNJIŽNIČARSTVO Domoznanstveni pouk in pedagoško delo Elize Kukovec Elizabeta Kukovec (1879 na Bregu pri Ptuju - 1954) je več desetletij opravljala učiteljski poklic v Stopercah. S svojim vztrajnim pedagoškim delom pa se je dvignila čez okvire delovanja podeželske učiteljice tistega časa ter se povzpela med ugledne slovenske pedagoge. Leta 1912 je izdala knjigo Domoznanstveni pouk v ljudski šoli. Že v prvih letih učiteljevanja se je začela zanimati za uspešno in didaktično delo v razredu in začela v letih 1921/22 izvajati učna načela moderne metodike v osnovni šoli, ki so poudarjala učenčevo samostojnost in aktivno sodelovanje pri pouku. Redno je objavljala v pedagoških revijah, kot so Popotnik, Slovenski učitelj in Šolski list, ter predavala v učiteljskih društvih in na zborovanjih. Leta 1912/1913 je napisala in pri Slovenski šolski matici v Ljubljani izdala knjigo Domoznanstveni pouk v ljudski šoli. Delo je izšlo v dveh snopičih kot pomožna knjiga za učitelje, ki so se po osnovnih šolah lotevali pouka domoznanstva, in naj bi služila kot vzorčni primer za pripravo tovrstnega gradiva. Domoznanstvo kot takratni učni predmet v nižjih razredih psnovne šole je namreč pomenilo celostni pouk, ki še ne pozna predmetnosti in je vezan na spoznavanje določenega geografskega oz. upravnega območja. Zaradi svoje narave pa je bil pouk precej težaven, saj je zahteval za različne kraje različne prakse. Eliza Kukovec je v svoji knjigi pokazala, kako se pouka domoznanstva loteva na svoji šoli in podala pri tem podroben opis Haloz, Slovenskih goric in Pohorja. Takratno učiteljstvo, ki je bilo željno ustreznih navodil, je knjigo z veseljem uporabljalo, kritiki pa sojo sprejeli z mešanimi občutki. Pisatelj in publicist Ivan Lah je izdajo dela navdušeno pozdravil, saj je menil, da je domoznanski pouk v šoli izredno pomemben, a zanemarjen. Pedagog Pavel Flere je knjigi priznal metodološko izvrstnost, očital pa ji je predvsem nejasnost pri opisih nekaterih mest in površnost pri navajanju krajevnih leg. V književnem poročilu v Ljubljanskem zvonu je oceno podal tudi znani bibliotekar Joža Glonar. Pozdravil je tovrstna prizadevanja za pridobivanje domoznanskega gradiva, ostro pa kritiziral etimološke izpeljave krajevnih imen in opozoril na dejstvo, da pisateljica pri pisanju najverjetneje ni poznala knjige s sorodno tematiko Domoznanstvo ormoškega okraja, ki jo je že leta 1886 izdal Franc Rakuša, naduč- itelj pri Sv. Bolfenku na Kogu. Domoznanstveni pouk v ljudski šoli, 1. snopič knjige iz leta 1312. Kljub različnim kritikam in nekaterim pomanjkljivostim ostaja knjiga zanimiv dokument za zgodovino šolstva in pedagogike, z opisi krajev, ki jih podaja, pa tudi za našo lokalno zgodovino. Samo za ilustracijo pa pokukajmo še v knjigo ter prisluhnimo besedam, s katerimi je Eliza Kukovec svojim učencem naslikala podobo Ptuja: »Na levem obrežju stoji mesto Ptuj. Sezidano je na nizkem hribu. Zadaj stoječe hiše se dvigajo nad sprednje. Celo v ozadju kraljuje na precejšnji višini grad »Gorenji Ptuj«. Na južni strani mesta se nahaja mestno šetališče. Tik mosta stoji hiša, v kateri stanuje most-ninar. Mostninar pobira mostnino. Vsak voznik mora plačati 20 h mostnine, kajti most je stal mnogo denarja, več sto tisoč kron. Večkrat mu je treba tudi popravkov. Mestne ulice imajo tlak iz kamenja, da ob deževnem vremenu ni blata. Ulice vodijo položno navkreber do tržišča. Na tržišču stoji visok stolp, kakih 20 m od njega oddaljena pa velika cerkev. Tržišče je obdano z eno- in dvonadstropnimi hišami. V pritličju teh hiš zagledamo barvano milo poleg majhnih steklenic. Tu je lekarna. V lekarni prodajajo različna zdravila ali leke (lekar - lekarna) za bolnike. V drugem oknu so lepe tkanine, v tretjem kava, riž in pisan sladkor; v četrtem oknu vidimo ure, zapestnice, uhane in drug lišp iz zlata, srebra in drugih kovin. Tukaj ima zlatninar svojo prodajalno. V petem oknu zagledamo klobase in gnjati. Tu je klobasama. Zraven ima brivec svojo delavnico. Potem pridemo do trgovine, v kateri prodajajo papir, podobe in knjige (knjigarna in trgovina s papirjem). V enem izložbenem oknu vidimo štruce, torte in drugo sladko pecivo. Tu je slaščičarna itd. V Ptuju si človek lahko kupi, kar mu srce poželi, le denarja je treba ...« Predstavljeno delo Elizabete Kukovec je moč prelistati v čitalnici Domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča. Mira Jerenec »Knjiga v enem dnevu« Ob svetovnem dnevu svobode tiska Unesco je leta 1991 razglasil 3. maj za svetovni dan svobode tiska. Na ta dan se bodo v več kot 20 državah po vsem svetu, tudi v Sloveniji, zbrali mladi ljudje. V enem dnevu bodo skupaj ustvarili knjigo, ki bo opozarjala na to, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji osnovna sestavina vsake demokratične družbe. V več kot 20 državah se bodo 3. maja odvijale delavnice kreativnega pisanja ter pesniške, fotografske in novinarske delavnice. Vse izdelke, ki bodo nastali, bodo organizatorji zbrali, prevedli v angleščino in iz njih sestavili knjigo. Njeni glavni temi bosta svoboda izražanja kot temeljna človekova pravica in z njo povezana svoboda medijev kot temelj demokracije. Do tega trenutka so sodelovanje potrdili Američani, Armenci, Belorusi, Belgijci, Estonci, Grki, Hrvati, Italijani, Latvijci, Madžari, Makedonci, Moldavci, Nemci, Nizozemci, Poljaki, Romuni, Rusi, Slovenci, Srbi, Švedi in Turki. Projekt organizira mednarodna organizacija Loesje, ki ima svojo »podružnico«, Društvo kreativnih ljudi Loesje, tudi v Sloveniji. Slovenska delavnica kreativnega pisanja in ustvarjanja sloganov na temo svobode izražanja bo v sredo, 3. maja, potekala na Ptuju, in sicer v Prešernovi ulici 27, v prostorih Društva Povod. Začela se bo ob 16. uri. Delavnice bodo verjetno, v sodelovanju z drugimi organizacijami, potekale tudi v drugih krajih po Sloveniji. Za dejavnost Loesje, ki jo najbolj poznamo po plakatih z udarnimi slogani na mestnih ulicah, je svoboda izražanja ključna. S tem projektom želi navdihniti ljudi in jih opogumiti, naj se aktivno vključijo v demokratične procese in naj izrazijo svoje mnenje. To poudarja tudi ključna misel oz. slogan akcije: »Zakaj bi obdržal svojo pravico do molka«. Celoten projekt bo koordinirala mednarodna pisarna Loesje iz Berlina. Narodnostno mešana ekipa bo izdelke zbirala, izbrala najboljše in jih uredila. Iz najboljših izdelkov bodo nastali tudi plakati Loesje v jezikih sodelujočih držav. Knjiga bo v tiskani obliki predvidoma izšla I. julija. Brezplačno jo bodo razposlali vsem sodelujočim državam. Kot je povedal Robert Križanič, predsednik Društva kreativnih ljudi Loesje, so tudi v Sloveniji v zadnjem času aktualni neprikriti poskusi okrniti medijsko svobodo, s tem pa se povečuje nevarnost, da bo javnost prikrajšana za verodostojno in nepristransko obveščenost. S projektom želijo zato po eni strani opozoriti oblasti, naj spoštujejo zavezo svobodi medijev, po drugi strani pa spomniti javnost, naj se zave, kako pomembna je svoboda izražanja za razvoj in ohranjanje demokracije. Vse informacije o projektu najdete na http: //www. l-day. org. Nina Milošič MEDIJI lp * Ci« Ptujska televizija - PeTV Nova ekipa zanesenjakov, ki dela na svojem programu V pogovoru nam je Matjaž Gerì, direktor družbe Kabelsko komunikacijskega sistema, d. d., Ptuj razkril nekaj načrtov in vizijo novega televizijskega programa. V zadnjih mesecih lanskega leta je pričel poskusno oddajati na kanalu, kjer lahko spremljamo tudi TV Ptuj. Do začetka poletja, ko sledijo počitnice, se bo izkristalizirala programska shema. Ekipa novinarjev v snemalnici med delovnim sestankom Kamerman PeTV Stanislav Zebec med snemanjem na terenu 8. decembra je televizija začela oddajati. K sodelovanju so povabili mlade - študente novinarstva - in jim ponudili možnost nabiranja izkušenj ... Najprej so se aktivno okrog televizije izobraževali, potekale so delavnice, da so se navadili novinarskega posla. Sproti se izpopolnjujejo ob samem delu na terenu. Vsebina programa je predvsem vezana na dogodke na Ptuju; pogovori z zanimivimi ljudmi, politika, kultura, gospodarstvo, umetnost, predstavitev novih dejavnosti. Ptujska kronika bo ostala jedro programa tudi v prihodnje, kot neke vrste poročila. Uvesti želijo še dve posebni oddaji; gospodarsko in portretno oddajo, namenjeno predstavitvi zanimivih ljudi iz Ptuja in okolice. Delovanje televizijskega programa je povezano z visokimi stroški. Trenutno občina ni še nič sofinancirala. Oddajanje je tudi zaradi tega poskusno, saj je financiranje nasploh pod vprašajem. S ptujskimi Termami se dogovarjajo o snemanju in izvedbi šov programov na raznih prizoriščih; TV Tobogan, kjer bodo predstavljena zabav-no-športna dogajanja v toplicah. Oddaja bo zanimiva predvsem za mlade, podeljevale se bodo tudi nagrade. Terme bodo sponzor. Matjaž Gerl je za Ptujčana o projektu povedal tudi slednje: Verjamemo, da je v ptujski medijski 'sliki' prostor za lokalno televizijo, ki je širšega obsega, kot je danes v okviru TV Ptuj. V dogovoru z gospodom Tinčkom Ivanušo smo na istem kanalu. Ob tem, da je TV Ptuj na programu le konec tedna, smo se odločili, da je cilj program lastne produkcije vsaj pet dni v tednu. Brez podpore lokalne skupnosti to seveda ne bo možno. Usmerjamo se k zaslužku pri oglaševalcih - pri podjetjih. Najpomembnejši del programa - informativni, ki največ stane, pa pri korektnem novinarskem delu ne sme biti komercialen. Za tega bi radi zagotovili sofinanciranje. Bodisi s strani občine ali javnih zavodov. Z njimi bi radi sklenili dogovor, da bi lokalno javnost obveščali o njihovem delu. Tuje velik potencial kadrov in znanj, izkušenj, ki bi jih morali pokazati. Matjaž Gerl je v pogovoru strnil vizijo novega televizijskega programa. Čeprav imamo občutek, da je to mrtvo mesto, kjer se nič ne dogaja, se v bistvu ogromno dogaja. Veliko je manjših dogodkov, ki niso oglaševani na veliko in se ne dogajajo na ulicah, kot npr. pustni karneval in Ptujska noč, ki ju vsi poznajo. Tukaj so šole, knjižnica, Kolništa, CID, REVI-VIS ... Zato smo uvedli tudi športni in kulturni napovednik, kjer ob poročanju o dogodkih, ki so se zgodili, obveščamo tudi o bodočih prireditvah. Mislim, da je naše poslanstvo predvsem komunikacijsko-informativno. Ne vidimo se kot konkurenti uveljavljenih medijev, kot je Tednik, temveč predvsem računamo na soobstoj. Hkrati smo se dogovorili s portalom www.ptuj-on.net, da bo tam možno najti zadnje oddaje in jih pogledati oz. sneti. Ta možnost je namenjena tudi tistim, ki ne živijo na Ptuju, a jih dogajanje tukaj zanima. Vzpostavili bomo tudi poseben kanal, ki ne bo oddajal programa, temveč bomo na njem predvajali večje število obvestil in informacij, kijih ljudje potrebujejo za svoje življenje; o delu uradov, javnih zavodov ... Tehnika? Tehnika je strahotno draga. Odločili smo se za minimalni standard. Gre za profesionalni standard, le v nižjem cenovnem razredu. Naša tehnika je kompatibilna z vsemi profesionalnimi kanali. Snemalci imajo svoje kamere. Kar smo nabavili, so računalniki za montažo prispevkov, rekorder, studijske in reporterske luči. To je vse. Vlagali smo predvsem v ljudi. Izobraževanje, govorne vaje. To je po moje najbolj ključno. Tehniko je mogoče kupiti, ljudi pa ne. Zdaj nas je deset. Priložnost smo dali vsem, da se na TV preizkusijo. Nimamo iluzije, da bomo POP TV. Novinarji gledajo na delo tukaj predvsem kot na usposabljanje. Edino kamermana sta zaposlena po pogodbi. Prihodnost? Po počitnicah, konec avgusta, bomo spet začeli oddajati. Prihodnost je precej odvisna od tega, kako se bomo uspeli dogovoriti glede financiranja za naslednje leto. Če ne bo javnih virov, se bojim, da lokalna televizija nima prihodnosti na Ptuju. Prihodnost je v povezovanju, če združimo TV Ptuj in PeTV ter okoliške lokalne kanale, potem bomo imeli možnosti na razpisih, tudi na evropskih. Besedilo in foto: Boris Voglar Termina oddajanja: vsak torek in petek ob 18. uri, oddaji po 45 minut: Ptujska kronika, Portal. pen 18 Q/ìbpeà/t Svetovalno središče Ptuj Izobraževanje odraslih je v sodobnih družbah postalo eden od ključnih dejavnikov posameznikovega družbenoekonomskega in osebnostnega razvoja. Znanje, ki ga posameznik pridobi v otroštvu in med odraščanjem, danes ne zadostuje več. Odrasli moramo svoje znanje nenehno izpopolnjevati, ga posodabljati in dopolnjevati, saj je znanje ključ do svobode in demokratičnega razvoja vsakega posameznika, hkrati pa ohranja in omogoča zaposlitev ter je podlaga za aktivno državljanstvo in osebnostni razvoj. Kako znanje pridobiti, kako izrabiti možnosti, ki so v izobraževanju in učenju odraslih, ter različne oblike pomoči, da bo učenje uspešno in učinkovito, pa postaja dandanes ob množici informacij, bogati ponudbi izobraževalnih programov in različnih organizacij, ki jih ponujajo, eno najpomembnejših vprašanj. Dostop do znanja lahko odraslim približamo z organizirano in celostno informativno-sveto-valno dejavnostjo kot podporno dejavnostjo izobraževanju in učenju odraslih. V ta namen smo se na Ljudski univerzi Ptuj Odločili za odprtje Svetovalnega središča, ki ima dva glavna cilja: • vsem odraslim zagotoviti kakovostno, strokovno in celostno informiranje ter svetovanje kot podporo njihovemu izobraževanju in učenju, • povezati čim več ponudnikov izobraževalnih in svetovalnih storitev za odrasle v lokalnem okolju v omrežje ter tako zagotoviti kakovostno, celostno in usklajeno delovanje vseh subjektov na področju informiranja in svetovanja v izobraževanju odraslih. Komu je informativno-sveto-valna dejavnost namenjena? Svetovanja so brezplačna in namenjena vsem: - zaposlenim, ki želijo pridobiti formalno izobrazbo ali pa se želijo izobraževati v neformalnih programih za potrebe dela; - brezposelnim, ki iščejo znanja za povečanje konkurenčnosti na trgu dela ali prekvalifikacijo; - mlajšim odraslim, ki si svoj poklicni cilj šele oblikujejo; - starejšim odraslim, ki se želijo izobraževati v neformalnih programih (različni študijski krožki, Univerza za tretje življenjsko obdobje). Od otvoritve junija lani smo v Svetovalnem središču Ptuj opravili že 350 svetovanj. Z vese- Računalniško opismenjevanje za odrasle RE VI VIS REGIJSKO VIŠJEŠOLSKO IN VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE PTUJ Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj pripravlja nadaljevalni 24-urni tečaj računalniškega opismenjevanja za odrasle. Poudarek tečaja bo predvsem na ponovitvi snovi tečaja osnovnega usposabljanja, in sicer: - delo z datotekami in mapami, - Word - oblikovanje besedila, tabele, - internet - ponovitev in elektronska pošta. Tečaj je predviden v maju, osemkrat po tri šolske ure, in sicer 8., 9., 11., 12. maja ter 15., 16., 18. in 19. maja s pričetkom ob 16. uri, v računalniški učilnici Revivisa. Informacije dobite na tel. št. (02) 77 11 092, na sedežu Revivisa Ptuj, Krempljeva 1, ali na elektronskem naslovu info.up.ptujfa -siol.net. Prijavite se lahko do 4. maja 2006. ljem ugotavljamo, da se število individualnih svetovanj vztrajno povečuje ter da je Svetovalno središče Ptuj danes že prepoznavna inštitucija. To je razvidno predvsem iz števila mesečnih svetovanj, telefonskih razgovorov, količine elektronske pošte in podobno. Mateja Hlupič, vodja Svetovalnega središča Ptuj MIMOGREDE ... Selitve Tretje leto v velikem mestu me še vedno uči, naj ne pričakujem prijaznosti, tem več brezbrižnost. Vse skupaj je reka zgodb, slabih in dobrih dni, nikoli videnih obrazov, srečanj, za katera se je treba dogovoriti, da se sploh zgodijo. Med ljudmi se lahko skriješ, vse smeš nositi na obrazu, kaj šele na preostalem telesu. Smešno, kako si lahko ukradeš najljubše kotičke, trenutke, sedež na avtobusu, sončen popoldan, ko Dunajska sije od energije. Tam si, skupaj z drugimi - nihče, kar je sila udobno. Drugačnost diha z relativno polnimi pljuči, saj te v večini primerov nihče ne opazi. Po prvem uvajalnem šoku se sprijazniš s hitečimi, neprijaznimi vozniki in trgovci. Navadiš se odpirati okno svoje male sobice sredi mesta in napeto loviš ptičje simfonije, pri tem pa ne slišiš več vlakov, motorjev in tovornjakov. Ko cveti češnja, se guliš za izpite kar na okenski polici in se čudiš ... Teh nekaj lepot, izluščenih iz sivine, te udomačuje od ponedeljka do petka. Sredi ničesar postanejo tvoj pobeg. Saj ti nekje pod kožo v žilah vendarle zabrbota nekaj od rojstva vcepljenega in pogrešaš svoj Ptuj, kjer prodajalke poznajo ne samo tvojo konfekcijsko številko, temveč tudi okus. Tu je vse obvladljivo, raziskano, prijazno, pa tudi čvekavo, vsevedno in omejeno, čeprav nikoli prej nisi pomislil, da hi sploh lahko bilo drugače. Majhno mesto te objame, opazuje, tiho koraka s teboj, vse ve in vse pozna. Že od nekdaj je samoumevno. Vsako drevo in posebej ljuba slaščičarna, vsaj pet pozdravov in povabilo na kavo ... Kjer je vse v soncu in kjer se pošteno spotiš ob košnji trave, kolesariš k babici, ob obisku kina pa srečaš stare znance. Ti šment, nekega dne se zares zalotiš, da si postal zagrizen domoljub, ki z nekaj »jamranja« vsak petek dve uri in pol vdano prenašaš zatohli, prepolni InterCity samo zato, da bi v kratkem vikendu ukradel čim več domačega sonca, »kofetka-nja« in nasmehov. Maja Kračun Foto: Mitja Beras (Novinarska skupina Centra interesnih dejavnosti^/ cfatpcan 19 26. APRIL/MALI TRAVEN 2006 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Vrstniško nasilje v osnovni šoli Pogovor z ravnateljem OŠ Olga Meglič Ervinom Hojkerjem Pogovarjal se je: Ivo Kornik Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije umre vsak dan devet do deset mladoletnikov zaradi nasilja. In nasilneži niso samo odrasli, ampak tudi otroci. V porastu je zlasti nasilje med vrstniki ali bullying. »Svet mladih je prežet z nasiljem, kar pa je odsev nasilnega vedenja odraslih. Proti vsem pojavnim oblikam pa se lahko borimo le z več ljubezni v družini in drugačnim odnosom učitelj-učenec,« razmišlja Ervin Hojker, ravnatelj na OŠ Olge Meglič Ptuj. Kot je znano, smo s tem, ko nasilnih dejanj ne prikrivamo, ampak o njih odkrito govorimo, naredili prvi korak v boju zoper njega. Vrstniško nasilje ni več najbolj razšitjeno v šoli, ampak se iz nje že seli na ulico. Kljub temu pa je problematika več kot ustrezno izbrana tema. Ervin Hojker ne moralizira, ne svari, ampak usmerja svoj pogled v razumevanje nasilja. »Ne imejmo iluzije, da bomo nasilje odpravili, ampak se naučimo z njim živeti.« Takšen pogled strokovnjaka je bil iztočnica za pogovor o nasilju med mladimi. Ko govorimo o nasilju, imamo Foto: Rado Stropnik največkrat v mislih fizično, manj pogosto pa besedno, psihično in socialno nasilje. Katerega je med mladimi več in v katerih okoljih? Med mladimi obstajajo vse oblike nasilja, več pa je besednega kot fizičnega nasilja, kajti za to, da izrečejo grdo besedo, je potrebno manj energije, kot da koga udarijo. Obseg posamezne vrste nasilja v določenem okolju pa je težko ocenjevati, ker nimamo vsesplošno sprejetih definicij o tem, kakšne oblike vedenja so že nasilje in kakšne ne. Teh definicij pa nimamo, ker so v veliki meri odvisne od tega, kako pojmujemo pravice, bonton, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Ko govorimo o nasilju, mislimo na konfliktne situacije, kajti vsako nasilje implicira v ozadju konflikt. V vseh družbah, tudi v naši, imamo predvidene dovoljene oblike reševanja konflikta. Ko jih presežemo, govorimo o nedovoljenih in nezakonitih oziroma nasilnih oblikah. V zadnjih letih smo se začeli spoznavati s pojmom človekovih pravic in povsod, kjer se sporazumevamo za kake nove pravice, tudi definiramo nove oblike nasilja. S tem, ko smo definirali obliko političnega komuniciranja in politične kulture, smo postavili mejo, onkraj katere se začne politično nasilje. Če v šoli definiramo, kaj so pravice otrok, s tem tudi definiramo, kaj so kršitve njihovih pravic, ki so praviloma oblike nasilja. ELEMENTI MAČIZMA Vrstniško nasilje je pri nas še slabo raziskano? Da. Javnost in stroko je treba opozoriti na to, da to nasilje pri nas obstaja. Naj spomnim na pred leti začeto odkrivanje zlorabljanja otrok, posebej spolno. Nekaj podobnega se ta hip dogaja z vrstniškim nasiljem, ki ga odkrivamo. Dejansko se problem odpira in zlasti želimo videti, koliko je sploh nasilja med mladimi. Ga je po vsem, kar je uspelo doslej raziskati, veliko? Težko bi rekel, da je nasilja veliko, ker nimamo primerjalne ocene. Zdi se mi sicer, da ga je preveč. Ne upam pa si trditi, da ga je več, kot ga je bilo pred 20 leti, ker nimam primerjalnih študij. Otroci se menda bolj kot nasilja bojijo povedati, da jih je strah nasilnih sošolcev, prijateljev, vrstnikov. Od kod ta njihov strah? Razlogov je več. Eden od njih, čeprav ne najpomembnejši, je, da storilec otroku zagrozi. Gre za direktno grožnjo in za otrokov strah - če bo storilca izdal, bodo posledice še hujše. Bolj kot to pa je pomembna vzgojna in splošna kulturna naravnanost v naši družbi, ki ima razvite elemente mačizma ali moške trdnosti in je za fante sramotno povedati, da jih je kdo maltretiral, da so bili šibkejši. Tega se sramujejo pred vrstniki, starši, pred samim seboj. Toda, saj starši in tudi učitelji — slednji ne tako glasno - pogosto otrokom svetujejo, naj nasprotniku vrnejo z enakim, z nasiljem. Torej še vedno v naši dnižbi velja, da je za pravega moškega koristno, če se kali skozi nasilje in če nasilje preživi. Tretje stališče pa je, da je grdo tožariti. S tem, ko bodisi starš ali učitelj, ki sta za otroka avtoriteta in imata moč, otroku reče, naj ne tožari, mu pravzaprav sporoči, da mu je vseeno, kaj se z otrokom dogaja, da se ne bo potegnil zanj in da naj to kar sam uredi. Svojo moč dejansko prepusti tistemu otroku, ki je močnejši. To so naravnanosti v naši družbi, ki nasilje omogočajo in na tiho sporočajo slednje: svet je poln nasilja in z njim se mora vsak posameznik spopasti. Šibkejši pa bodo nastradali. UMIK V SAMOTO V zadnje večje raziskave so vključeni le osnovnošolci. Zanesljivo pa ne zato, ker najstnikov nasilje ne bi privlačilo in najstniškega nasilja v naših šolah ne bi bilo? Ne. Pogosto so mladostniki simptom za vso družbo, pogosto se odkloni v družbi pokažejo pri njih in nasilje ni nobena izjema. Mladostniki so psihično in fizično dovolj sposobni biti nasilni. Najstniško nasilje je lahko najbrž bolj kruto kot otroško, kratko malo zato, ker so najstniki socialno, intelektualno in čustveno bolj razviti, močnejši in sposobnejši. Nasploh pa je z najstniki tako, da od njih čedalje več pričakujemo, kot od odraslih, hkrati pa so v nekakšnem moratoriju - v obdobju, ko jim še ni treba biti popolno odrasel. Tega od njih tudi ne zahtevamo, nismo pa dovolj uspešni pri njihovem nadzoru in motiviranju. So ugotovljene kakšne zelo zaskrbljujoče posledice vrstniškega nasilja v šoli? Niso raziskovali posledic pri konkretnih otrocih. Je pa iz literature in klinične prakse znano, da so lahko posledice zelo hude in da so lahko bolj opazne ali skrite. Med slednjimi bi omenili zmanjšanje samozavesti in zaupanja vase. Otrok izgubi občutek, da je nekaj vreden, zato včasih preneha biti socialno dejaven in se umika v samoto. Značilna zunanja posledica je izmikanje šoli in srečujemo se lahko s šolsko fobijo - to je pretiran strah pred šolo. Začne se začarani krog umikanja ter upadanja zaupanja in samozavesti. Prepričan sem, da so te skrite posledice za otroka veliko hujše, kot če se primeri, da v spopadu dobi kakšno buško ali celo izgubi zob. V tujini so znani primeri takšnih začaranih krogov, ki so se končali s samomorom. Obi- Ko govorimo o nasilju v šoli, govorimo bodisi o nasilju šole kot sistema in učiteljev nad učenci, o nasilju, ki ga izvajajo zunanji »nasilniki« nad učenci, in o nasilju med učenci šole. I čajno so takšni primeri vzbudili zanimanje javnosti in strokovnjakov. Zagotovo imamo tudi pri samomorih med našimi otroki in mladostniki opraviti s tem vidikom ogroženosti in hendiki-piranosti v odnosu do vrstnikov. Pogosto je to pospremljeno z vrstniškim nasiljem. So najmlajši že sposobni tudi psihičnega nasilja? So, enako kot odrasli, le da pri manjših otrocih to ostaja na ravni igre, brez hudobnega namena in še ni sistematično. Takoj ko pa začnejo otroci to početi kontinuirano in ko se dobro zavedajo, da vrstnika prizadenejo, prestopijo to mejo. Posebno bolj bistri otroci znàjo sošolca načrtno in sistematično prizadeti že v nižjih razredih osnovne šole. Se na nekaj kaže opozoriti: dokler se žrtev lahko brani, sta storilec in žrtev enako močna in tedaj govorimo o merjenju moči enakih, o nasilju, ki je na ravni igre. Takoj, ko je velika razlika v moči med žrtvijo in tistim, ki nasilje izvaja, pa se srečamo z negativnimi posledicami nasilja. NASILJE ŠOLE Omenjate tri vrste nasilja v šolah: poleg nasilja med učenci še nasilje šole in nasilje, ki ga izvajajo zunanji »nasilniki« nad učenci. Koliko se v naših šolah kažeta zadnji dve vrsti nasilja? Nasilje šole je občutljiva tema. V zadnjih letih ministrstvo za šolstvo razvija ideologijo prijazne šole. Vsebina te šole je upoštevanje potreb otrok. V šoli pa imamo opravka s protislovjem, kajti na drugi strani imamo sistemske značilnosti, ki delajo iz šole nekak selekcijski mehanizem. Povečujejo pritiske, ki se po šoli izvajajo nad učenci, in tako tudi z ideologijo prijazne šole, ki jo podpiram, ne moremo doseči želenega. Lepo je govoriti o prijazni šoli, toda veliko je treba narediti, da takšna tudi postane. Menim, da je nasilje v šoli v veliki meri odvisno od nasilja šole. Učenci ne prinašajo nasilja v šolo le od zunaj, generira ga tudi šola. S tem nočem reči, da nosijo kakšno posebno krivdo učitelji kot posamezniki, čeprav je tudi to mogoče, ampak govorim o sistemskih vidikih. Nasilje, ki ga izvajajo zunanji nasilniki, pa je nasilje, ki vdira v šolo tako, da nasilniki od zunaj prihajajo v šolo. Ta problem obstaja, je pa manj pomemben in, ker je lociran in konkreten, je na neki način obvladljiv. I RAZUMEVANJE NASILJA Kot enega od načinov spopadanja s problemom nasilja zagovarjate stališče, da moramo nasilje skušati razumeti. Ljudje se ne rodimo sami po sebi nasilni, temveč takšne oblike vedenja, ki pomenijo nasilje nad drugimi, razvijamo. Ko govorim o razumevanju nasilja, mislim tudi na to, da je nasilje pogosto odraz kakšnih problemov in da se nam velikokrat dogaja, da nanj reagiramo s prepovedjo, z drugim nasiljem, pri tem pa spregledamo vzroke, ki vodijo k nasilju. Za prispodobo bom uporabil strip Dylana Doga in si od njega izposodil sporočilo, da nekateri občečloveški problemi, kot na primer osamlje- nost, pomanjkanje ljubezni ...., velikokrat pripeljejo do nasilja. Slednje pa je le simptom česa oziroma posledica tega, da človek česa ne more rešiti. Najlažje je na nasilje reagirati z novim nasiljem, posebej če smo močnejši. Takšna reakcija je včasih potrebna, ko moramo spraviti narazen dva pretepača. Ampak, dolgoročno gledano takšno ukrepanje ni produktivno, ker daje otroku sporočilo, da tisti, ki je še močnejši, lahko nasilje prekine, pri tem pa se ne spoprimemo s problemi oziroma vzroki, ki pripeljejo do otrokovega nasilnega vedenja. V tem smislu je treba poskušati nasilje razumeti. Vaša trditev je, da smo marsikdaj nasilni iz preprostega razloga, ker nam nasilje prinaša koristi. S tem sem mislil na to, da so v vsakdanjem življenju v demokratičnih družbah dovoljene nekatere oblike vedenja, ki zagotavljajo zmago močnejšemu, bodisi daje ta definiran politično, ekonomsko, fizično, religiozno, karizmatično ... Nekje postavimo meje za uporabo argumentov moči in moja teza je: bolj ko v družbi zmagujejo argumenti moči, verjetnejše je, da bodo posamezniki to moč uporabljali na različne načine. Ko ne dosegajo svojih ciljev znotraj legalnih okvirov, je korak do nedovoljenih majhen. Mislim pa, da je to načelo v nasprotju z načelom solidarnosti, ki pravi, da se močnejši odreče delu svoje moči v korist šibke- jšemu. Bolj, ko ima družba razvite solidarnostne mehanizme, manj veijetno je, da bodo ljudje zlorabljali svojo moč. Temeljni socializacijski vzorec oziroma njihove vrednote ne bodo naravnani k temu, da močnejši zmaguje, ampak k temu, daje dobro, če si močnejši in to moč uporabiš v korist šibkejšemu. Ker pa smo že zelo vpeti v svetovni politični in ekonomski sistem, si ne delam iluzij, da bomo ustvarili raj na Zemlji, ampak bomo morali biti pozorni na obe vrsti vrednot - mehanizmov in načel. DVOUMNO ORODJE Kaj pa represija v boju proti nasilju? Mnoge šole so se kljub razraščanju vrstniškega nasilja v zadnjih letih otepale zlasti prijav na policijo in so bili pravzaprav starši tisti, ki so zahtevali ukrepanje šole. Represija se mi zdi nujna le kot zadnje sredstvo za preprečevanje posledic nasilja. Je pa represija zelo dvoumno orodje, kajti bolj kot jo uporabljamo, bolj sporočamo, da represija učinkuje. Dogaja se, da ljudje nato tudi sami želijo uporabiti represijo, tudi nelegalno in nezaželeno, za doseganje svojih ciljev. Družba, ki bi ji uspelo s čim manj represivnimi sredstvi dosegati svoje cilje, bi bila na dobri poti do uspešnega preprečevanja nasilja. Prepričan sem namreč, da se nasilje največkrat prične na vrhu in se ga tisti spodaj učijo od tistih na vrhu. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ ZANIMIVOSTI Ptuj-Heubach-Pivo Ptujski gimnazijci nadaljevali mednarodni projekt Okolje gradi mostove v nemškem Heubachu Dijaki gimnazij iz Ptuja in nemškega Heubacha že drugo leto sodelujemo v mednarodnem projektu Okolje gradi mostove, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednikov Horsta Köhlerja (Nemčija], Janeza Drnovška (Slovenija], Làszlà Sólyoma (Madžarska), Ivana Gašparoviča (Slovaška) in Alexandra Kwasniewskega (Poljska). Finančno ga omogoča Nemški inštitut za varstvo okolja (DBU). V projektne raziskave je vključenih 24 ptujskih gimnazijcev in profesorji dr. Gerald Hühner, dr. Boris Zmazek, Slavica Bratuša in Dušanka Pešec. Na obisku pri županu Heubacha, Klausu Maierju. Cilji projekta so teoretično in praktično spoznavanje različnih ekoloških tem, vzpostavljanje kritičnega odnosa do njih, učenje pisanja časopisnih besedilnih vrst in lastno ustvarjanje, predvsem pa druženje mladih različnih kultur in jezikov. V letošnjem šolskem letu smo začeli projekt z obiskom nemških dijakov na Ptuju. Tema našega srečanja je bila Ravnanje z odpadki. Ogledali smo si najsodobnejši center za ravnanje z odpadki v Spodnjem Podravju - CERO Gajke. Svoja spoznanja, ugotovitve in razmišljanja smo zapisali v člankih, ki so bili objavljeni na posebni tematski strani v časnikih Delo in Süddeutsche Zeitung. V začetku marca smo dijaki Gimnazije Ptuj vrnili obisk gimnazijcem iz Heubacha. »Ptuj je res lepo mesto: grad, Drava, Terme, vino - čudovito!« S temi besedami nas je ob našem obisku sprejel župan Klaus Maier. Navdušeni smo se spraševali, od kod takšno védenje. Ali je bil na Ptuju? Ne, prikolesariti je uspel le do Lenarta. »Na Ptuj pa zagotovo še pridem, kajti knjiga o vašem mestu, ki ste mi jo podarili ob prvem obisku, me je očarala,« je še dodal. Tudi nas je prevzel v snežno odejo ovit Heubach, ki šteje okrog 10 000 prebivalcev in leži 60 km vzhodno od Stuttgarta. Ob našem prihodu je prazno in deviško belo mestece delovalo zelo mimo, a srečanje s prijaznim županom nas je prepričalo v nasprotno. V sproščenem in zanimivem pogovoru je Klaus Maier spregovoril o zgodovinskem in kulturnem bogastvu Heubacha, o skrbi za izobraževanje mladih, da bi bili čim bolj konkurenčni na delovnem trgu, o nacionalni pestrosti prebivalcev, saj živijo v mestu priseljenci iz Rusije, Italije, Turčije, bivših držav Jugoslavije ... (o tem smo se prepričali na našem potepanju po mestnih ulicah). Seveda pa ni pozabil tudi na industrijsko pomembne obrate, ki zagotavljajo delovna mesta in skrbijo za gospodarski razcvet kraja. Eden izmed njih je prav gotovo pivovarna Hirsch-Brauerai Heubach, ki smo si jo ogledali, saj je bila tema nemškega dela projekta Filtracija piva. Marsikdo izmed nas je prvič spremljal postopek proizvodnje piva. Direktor pivovarne Horst Coliz nam je ponosno povedal, da že šest generacij njegove družine povezuje tradicija varjenja piva in da v ogromnih bakrenih posodah vsak dan zvarijo 35 000 litrov te tekočine. Ker smo spoznavali filtracijo piva, nam je podjetje Pali - največji svetovni proizvajalec različnih filtrimih naprav za tekočine - v teoretičnem delu projekta predstavilo novo tehnologijo za avtomatsko regeneriranje filtrov (BeFis), ki je bolj gospodarna in okolju prijaznejša. Zvedeli smo tudi, da je ena najpomembnejših snovi pri filtraciji piva, ki jo vsebujejo filtri za večkratno uporabo, diatomejska zemlja. Ta poskrbi, da je pivo bistro in obstojno. Tudi v Heubachu smo dva dneva namenili pisanju časopisnih člankov, ki so bili prav tako objavljeni v že omenjenih časopisih. Prijetno delovno vzdušje smo obogatili z ogledom Ulma in bližnjega Schwäbisch Gmiinda, kjer smo uživali na večernem koncertu stuttgartskega simfoničnega orkestra. Gimnazija Ptuj Foto: Gerald Huehner r A AvtoShow Ptuj 2006 - 6. maja Na Ptuju organiziramo Avto-show Ptuj. To je zbiranje ljubiteljev avtomobilov, kjer imajo priložnost širši javnosti predstaviti svoje jeklene konjičke in njihove predelave. Tunning pomeni ljubiteljsko predelavo avtomobilov, ki zajema tako njihovo zunanjost kot notranje izboljševanje. Ker imamo v Sloveniji veliko ljubiteljev avtomobilov, so ti avtošovi v zelo kratkem času postali izredno popularni na vseh koncih Slovenije. Na Ptuju bomo tako lahko priča tekmovanju v zunanji predelavi avtomobilov, kjer je vprašanje »kateri najlepši v deželi je tej«. Nadalje bomo podelili tudi naziv za najboljši avtoakustični sistem. V tem sklopu smo v sodelovanju s Soundfactory Team organizirali uradno otvoritev sezone za DB drag. Glavna nagrada za zmagoval- ca v kompletni predelavi avtomobila je 1000 EUR. Izbrali bomo tudi »najlepšega po izboru ljudstva«, pri čemer bo zmagovalca izbralo ljudstvo z SMS-glasovanjem. Hkrati bo dogajanje popestril tudi bogat kulturni program: za glasbo bodo poskrbeli 6 Pack Čukur in različni DJ-ji. Za popestritev dogajanja pa živahne go-go plesalke, privlačne hostese in animatorke. Harmonijo linij jeklenih konjičkov in lepoto telesa bomo lahko občudovali pri »bike-washu« in poslikavi teles. Hkrati bodo brhke mladenke poskrbele tudi za modno revijo in zanimivo plesno točko. Za gledalce je vstop prost. Prireditev bo potekala 6. maja pred Pomaranča barom, Ob Dravi 3a na Ptuju, s pričetkom ob 10. uri. Mirjana Nenad Foto: Rado Škrjanec 22 ^f/nyrr//! v Pet let pohodov ob polni luni - »Sčippohodov« Pred petimi leti je manjša skupina pohodnikov iz Ptuja srečala na Gori Oljki pri Polzeli skupino upokojencev, ki so se zbrali ob polni luni in se že tridesetič napotili na svojo »hišno goro». Zelja po druženju in rekreaciji je bila pri njih tradicionalna in za nas nekaj novega. Ob prijetnem druženju smo Polzelčane naprosili, če nam »posodijo« luno in nam dovolijo, da se na pohod v jasni noči odpravimo kdaj tudi pri nas. Pohodniki se ponavadi zberejo v Ljudskem vrtu. Na zadnjem pohodu smo dosegli rekordno udeležbo s 7G udeleženci. Ptujska okolica ponuja nešteto idealnih možnosti za krajše in daljše izlete v naravo. To smo spoznali v društvu Zreli vedež, saj se že osem let vsako sredo odpravljamo na izlete v naravo in na spoznavanje svoje domovine. Odločili smo se, da se zberemo kar v Ljudskem vrtu in se napotimo proti Mestnemu Vrhu in Drstelji. Na turistični kmetiji Lacko na Drstelji smo bili prijazno sprejeti, vzeli so nas »pod streho« in tako smo se začeli družiti. Na naše veliko začudenje se je začelo shajati ob dogovorjeni uri vedno več rekreacije in druženja željnih prijateljev, znancev, sorodnikov in drugih. Vedno ob isti uri smo se srečevali ne glede na letni čas in vremenske razmere, ki niso bile nikoli pogoj za udeležbo. Korajža in odločitev, da greš v naravo ob vsakem času, je zmagala. Po enem letu smo podelili prva priznanja za udeležbo in vztrajnost pri hoji. Celo pravico do gibanja v nočnem času smo si izprosili in vztrajali. Naslednje leto smo začeli traso naših pohodov malo spreminjati. Odločili smo se za prvo skupno srečanje s pohodniki iz Polzele in tako smo se odpravili z avtobusom v Savinjsko dolino. Kmalu smo zvedeli za nekatere pohode ob polni luni tudi v drugih krajih po Sloveniji. Najbližja nam je bila Muta. Na njihovi planinski postojanki na Pernicah na Kozjaku smo se srečali pohodniki iz treh društev, podpisali listino o sodelovanju med društvi in si tako obljubili prijateljske stike, ki še trajajo. Ljudska pesem in razgovori v različnih dialektih so bili prava radost za vse udeležence. Lani smo obiskali samostan Žiče in se odpravili na Uršulo pri Dramljah, kjer so nas prijazno sprejeli planinci iz Dramelj. Tudi ob Ptujskem jezeru smo nekajkrat občudovali luno, ki se je kopala v jezeru. Pohod smo zaključili v Novi vasi pri Markovcih. Naše pohodništvo je tako preraslo v resno prireditev. Da bi popestrili pohod, smo povabili v goste ptujske plesalke skupine GEA, ki so nam pripravile nepozaben vilinski ples v gaju nad Ljudskim vrtom. Predstavila se nam je pravljičarka Lilijana Klemenčič iz ptujske knjižnice in nam nekajkrat polepšala romantični večer. Pripravili smo nepozabni kresni večer pri Rregovih na Krčevini. Zadnji kres pa je lani na Vurbergu prižgala najstarejša pohodnica iz Polzele, stara krepko čez 80 let. Skupaj s pevci iz Dupleka, pohodniki iz Polzele in krajani Vurberga smo spoznali, da je bil staroslovanski bog Kresnik doma tukaj. Ali ne bi bilo zanimivo predlagati podelitev literarne nagrade Kresnik na Vurbergu. Morda se bo kdaj na našo pobudo zgodilo tudi to. Noč ima svojo moč! V čem je skrivnost našega druženja, se tudi sami sprašujemo, saj smo na zadnjem pohodu dosegli rekordno udeležbo s 70 udeleženci. Vsak mesec nas je več. Druži nas skupno veselje, da smo ta večer storili kaj dobrega zase, za svoje boljše razpoloženje in za svoje zdravje. Doslej se je naših pohodov udeležilo skoraj tri tisoč pohodnikov, ki so prejeli priznanja in pohvale za 12-, 24-, 36- in 60-kratno udeležbo na pohodu. Na seznam smo vpisali 400 pohodnikov. Pohode je že dvakrat podprla Mestna četrt Center, zdaj pa se ta krog udeležencev širi tudi v druge četrti in sosednje občine. Ptujčani so spoznali, da imamo čudovito okolico za sprehode, kar so nam morali povedati gostje. Večina turistov pride v Ptuj na ogled gradu, manjšina se jih sprehodi na hitro skozi glavne mestne ulice, za kaj več pa zmanjka časa. Z našo pobudo smo pripeljali nekaj gostov v ptujske Terme, veliko Ptujčanov pa se sprehaja že skoraj vsak dan. Ko stopiš v naravo, si bogatejši, bolj poln z energijo in bolj radodaren. Predlagali smo že, da bi na Ptuju organizirali in uredili nekaj sprehajalnih poti, saj bi koristile Ptujčanom in gostom, ki si želijo gibanje v naravi. Ne za rekorde, kdo zmore več, ampak za nepozabna doživetja, ki jih lahko občutiš, če se družiš z domačini. Pojoča govorica ima Na rednem zboru vseh mladinskih organizacij članic MS MOP je bilo pokazano veliko energije za skupno in aktivnejše reševanje vseh vprašanj mladinske politike v MO Ptuj. MS MOP je do 8. aprila sestavljalo deset različnih organizacij, ki delujejo za mlade na Ptuju. Pridružile so se še Društvo za osebnostno rast Tara, Zveza skavtinj in skavtov in Mladinsko društvo Petovio. Zvezo trinajstih organizacij v MS MOP vodi predsednik Dejan Klasinc, sicer predstavnik Društva Povod, ki je ob tem še posebej opozoril na pomen povezanosti in čim širšega konsenza mladih, predvsem v boju za pridobivanje dodatne za goste od drugod svoj dodatni čar, da ne govorimo o etnografski in folklorni dediščini, ki je še živa pri nas. Pomembno vlogo pri motivaciji pohodnikov je opravil tudi jutranji program Radia Ptuj, saj smo se vselej slišali in pohodnike spomnili na pohod. Tudi manjši prospekt smo pripravili in pohodniške kartončke ter nagradi za tisočega in dvatisočega pohodnika sta že bili podeljeni. Veseli smo, da smo pohodniški »virus« odnesli še drugam. infrastrukture in prostorov namenjenih mladim, ki jih na Ptuju primanjkuje. Na dnevnem redu so bile še statutarne spremembe in poročila o vsebinskem in finančnem poslovanju v preteklem letu. Vsi sklepi in potrditev sprejema novih članic so bili sprejeti soglasno. V času do naslednjega zbora vseh članic MS MOP je pričakovati veliko aktivnosti in predlogov lokalni skupnosti, ki jih bodo pripravile tudi posamezne delovne skupine, ki sojih na tem zboru tudi formalizirali. Rebeka Pšajd Viktorija Dabič Veliko dodatne dobre volje v krogu mladinskih organizacij na Ptuju! Mladinski svet MO Ptuj je medse sprejel tri nove članice in s tem postal še pomembnejši dejavnik in sogovornik &tytyca/i 23 Izvajanje programa Naprej zmorem sam/a na Ptuju Program Naprej zmorem sam/a je reintegracijski program, ki je na Ptuju prvič zaživel leta 2004 pod okriljem Centra za socialno delo in društva Ars Vitae. Čeprav se že dalj časa izvaja v Ljubljani in Mariboru, pa gre na območju Ptuja za edinstven projekt, ki ga do sedaj ni izvajala še nobena organizacija. V lanskem letu smo program predstavili 200 srednješolcem, vsem svetovalcem srednjih šol, predstavnikom občin na območju upravne enote Ptuj. Izpeljali smo akcijo razdeljevanja zloženk, posredovanja informacij o možnostih vključitve v obstoječe programe zdravljenja, oblikovali pa smo tudi zloženko Kam po pomoč kot pomoč posameznikom, družini in strokovnim delavcem pri iskanju ustreznih informacij. Prejeli smo okrog 90 informativnih klicev, pomoč pa nudili 21 uporabnikom. Program, ki je v celoti namenjen in prilagojen potrebam lokalnega okolja, ni le edinstven, pač pa tudi nujno potreben, saj okolje, ki od nacionalnega povprečja odstopa po izredno visoki stopnji brezposelnosti in socialne ogroženosti, močno vpliva na porast različnih vrst odvisnosti, zlorab, nasilja in drugih težav. Oblikovan in izdelan je z namenom pomagati tistim posameznikom, ki so se z različnimi načini in po različnih poteh uspeli rešiti odvisnosti (bili so vključeni v obstoječe visoko ali nizkopražne programe zdravljenja odvisnikov ali pa so uspeli sami) in se kot »bivši uživalci« vračajo v lokalno okolje. Prvotni cilj reintegracije je zmanjševanje možnosti povratka v odvisnost in je kot taka podporni program zdravljenja. Pomembno je namreč, da bivšim odvisnikom pokažemo različne in drugačne možnosti za preživljanje prostega časa. Na podlagi lani ugotovljenih potreb pa smo v letošnjem letu program še bolj prilagodili specifičnim potrebam tega okolja. Našo ciljno skupino smo razširili in večjo pozornost namenili tudi populaciji težko zaposljivih in dolgotrajno brezposelnih, ki v našem okolju še posebej izstopajo. Začeli smo z obsežno akcijo zbiranja konkretnih podatkov o trenutnem stanju razširjenosti in prisotnosti drog med ptujskimi srednješolci, pripravljamo pa se tudi na večjo medijsko in lokalno prepoznavnost in s tem povezano lažjo dostopnost naših storitev vsem uporabnikom. Vendar pa za kvalitetno izvedbo zastavljenega programa nujno potrebujemo ustreznejše prostore. Trenutno sicer gostujemo v prostorih CSD Ptuj, vendar gre le za začasno rešitev. Za izvajanje programa pa potrebujemo stalen, primemo urejen prostor. Reintegracija zajema kar se da širok spekter aktivnosti, ki pomagajo ozdravljenemu, bivšemu odvisniku, da se lažje ponovno vključi v družbo in okolje, kjer živi. Ni pa namenjena izključno bivšim uživalcem prepovedanih drog, pač pa tudi posameznikom, ki so imeli težave z drugimi odvisnostmi (hrana, zdravila, odnosi...), in tudi tistim, ki sicer nimajo izkušnje z odvisnostjo, imajo pa zaradi drugih razlogov podobne potrebe (žrtve nasilja, osebe z izkušnjo v psihiatrični bolnišnici, žrtve zlorab, dolgotrajno brezposelne osebe, osipniki ...). To so posamezniki, ki jih je potrebno okrepiti na socialnem, vedenjskem in tudi ekonomskem področju. Zelo pomembno je, da v teh ljudeh odkrijemo njihove lastne interese in smisle, da jih motiviramo, podpiramo in vzpodbujamo, saj se ob postopnem uresničevanju individualnih načrtov v človeku okrepi občutek lastne vrednosti, izboljša se samopodoba in dvigne samozavest. Tako »okrepljen« posameznik se lažje spopada s problemi in jih lahko začne postopoma reševati. Program mu torej pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialne mreže, osamosvojitvi, dokončanju izobrazbe in iskanju zaposlitve. Cilj programa je tudi ozaveščan-je in sodelovanje z lokalno skupnostjo, dvigovanje tolerance in zmanjševanje predsodkov okolice, saj le-ta z marginaliziran- jem in izoliranjem določenih posameznikov ne doprinese k izboljšanju kvalitete njihovega življenja. Razumevanje in podpora okolja je nujna, saj se lahko le ob podpori širše skupnosti razblinijo tabuji in predsodki, ozdravljeni odvisniki in žrtve pa lahko zaživijo ustvarjalno in polno življenje. Za vse nadaljnje informacije in pomoč smo v prostorih Centra za socialno delo Ptuj, Trstenjakova 5 a ali na telefonski številki 031/519 902, vsak delavnik od 8. do 15. ure in v petek od 8. do 13. ure. Barbara Rogina Foto: Boris Voglar Prošnja za donacijo Društvo bo odprlo pisarno za informiranje in svetovanje ljudem v duševnih stiskah, osamljenim, nemočnim za preventivni in kurativni program krepitve zdravega življenjskega sloga. Projekt je podprt tudi s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ter Evropskega socialnega sklada. Dosedanje delovanje našega društva sloni v celoti na prostovoljnem delu. Pri zastavljenem projektu pa bomo potrebovali tudi nekaj finančne in materialne podpore. Prostor bomo preuredili v prijazen in topel, da bo ljudem, ki potrebujejo pomoč, dajal zavetje in toplino. Naprošamo ozaveščene ljudi in vse, ki se zavedajo, da tudi drugi potrebujejo toplo besedo in pomoč v stiski, da nam po svojih možnostih nakažejo finančna sredstva na naš TRR: Nova KBM 04202-0001209527. Dobrodošla pa je tudi pomoč pri urejanju prostora. Dobro je biti pomemben, a pomembneje je biti dober. r J*** ' ■ 'C....£ Morda bomo tudi mi ali kdo izmed naših bližnjih jutri potrebovali nekoga, ki nas bo potegnil iz globine teme, da bi uzrli svetlo točko. Kaj če bo to naš otrok, prijatelj, znanec ali pa samo nepomemben človek, ki ga vsak dan srečujemo na cesti in se ne zavedamo, da tudi ta potrebuje toplo besedo? Pomagajmo drugim, s tem bomo pomagali tudi sebi! Društvo Feniks - kvaliteta življenja je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb. V društvu je že obstoječa skupina za samopomoč, ki se zbira enkrat tedensko. Omogočamo učenje socialnih veščin in učinkovite nenasilne komunikacije, kreativne preventivne delavnice. Milena Jakopec rra/t Program v Kolnkišti - maj KONCERTI V MAJU Sobota, 29. april, 22:00 Koncert skupin Heavy Hamsters in Hell Raisers Skupini sta že večkrat prepričali v drugih slovenskih mestih, a se ju na Ptuju še zmeraj drži prizvok neresnosti. Fantje se bodo tega »kompleksa« poskušali rešiti na koncertu v Kolnkišti. Vstopnine ni! Petek, 5. maj, 21:00 Hip hop večer s Project Replico in D. J. Splinterjem Vstopnina: 300 SIT. Sobota, 13. maj, 21:00 Koncert Adija Smolarja Vstopnina: 500 SIT za člane KPŠ, 700 SIT za nečlane. Četrtek, 18. maj, 19:00 Jam session večeri Večer improviziranega igranja na vrsto različnih glasbenih instrumentov Vsak nastopajoči, ki se opogumi in »zajamma« na inštrumente, ki jih bodo prijazno dali na posodo naši glasbeniki, dobi tudi zastonj pijačo. Več informacij dobite pri Marku Korošcu (031 640 581). Vstopnine ni! Sobota, 20. maj, 21:00 Summertime Ragge-Jungle večer z D. J. Hose Vstopnine ni! POTOPISNA PREDAVANJA V MAJU Petek, 28. april, 20:00 Potopisno predavanje PLEŠOČA BRAZILIJA O Braziliji krožijo številni miti o postavnih mladcih in brhkih dekletih, nepozabnih karnevalih, nasmejanih ljudeh, dolgih peščenih plažah s kokosovimi palmami ... Koga ne bi pritegnilo: - raziskovanje Ria de Janeira (Jesus na Corcovadu, Pao de Asucar - Sladkorna štruca, priobalni tropski deževni gozd, največja favela v Južni Ameriki ...), - nore zabave do jutranjih ur v Riu de Janeiru - obisk generalke ene izmed plesnih skupin sambe in priprava na karneval, - iskanje zlata v Ouru Pretu, - pobeg v neobljudeno notranjost Brazilije - ogled nacionalnega parka in sprehajanje po »mesečevi pokrajini«, - ogled modeme arhitekture glavnega mesta Brazilije, - karneval v Salvadorju, - plavanje s tropskimi ribicami na koralnem grebenu, - s čolni med mangrove in iskanje morskih konjičkov, - deskanje ob dolgih peščenih obalah s kokosovimi palmami, - spoznavanje zgodovine kolonialnih mest severa, - betonska džungla v Sau Paolu ... Predavali bosta Petra Potočnik in Romana Lap Se vidimo! Petek, 12. maj, 20:00 Potopisno predavanje GANA, črna zlata in pisana Podsaharska Afrika ob Gvinejskem zalivu le nekaj stopinj severno od ekvatorja. Raznolika pokrajina od deževnega gozda do sušnih ravnic, nacionalni parki, bogata nahajališča zlata, obalni niz trdnjav, temperamentno bobnanje in ples, živi plemenski običaji. Slama namesto opeke, blato namesto cementa, kravjaki namesto ometa. Roka namesto žlice; zmeraj desna, kajti leva velja za umazano. Ženske s tradicionalnimi pisanimi oblačili poudarijo svoje bujne obline. Bo jezersko božanstvo ribiču danes naklonjeno? Vabljeni na predavanje z diapozitivi, glasbo in spominki. Akwaba. Predavala bo Vesna Male. Petek, 26. maj, 20:00 Potopisno predavanje VZPON na Mt. KENYI in KILIMANDŽARO Vzpon na Lenana, 4985 m visok vrh Mt. Kenye, in dvakratna prenočitev v Mackinder’s Čampu, 4300 m, je izvrstna aklimatizacijska priprava za vzpon na 910 m višji Kilimandžaro. Pravijo, da tisti, ki nima posebnih težav z vzponom na Mt. Kanyo, praviloma zmore tudi Kilimandžaro. Kilimandžaro je eden od najvišjih osamelcev na svetu, speči vulkan s tremi vrhovi: Kibo (5895 m), Mawenzi (5149 m) in Shira (3962 m). Na 5895 metrov visoki afriški strehi je zrak redek, duševni procesi počasnejši, dihanje pa hitrejše. Srce divje razbija, da bi zagotovilo telesu dovolj zraka. Razgled pa, kot da ni od tega sveta. Vzame še tisto sapo, ki jo tisti, ki uspešno prileze na vrh, še ima. Od tod se vidi celo ukrivljeni obris Zemlje. Bogastvo tokratnih afriških doživetij dopolnjujejo nacionalni parki Ngorongoro - krater, ki ga občuduje ves svet, Masaj Mara - raj za leve, in Lake Nakuru - raj za ptice; za zaključek pa Mombasa, počitniško letovišče ob Indijskem oceanu. Predavala bosta dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik. DRUŽABNI VEČERI V MAJU Četrtek, 4. maj, 17:00 Turnir v igranju kart magic the gathering Turnir je uraden, kar pomeni, da poteka pod okriljem organizacije DCI (Duelists’ Convocation International), rezultati pa se štejejo za slovensko nacionalno lestvico. Prijavnina na turnir, ki gre v nagradni sklad večera, znaša 500 SIT (€2,09), med najboljše igralce pa bomo razdelili tudi 10 posebnih KPS paketov igralnih kart (boosterji in packsi), zato je strah, da vaš trud in tekmovalna zagnanost ne bosta poplačana, odveč. Četrtek, 11. maj, 18:45 Turnirji v taroku, sezona 05/06 Rekreativni večeri taroka v Kolnkišti Vabljeni vsi, ki ljubite to igro. Pridi in pokaži, kakšne karte imaš! srečanje s športom, rekreacijo in zabavo na Ptujskem jezeru KDAJ IN KJE? 1. MAJA pred čolnarno BD RANCA PROGRAM: 10.00 «pust s čolni od ŠD PANORAMA do BD RANCE 10.30 - 11.00 prijave «a kolesarjenje, tekače in pohodnike okrog ptujskega jezera 11.00 krst preurejene RANCARKE prihod udeležencev spusta do BD RANCA nastop ptujskih godbenikov 11.15 kulturni program 11.30 nagovor župana in startni signal vseh šport, tekmovanj (kolesarjenje, tekači - pohodniki, jadralna regata) 12.00 - 17.00 nastopi mladih glasbenih, plesnih in folklornih skupin 13.30 sprejem prijav za tekmovanja v odbojki, badmintonu, malem nogometu, vlečenju vrvi, košarki trojk, aerobiki, tekmi s kanuji... 14.00 - 18.00 tekmovanja v vseh športih 16.00 razglasitev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim jadralcem 17.00 pričetek zabave z ans. DINAMIKA ter gostom DANIELOM 18.00 podelitev nagrad najboljšim v vseh tekmovalnih športih 21.00 kurjenje kresa, spust prižganih sveč po ptujskem jezeru in veliki ognjemet MO Ptuj VSAK UDELEŽENEC ŠPORTNIH TEKMOVANJ IN KULTURNIH PRIREDITEV PREJME SPOMINSKO 1. MAJSKO MAJICO! . -iv» i» '1 do Dur 1000€ glavna nagrada za najlepši avtomobil! SMS glasovanje - izžrebani srečnež bo prejel denarno nagrado v višini 100€’ tftyra/t 31 TOP^v-É? Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 Označene dni dežura . in sicer ob delavnikih od 20. do 7. ure ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur MAJ 2006 - dežurstva lekarne I0ü PREDŠOLSKA VZGOJA — > EKONOMSKI TEHNIK Z nami niste Tr neki"! GOSTINSKI TEHNIK > TRGOVEC > GOSTINSKA DELA - kuhar, natakar > VISOKA POSLOVNA ŠOLA 02 749 21 50 www.lu-ptuj.si V Slovenil» bga? ne ma o LEKARNE PTUj LJUDSKA UNIVERZA PTUJ LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTUj |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00 dežurstvo: MAj: 8.s.aoo6 - 31.5.2DO6 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA |E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJEGA DNE. SREDISCE ZA SAMOSTOJNO UČENJE S SVETOVALNO SREDIŠČE PTUJ Ponujamo vam brezplačno informiranje in svetovanje: OGLASITE SE PRI NAS ALI NAS POKLIČITE! ORGANIZIRANO SAMOSTOJNO UČENJE BREZPLAČNO ZA VSE OBČANE! www.lu-ptu j ‘ . J Termalni VA HO tLS & Rt SOR TISKOVINA LETO XII 31. MAREC 2006 U R fl d n I POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ 4 l ■■HÉ 1 K } ISSN 1318-900X ŠTEVILKA 4 Vsebina 1 8. ODLOK o prenosu pravice upravljanja s premoženjem Mestne občine Ptuj mestnim in primestnim četrtim 19. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju Mestne občine Ptuj 20. ODLOK o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj 21. SKLEP o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj 22. SKLEP o potrditvi cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj, družbi Cisto mesto Ptuj, d. o. o. 23. SKLEP o določitvi osnovne plače direktorja Športnega zavoda Ptuj 24. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja v Mestni občini Ptuj za leti 2006 in 2007 25. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov in projektov na področju kulture, ki jih bo v letu 2006 sofinancirala Mestna občina Ptuj 26. PODALJŠANJE ROKA za predložitev ponudb za "SKLOP B: obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih" 18. Na podlagi 19.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odi. US, 45/94 - odi. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odi. US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96 - odi. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 - odi. US, 70/00, 51/02, 108/03 - odi. US in 72/05) in 11. člena v povezavi z 80. členom Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 6. marca 2006, prejel ODLOK o prenosu pravice upravljanja s premoženjem Mestne občine Ptuj mestnim in primestnim četrtim I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom Mestna občina Ptuj (v nadaljevanju: mestna občina) zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb krajanov in zaradi zadovoljevanja krajevnih interesov prenaša pravico upravljanja z določenim premoženjem mestne občine mestnim in primestnim četrtim z namenom racionalnejšega izvrševanja nekaterih aktivnosti lokalnega pomena. 2. člen Ta odlok ureja medsebojna razmerja med mestno občino in mestnimi oziroma primestnimi četrtmi glede pogojev in načina upravljanja s premoženjem, ki je v lasti mestne občine in je namenjeno za potrebe krajevnega prebivalstva glede: - vrste sredstev, ki se predajajo v upravljanje, - načina gospodarjenja s sredstvi v upravljanju, - obsega in vrste pooblastil pri upravljanju s sredstvi. II. VRSTA SREDSTEV 3. člen S tem odlokom se prenaša na mestne oziroma primestne četrti pravica uporabe, upravljanja in gospodarjenja s sredstvi v stanju, v kakršnem so, ki jih tvorijo: - nepremičnine, navedene v 4. členu tega odloka za posamezno mestno oziroma primestno četrt, - premičnine, ki jih vodijo mestne in primestne četrti v svojih evidencah. 4. člen DOM KRAJANOV - naslov Številka zk vložka katastrska občina Parcelna številka UPRAVUALEC - sedež Ivan Spolenak Breg Zadružni trg 12 2319 Ptuj 1880/1 MČ BREG - Jadranska ulica 6, Ptuj Turnišče Selska cesta 2 1573 Ptuj 3362/3 MČ BREG - Jadranska ulica 6, Ptuj Dr. Jožeta Potrča Potrčeva cesta 34 412 Ptuj 542 MČ CENTER - Jadranska ulica 6, Ptuj Poslovni prostori stavbe na Jadranski ul. 6 2432 Ptuj 1252, 1256 MČ CENTER - Jadranska ulica 6, Ptuj Tone Žnidarič Čučkova 3 a 967 Ptuj 1674, 1676 MČ JEZERO - Belšakova ul. 20 a, Ptuj Budina-Brstje Belšakova ulica 20/a 47 Brstje 788/2 MČ JEZERO - Belšakova ul. 20 a, Ptuj Bratje Reš Volkmerjeva c. 26 1121 Krčevina pri Ptuju 560/3, 553/6 MČ PANORAMA - Vičava 46, Ptuj Olge Meglič Vičava 46 502 Ptuj 701/1 MČ PANORAAAA - Vičava 46, Ptuj Rogoznica Slovenskogoriška c. 18 380 Nova vas pri Ptuju 142/2 PČ ROGOZNICA - Slovenskogoriška c. 18, Ptuj Grajena - solastn.delež Grajena 46 in 57 292 Grajena 153 Grajena 54/5 67/7, 67/5 in 67/6 PČ GRAJENA - Grajena 57, Ptuj 5. člen Prostori bivše krajevne skupnosti Boris Ziherl na naslovu Rimska ploščad 24, Ptuj bodo predani v upravljanje mestni četrti Ljudski vrt, ko bo dokončno urejeno zemljiškoknjižno stanje za solastniški delež na objektu, ki stoji na parceli št. 512/2 k. o. Ptuj. III. NAČIN IN POGOJI GOSPODARJENJA 6. člen Mestna oziroma primestna četrt je dolžna sredstva, ki so ji predana po tem odloku vrednostno vnesti v svoje knjigovodske evidence. Prav tako mora mestna oziroma primestna četrt vsako leto do 28. februarja mestni občini predložiti bilanco stanja. 7. člen Mestna oziroma primestna četrt mora z nepremičnino oziroma s sredstvi, s katerimi upravlja po tem odloku, ravnati kot dober gospodar ter tudi ustrezno, po veljavni zakonodaji, zavarovati preneseno premoženje. 8. člen Mestne oziroma primestne četrti lahko nepremičnine dajejo v zakup oziroma najem na način kot velja za oddajo poslovnih prostorov mestne občine in v skladu z veljavnimi predpisi. Pri tem morajo prvenstveno upoštevati interese in potrebe svojih občanov v zvezi z njihovim interesnim združevanjem in potrebami za opravljanje deficitarnih storitvenih dejavnosti na svojem območju. Za oddajo nepremičnin v najem oziroma zakup, razen v primerih priložnostne (enkratne) oddaje, je svet mestne oziroma primestne četrti dolžan pridobiti soglasje župana mestne občine, ki izdajo soglasja odkloni, če ugotovi, da niso bila upoštevana določila prvega odstavka tega člena. 9. člen Način, postopki in metode izračuna priložnostne oddaje prostorov, ki so v upravljanju mestne oziroma primestne četrti so urejeni v posebnem pravilniku, ki ga sprejme mestni svet za območje celotne občine. 10. člen Sredstva iz gospodarjenja s premoženjem v upravljanju mestna oziroma primestna četrt porabi za njihovo redno in investicijsko vzdrževanje v skladu z zakonom, ki ureja področje javnih financ. Morebitni ostanek sredstev se lahko pora- bi za financiranje interesnih dejavnosti mestne oziroma primestne četrti (programi za starejše občane in mladino, prireditve, proslave, ureditev okolja, infrastrukture in podobno). IV. OBSEG POOBLASTIL 11. člen Mestna oziroma primestna četrt ne sme obremeniti in ne odsvojiti premoženja, ki ji je dano v upravljanje, ne na odplačen in ne na neodplačen način. 12. člen Mestna občina ne sme obremeniti ali odtujiti premoženja, ki ga imajo v upravljanju mestne oziroma primestne četrti brez soglasja sveta mestne oziroma primestne četrti. V kolikor bi prišlo do ukinitve mestnih oziroma primestnih četrti je dolžna občina v primeru iz prvega odstavka tega člena pridobiti soglasje neposredno od prizadetih krajanov določenega območja oziroma njihovih predstavnikov iz tiste statusne oblike, v katero bodo združeni krajani prizadetega območja na način in v skladu z veljavno zakonodajo. 13. člen Finančno računovodske in strokovne, organizacijske ter administrativne storitve za mestne oziroma primestne četrti opravljajo pristojni oddelki občinske uprave. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Sveti mestne oziroma primestne četrti predložijo mestnemu svetu v soglasje usklajene oziroma dopolnjene statute mestne oziroma primestne četrti v roku 90 dni po uveljavitvi tega odloka. Statut mestne oziroma primestne četrti prične veljati, ko da mestni svet nanj soglasje. 15. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-22/2005 Datum: 6. 3. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s.n, župan Mestne občine Ptuj 1. člen 19. Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02 in 92/05), Uredbe o merilih za kategorijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97) in 11. člena statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 38. seji, dne 6. marca 2006, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju Mestne občine Ptuj S tem Odlokom se spremeni in dopolni Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju Mestne občine Ptuj, ki ga je na 40. seji, dne 22. julija 2002 sprejel Mestni svet Mestne občine Ptuj, ki po novem glasi "Odlok o kategorizaciji občinskih cest na območju Mestne občine Ptuj". 2. člen Spremeni se prvi člen odloka tako, da glasi: Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 3. člen Spremeni se drugi člen odloka tako, da glasi: Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). Lokalne ceste v mestu Ptuj in v naseljih z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednje podkategorije: - na zbirne mestne ceste in zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ) v mestu Ptuj in v naseljih na območju Mestne občine Ptuj, - na mestne ceste in krajevne ceste (s skrajšano oznako LK) v mestu Ptuj in v naseljih na območju Mestne občine Ptuj. 4. člen Spremeni se celotni četrti člen odloka tako, da glasi: Lokalne ceste (LC) med naselji v občini ter med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah so: Zap. št. Št. ceste ali odseka Začetek ceste ali odseka Potek ceste Konec ceste ali odseka Dolžina ceste v občini [m] Namen uporabe Preostala dolžina ceste [m] 1 328-030 328-140 Ptuj - Draga 328-060 5.780 V 0 2 328-040 Gl-2 Ptuj - Dolena - Marinja vas 240-060 2.704 V 16.667 3 328-050 R3-712 Podvinci R3-713 1.055 V 0 4 328-060 R3-712 Podvinci - Sp. Velovlak 060-090 3.145 V 0 5 328-070 R3-712 Pacinje - Dornava R3-713 967 V 1.200 6 328-081 328-150 Grajenšak - Grajena R3-710 1.170 V 0 7 328-082 R3-710 Grajena - Krčevina -Grajenšak R3-710 5.063 V 0 8 328-090 R3-710 Vičava - Orešje - Čreta 081-130 9.873 V 696 9 328-101 R3-712 Ptuj R3-713 1.660 V 0 10 328-102 R3-713 Ptuj - Sphulja Gl-2 568 v 0 11 328-120 Gl-2 Spuhlja R3-713 890 V 0 12 328-130 R1-229 Gerinci - Sp. Velovlak 060-090 2.787 V 0 13 328-150 R3-710 Ptuj - Mestni vrh -Grajenščak R3-710 10.969 V 0 14 328-200 Gl-2 Sp. Hajdina - Videm R3-690 2.562 V 3.818 15 328-210 Rl-228 Spuhlja - Nova vas Rl-228 333 V 4.969 16 328-240 328-200 Pobrežje - Tržeč R3-690 250 v 2.106 17 060-090 R3-712 Svetinci - Pacinje 328-060 3.175 v 2.980 18 060-030 203-180 Gomila - Krčevina pri Vurbergu R3-710 1.700 v 1.965 SKUPAJ: 54,651 km 34,401 km 5. člen Spremeni se celotni 5. člen odloka tako, da glasi: Lokalne ceste v mestu Ptuj in v naseljih z uvedenim uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije, so: - zbirne mestne ceste in zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ) Zap. št. Št. ceste ali odseka Začetek ceste ali odseka Potek ceste Konec ceste ali odseka Dolžina ceste v občini [m] Namen uporabe Preostala dolžina ceste [m] 1 328-110 Gl-2 Budina - Brstje 328-100 1.400 V 0 2 328-140 R3-710 Potrčeva cesta R1-229 1.130 V 0 3 328-170 R1-229 Peršonova 328-150 2.802 V 0 4 328-270 Gl-2 Rogozniška cesta R3-713 1.733 V 0 5 328-280 328-200 Rogaška cesta 328-040 1.599 V 0 6 329-011 328-200 Draženska cesta - Ulica Šercerjeve brigade 328-040 1.098 v 0 7 329-111 328-200 Ob železnici 328-040 1.215 v 0 8 329-121 328-280 Poljska cesta 329-110 746 v 0 9 329-131 328-280 Na obrežju 329-110 627 v 0 10 329-401 Gl-2 Dravska - Cankarjeva -Prešernova 328-090 893 v 0 11 329-402 329-400 Cafova ulica 329-400 250 v 0 12 329-821 328-170 Volkmerjeva cesta 328-150 208 v 0 13 329-831 328-140 Ulica Lackove čete -Krambergerjeva pot 328-030 702 v 0 14 330-061 Gl-2 Ob Studenčnici Gl-2 1.357 v 307 SKUPAJ : 15.760 km 0,307 km - mestne ceste in krajevne ceste (s skrajšano oznako LK) Zap. št. Št. ceste ali odseka Začetek ceste ali odseka Potek ceste Konec ceste ali odseka Dolžina ceste v občini [m] Namen uporabe Preostala dolžina ceste [m] 1 329-020 328-100 Puchova ulica 328-110 1.209 V 0 2 329-030 329-020 Mejna cesta 328-200 602 V 0 3 329-040 329-030 Zidanškova ulica I 328-040 397 V 0 4 329-050 329-040 Ilčeva ulica HŠ 24 307 V 0 5 329-060 329-040 Golobova ulica HŠ 28 327 V 0 6 329-070 329-040 Sagadinova ulica HŠ 27 332 V 0 7 329-080 329-010 Gromova ulica 329-030 184 V 0 8 329-090 329-010 Toplakova ulica 329-030 178 V 0 9 329-100 329-010 Ulica 1. maja 329-030 192 v 0 10 329-140 329-110 Seliškarjeva ulica 329-120 378 v 0 11 329-150 329-120 Finžgarjeva ulica I 329-140 408 v 0 12 329-160 329-120 Tavčarjeva ulica 329-130 353 v 0 13 329-170 329-150 Kersnikova ulica 329-130 155 v 0 14 329-180 329-140 Meškova ulica I 329-160 193 v 0 15 329-190 329-180 Prežihova ulica I 329-110 249 v 0 16 329-200 329-120 Hauptmaničeva ulica 329-220 143 v 0 17 329-210 329-120 Linhartova ulica 329-220 148 v 0 18 329-220 329-140 Lazarjeva ulica 329-210 115 v 0 19 329-240 329-120 Praprotnikova ulica 830-340 199 v 0 20 329-250 329-120 Jurčičeva ulica 830-340 162 v 0 21 329-270 328-200 Tumiška ulica HŠ 32 587 V 0 22 329-280 Gl-2 Zadružni trg - Ob Dravi 328-200 3.821 V 0 23 329-290 Gl-2 Vespazianova ulica Gl-2 370 V 0 24 329-300 Gl-2 Abramičeva ulica 330-060 228 v 0 25 329-310 Gl-2 Trajanova ulica 330-060 234 v 0 26 329-320 Gl-2 Rimska ulica 330-060 212 v 0 27 329-330 Gl-2 Mežanova ulica 330-060 206 v 0 28 329-340 Gl-2 Gubčeva ulica I 329-330 311 v 0 29 329-350 Gl-2 Povodnova ulica 829-280 597 v 0 30 329-360 330-060 Pergerjeva ulica 329-340 145 v 0 31 329-410 329-400 Vošnjakova 329-400 152 v 0 32 329-420 R3-710 Slomškova ulica 329-400 373 v 0 33 329-430 R3-710 Vinarski trg R1-229 144 v 0 34 329-540 R3-710 Na gradu grad 354 v 0 35 329-560 328-170 Panonska ulica 328-140 267 v 0 36 329-570 329-560 Remčeva ulica HŠ 14 185 v 0 37 329-580 328-090 Vičava I 328-090 527 v 0 38 329-590 R3-710 Ulica Vide Alič 328-090 520 v 0 39 329-600 329-590 Klepova ulica HŠ NH 684 v 0 40 329-620 328-150 Gajzerjeva ulica 828-310 536 v 0 41 329-630 329-620 Zavčeva - Reševa ulica HŠ 1 618 v 0 42 329-640 329-620 Črtkova ulica 329-620 699 v 0 43 329-650 R1-229 Gregorčičev drevored 328-140 202 v 0 44 329-660 329-650 Kvedrova ulica HŠ 5 204 v 0 45 329-670 R1-229 Osojnikova ulica R1-229 173 v 0 46 329-690 328-170 Kraigherjeva ulica 328-170 590 v 0 47 329-700 328-170 Rimska ploščad 329-690 337 v 0 48 329-710 328-030 Ulica 5. Prekomorske 328-150 841 v 0 49 329-790 329-830 Bevkova ulica R1-229 286 v 0 50 329-800 329-830 Langusova ulica HŠ 29 351 v 0 51 329-810 R1-229 Prečna pot 328-030 342 v 0 52 329-840 328-270 Ormoška - Cučkova -Žnidaričevo nabrežje HŠ 11 993 v 0 53 329-850 Gl-2 Na Tratah 329-840 365 v 0 54 329-870 Gl-2 Rajšpova ulica - Vegova ulica 328-270 585 v 0 SKUPAJ: 23,270 km 0 km 6. člen Spremeni se celotni 6. člen odloka tako, da glasi: Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. št. Št. ceste ali odseka Začetek ceste ali odseka Potek ceste Konec ceste ali odseka Dolžina ceste v občini [m] Namen uporabe Preostala dolžina ceste [m] 1 829-510 328-090 Krčevina pri Vurbergu -HŠ 157/f HŠ 157/f 680 V 0 2 829-800 829-510 Krčevina pri Vurbergu -HŠ 151/b HŠ 151/b 202 V 0 3 828-010 328-080 Krčevina pri Vurbergu -HŠ 89/d HŠ 89/d 205 V 0 4 828-020 328-090 Globoka graba Gozd 367 V 0 5 828-030 328-090 Krčevina pri Vurbergu 328-080 510 V 0 6 828-040 328-090 Krčevina pri Vurbergu 328-080 570 V 0 7 828-050 328-090 Krčevina pri Vurbergu 828-040 195 V 0 8 828-060 328-080 Krčevina pri Vurbergu -HŠ 41/b HŠ 41/b 405 V 0 9 828-070 828-060 Krčevina pri Vurbergu -HŠ 43 HŠ 43 120 V 0 10 828-080 328-090 Krčevina pri Vurbergu -HŠ 133/a HŠ 133/a 202 V 0 11 828-090 328-090 Krčevina pri Vurbergu -HŠ 127 HŠ 127 180 V 0 12 828-100 328-090 Krčevina pri Vurbergu -HŠ 122b HŠ 122/b 169 V 0 13 828-110 328-090 Orešje - Grajena 828-120 836 V 0 14 828-120 R3-710 Grajena - farma k. farma 1015 V 0 15 828-130 828-120 Grajena - HŠ 76 HŠ 76 380 V 0 16 828-140 828-130 Krčevina pri Ptuju - HŠ 86 HŠ 86 835 V 0 17 828-150 828-140 Krčevina pri Ptuju - njiva njiva 140 V 0 18 828-160 828-120 Krčevina pri Ptuju - HŠ 116a HŠ 116a 799 V 0 19 828-170 828-160 Krčevina pri Ptuju - HŠ 106 HŠ 106 152 v 0 20 828-180 828-160 Krčevina pri Ptuju 328-080 1031 V 0 21 828-190 328-080 Krčevina pri Vurbergu 328-080 993 v 0 22 828-200 328-080 Krčevina pri Vurbergu 328-080 1937 v 0 23 828-210 828-200 Krčevina pri Vurbergu -gozd gozd 344 v 0 24 828-220 R3-710 Grajena - dom HŠ 75 HŠ 75 272 v 0 25 828-230 R3-710 Grajena - Mestni vrh 828-240 412 v 0 26 828-240 328-080 Mestni vrh - HŠ 121/a HŠ 121/a 585 v 0 27 828-250 328-080 Mestni vrh - j»ozd gozd 400 v 0 28 828-260 328-150 Grajenščak HŠ 94 411 v 0 29 828-270 R3-710 Grajena - HŠ 24 HŠ 24 260 v 0 30 828-280 R3-710 Mestni vrh 828-300 2422 v 0 31 828-290 828-300 Mestni vrh - HŠ 41 HŠ 41 410 v 0 32 828-300 328-150 Mestni vrh - Placar HŠ 64 545 v 0 33 828-310 828-300 Štuki - Mestni vrh 329-620 3240 v 0 ---------------------------«««MM»————------------------------ ŠTEVILKA 4 31. MAREC 2006 Vestnik LETO XII STRAN 7 Zap. št. Št. ceste ali odseka Začetek ceste ali odseka Potek ceste Konec ceste ali odseka Dolžina ceste v občini [m] Namen uporabe Preostala dolžina ceste [m] 34 828-320 828-310 Štuki - Mestni vrh 328-150 2752 V 0 35 828-330 828-310 Murko m.v. 828-320 372 V 0 36 828-340 828-310 Mestni vrh HŠ 86/a HŠ 86/a 506 V 0 37 828-350 R3-710 Mestni vrh 828-310 1065 v 0 38 828-360 828-320 Štuki - Mestni vrh HŠ 56 828-310 1685 v 0 39 828-370 828.320 Mestni vrh - HŠ 68 HŠ 68 590 v 0 40 828-380 060-030 Krčevina pri Vurbergu -HŠ6/c HŠ6/C 309 v 0 41 828-390 060-030 Krčevina pri Vurbergu -HŠ 7 HŠ 7 280 v 0 42 828-400 R3-710 Krčevina pri Vurbergu 828-420 511 v 0 43 828-410 828-400 Krčevina pri Vurbergu -HŠ 18 HŠ 18 100 v 0 44 828-420 828-430 Krčevina pri Vurbergu R3-710 1165 v 0 45 828-430 328-080 Krčevina pri Vurbergu 081-130 1795 v 0 46 828-440 081-130 Krčevina pri Vurbergu 328-090 694 v 0 47 828-450 328-150 Grajenščak 828-680 1077 v 0 48 828-460 R3-710 Grajenščak HŠ 64 328-150 1535 v 0 49 828-470 828-460 Grajenščak - HŠ 69 HŠ 69 368 v 0 50 828-480 328-090 Sovretova pot HŠ 72 2150 v 0 51 828-490 R3-710 Štuki - KK 828-310 493 v 0 52 828-501 328-170 Mestni vrh R1-229 1572 v 0 53 828-502 328-170 Mestni vrh 828-500 135 v 0 54 828-510 328-150 Mestni vrh 828-500 1287 v 0 55 828-520 328-170 Na Jasi - HŠ 8 HŠ 8 266 v 0 56 828-531 828-520 Na jasi - HŠ 48 HŠ 48 455 v 0 57 828-532 828-530 Na jasi-HŠ 21 HŠ 21 70 v 0 58 828-541 R1-229 Nova vas pri Ptuju - HŠ 32 HŠ 32 519 v 0 59 828-542 828-540 Nova vas - HŠ 45 HŠ 45 145 v 0 60 828-550 328-030 Opte Žabjak - konec asfalta k. asf 245 v 0 61 828-560 328-031 Žabjak-HŠ 21 HŠ 21 320 v 0 62 828-570 R3-713 Podvinci - pokopališče R3-712 1211 v 0 63 828-580 R3-712 Podvinci - Kicar 328-030 2180 v 0 64 828-590 328-031 Kicar 828-580 966 v 0 65 828-600 328-031 Žabjak - Podvinci 828-590 380 v 0 66 828-610 328-031 Žabjak 828-590 1102 v 0 67 828-620 828-590 Trg - Podvinci R3-712 589 v 0 68 828-630 828-640 Naselje Podvinci 828-620 263 v 0 69 828-640 828-620 Naselje Podvinci 328-060 1081 v 0 70 828-650 ! R3-712 1 Kapela - Podvinci 828-640 230 _V _ 0 71 828-660 R3-712 Podvinci - Dornava R3-713 1104 v 0 72 828-670 R3-712 Podvinci - HŠ 57/a HŠ 57/a 466 v 0 73 828-680 328-150 Kapela - Krčevina pri Vurbergu 060-030 1819 v 0 74 828-690 R3-710 Grajenščak - HŠ 7 HŠ 7 261 v 0 75 828-700 328-150 Grajenščak - HŠ 80/a HŠ 80/a 197 v 0 76 828-710 328-150 Grajenščak - HŠ 81/a HŠ 81/a 193 v 0 77 828-720 R3-710 Grajenščak - HŠ 2/a HŠ 2/a 648 V 0 78 828-730 328-180 Spuhlja - Borovci Gl-2 1168 V 906 79 828-740 828-730 DOM ŠTRK dom 110 V 0 80 828-750 328-080 Krčevina pri Vurbergu -HŠ 104 HŠ 104 308 V 0 81 828-760 R1-229 Nova vas pri Ptuju - HŠ 119 HŠ 119 444 V 0 82 828-770 R1-229 Nova vas pri Ptuju - HŠ HŠ 116/b 116 v 0 116/b 83 828-780 R3-712 Pacinje - HŠ 11/a HŠ 11/a 126 v 0 84 828-790 060-090 Pacinje-HŠ 16 HŠ 16 167 v 0 85 828-800 828-660 Podvinci - HŠ 26 HŠ 26 260 V 0 86 828-830 Gl-2 Spuhlja - kanal SD2 kanal SD2 1055 v 0 87 828-840 828-830 Spuhlja - Zabovci II 828-820 393 v 597 88 828-850 328-210 Spuhlja - Zabovci I 828-830 606 V 380 89 828-860 828-830 Spuhlja k. asf. 375 v 0 90 828-870 R1-228 Spuhl ja - prečna Gl-2 498 v 0 91 828-880 Gl-2 Budina - Brstje 328-110 643 V 0 92 828-890 Gl-2 Ormoška cesta Gl-2 424 V 0 93 829-150 829-120 Kanalska cesta - terme 329-281 2111 v 3916 94 829-330 829-150 Hladilnica - Studenčnica 829-280 458 V 570 95 829-340 829-280 Terme - golf golf 758 v 0 96 829-720 328-200 Suha veja HŠ NH 250 v 0 97 829-730 329-270 Sodnice HŠ 16 533 v 0 98 829-750 328-220 M.O. - Draženska cesta 329-011 95 V 514 99 829-810 328-090 Krčevina pri Vurbergu HŠ NH 518 V 0 100 829-820 829-810 Krčevina pri Vurbergu HŠ 168 268 V 0 101 829-860 328-030 Kicar - Žabjak 328-130 1222 v 0 102 829-870 328-130 Gerince 829-890 525 v 0 103 829-880 829-890 Kicar-HŠ 14 HŠ 14 140 V 0 104 829-890 328-030 Kicar - Duh. 328-130 1460 V 0 105 829-900 829-920 Kalmanov klanec 829-890 640 v 0 106 829-910 328-030 Kicar - Štok 328-060 1520 v 0 107 829-920 328-030 Kicar - Sp. Velovlak 328-130 1533 V 0 108 829-930 829-920 Kapela (Sp. Vel.) 328-130 819 v 0 109 829-940 329-930 Kicar - HŠ 83/d HŠ 83d 628 V 0 110 829-950 328-130 Kicar - Velovlak 328-060 1144 V 0 111 829-960 328-060 Pacinje - K.Z. 060-090 1132 V 0 112 829-970 829-950 Ozka - Kicar 328-030 1104 v 0 113 829-980 328-060 Kicar - Pacinje 829-950 330 v 0 114 829-990 060-090 Spodnji Velovlek reka Pesnica 1340 v 0 115 830-010 328-130 Kicar - V. vrh 328-130 2171 v 0 116 560-170 060-020 Sever - Hliš - Pšajt 328-150 585 V 1021 117 560-440 560-430 Lazar - Velovlak 060-090 935 v 1711 118 830-030 Gl-2 K jezeru jezero 459 v 0 119 830-040 328-030 Kicar- HŠ 38 HŠ 38 480 V 0 120 830-100 R3-710 Stara cesta 328-150 910 v 0 121 830-110 060-090 Sp. Velovlak reka Pesnica 1065 V 0 122 830-120 328-270 Rogoznikova cesta -Rajšpova ulica 329-871 459 v 0 123 830-132 329-021 Amuševa ulica HŠ 6 80 v 0 124 829-570 328-200 Železniška c. 829-580 661 v 1401 125 829-280 Gl-1 Korošec 829-150 1320 v 1320 126 829-560 328-220 Železniška 1 328-200 78 V 956 127 830-201 329-010 Ulica Pohorskega bataljona I HŠ 8 294 V 0 128 830-202 830-201 Ulica Pohorskega bataljona II HŠ 1 32 V 0 129 830-211 829-570 Kirbiš HŠ 31 192 V 0 130 830-221 329-010 Ulica Šercerjeve brigade II HŠ 9 197 V 0 131 830-231 329-010 Žunkovičeva ulica I HŠ 10 44 V 0 132 830-251 328-040 Žunkovičeva ulica III HŠ NH 144 V 0 133 830-261 328-040 Majdina pot HŠ 15C 105 V 0 134 830-271 329-010 Ulica 14. divizije HŠ 12 127 V 0 135 830-281 329-030 Jezova ulica 329-080 151 V 0 136 830-291 329-030 Ulica Haloškega voda NH 94 V 0 137 830-301 329-010 Ulica Žetalskega Jožeta HŠ 10 140 V 0 138 830-311 329-040 Zidanškova ulica I HŠ 14 40 V 0 139 830-321 329-040 Zidanškova ulica II HŠ 11 65 V 0 140 830-331 329-040 Zidanškova ulica III HŠ 4 72 V 0 141 830-341 328-200 Na postajo 328-200 343 V 0 142 , 830-351 , 329-110 , Trdinova ulica , 329-210 , 74, V , 0 143 830-371 329-110 Čehova ulica 329-140 99 V 0 144 830-381 329-160 Hreničeva ulica HŠ 8 75 V 0 145 830-391 329-180 Slekovčeva ulica HŠ 7 93 V 0 146 830-401 329-130 Prežihova ulica II 329-190 57 V 0 147 830-411 329-160 Meškova Ulica II HŠ 9 64 V 0 148 830-431 329-150 Finžgarjeva ulica II HŠ 20 107 V 0 149 830-441 329-150 Finžgarjeva ulica III HŠ 22 49 V 0 150 830-451 328-040 Spolenakova ulica 328-Ò40 333 V 0 151 830-471 329-280 PC Petovia HŠ 3 125 v 0 152 830-481 329-280 Ob Dravi HŠ NH 274 v 0 153 830-491 329-280 ČN I (Čistilna naprava) 329-280 660 v 0 154 830-501 830-490 ČN II HŠ 7 82 v 0 155 830-511 830-490 ČN 111 ČN 193 v 0 156 830-531 Gl-2 Mariborska ulica I HŠ21A 194 v 0 157 830-541 830-530 Mariborska ulica II 328-280 257 v 0 158 830-551 328-280 Rogaška ulica II HŠ 9 213 v 0 159 830-561 830-550 Rogaška ulica III drevo 72 v 0 160 830-571 Gl-2 Mariborska ulica III HŠ 5 53 v 0 161 830-581 Gl-2 Mariborska ulica IV HŠ 53 157 v 0 162 J 830-591 Gl-2 Mariborska ulica V 830-580 215 v 0 163 j 830-601 Gl-2 Mariborska ulica VI HŠ 41 77 v 0 164 830-611 329-280 Elektro MB - Zadružni trg Elektro 127 v 0 165 830-621 Gl-2 K Mitreju HŠ 5 147 v 0 166 830-631 329-340 Gubčeva II 330-060 87 v 0 167 830-641 329-340 Gubčeva III HŠ 7 45 v 0 168 830-651 329-340 Gubčeva IV HŠ 5 60 v 0 169 830-661 329-350 Povodna ulica - sever HŠ 18 69 v 0 170 830-671 330-060 Povodna ulica - golf 329-350 180 v 0 171 830-681 330-060 Ob studenčnici 329-351 146 v 0 172 830-691 329-350 Koresova ulica HŠ 3 36 V 0 173" 830-701 329-280 most čez Dravo 329-400 200 v 0 174 830-721 329-410 Vošnjakova ulica - zahod 329-400 97 v 0 175 830-722 830-720 Jadranska ulica 329-420 172 v 0 176 830-723 830-720 Cvetkov trg 329-400 86 v 0 177 830-724 830-722 Vrazov trg 830-730 69 v 0 ----------------------------------mmmmmmm-------------------------------------■ 10. STRAN 31. MAREC 2006 Vestnik LETO XII ŠTEVILKA 4 178 830-731 329-420 Miklošičeva ulica 830-734 115 V 0 179 830-732 830-734 Miklošičeva in Krempljeva ulica 830-738 91 V 0 180 830-733 830-738 Krempljeva ulica I 329-400 174 V 0 181 830-734 830-732 Mestni trg trg 75 v 0 182 830-735 830-732 Murkova ulica 329-420 150 v 0 183 830-736 830-733 Aškerčeva ulica I 830-735 170 v 0 184 830-737 329-400 Aškerčeva ulica II 830-736 91 v 0 185 830-738 830-732 Zelenikova ulica 830-743 94 v 0 186 830-741 329-430 Ulica heroja Lacka 830-732 147 v 0 187 830-742 830-740 Novi trg 830-731 134 v 0 188 830-743 830-740 Vodnikova ulica 830-733 224 v 0 189 830-751 329-420 Ulica Viktorina Ptujskega 329-420 116 v 0 190 830-752 329-420 Grajska ulica I 830-750 233 v 0 191 830-753 329-420 Grajska ulica II 830-750 46 v 0 192 830-754 329-401 Na hribu I grad 172 v 0 193 830-755 329-400 Na hribu II 830-750 61 v 0 194 830-761 329-540 Žitnica žitnica 69 v 0 195 830-771 329-400 Dravska ulica HŠ 31 97 v 0 196 830-781 329-400 Vičava I HŠ 4 184 v 0 197 830-791 R3-710 Avtobusna postaja AP IM V 0 198 830-801 328-140 Parkirišče parkirišče 180 v 0 Ì99 830-811 R3-710 Med vrti HŠ 11 178 v 0 200 830-821 830-810 Jenkova ulica HŠ 6 102 v 0 201 830-831 R3-710 Erjavčeva pot HŠ 1 87 v 0 202 830-841 R3-710 Ob Grajeni r 328-150 707 v 0 203 830-851 329-560 Groharjeva pot HŠ 4 77 v 0 204 830-861 830-840 Tiha pot HŠ 1 57 v 0 205 830-871 328-090 Vičava HŠ 20 675 v 0 206 830-891 328-090 Vičava IV HŠ 14 163 v 0 207 830-901 328-090 Vičava V HŠ 17 115 v 0 208 830-911 328-090 Vičava VI HŠ 24 97 v 0 209 830-921 328-090 Vičava VII HŠ 35 101 v 0 210 830-931 328-090 Vičava VIII HŠ 46 114 v 0 211 830-951 329-580 Vičava X HŠ 53 51 v 0 212 830-971 328-090 Vičava XII 329-580 89 v 0 213 830-981 328-090 Vičava XIII HŠ 119 130 v 0 214 830-991 328-090 Orešje I HŠ 21 51 v 0 215 831-011 329-590 Ulica Vide Alič II HŠ 19 290 v 0 216 831-021 R3-719 Maistrova ulica I HŠ 30 203 v 0 217 831-031 R3-719 Maistrova ulica II 329-590 84 v 0 218 831-041 R3-719 Maistrova ulica III HŠ 35 51 v 0 219 831-051 831-030 Maistrova ulica IV HŠ 34 95 v 0 220 831-061 328-090 Orešje II HŠ 39 187 v 0 221 831-071 329-600 Klepova ulica I HŠ 50 131 v 0 222 831-081 824-480 Klepova ulica II HŠ 13 89 v 0 223 831-091 329-601 Klepova ulica III 828-481 240 v 0 224 831-101 328-090 Orešje III HŠ 69 122 v 0 225 831-111 328-090 Orešje IV 328-090 421 v 0 226 831-112 831-110 Orešje V HŠ 101 83 v 0 227 831-113 831-110 Orešje X HŠ 103 108 V 0 228 831-121 328-090 Orešje VI HŠ 140 215 v 0 229 831-131 328-090 Orešje VII HŠ 155 133 v 0 230 831-141 328-090 Orešje VIII HŠ 174 125 v 0 231 831-151 831-140 Orešje IX HŠ 168 132 v 0 232 831-161 824-480 Sovretova pot HŠ 52 86 V 0 233 831-171 R3-710 Krčevina pri Ptuju HŠ 66/c 373 V 0 234 831-181 329-620 Gajzerjeva ulica 329-630 77 V 0 235 831-191 828-310 Štuki I HŠ 8 227 V 0 236 831-201 828-310 Štuki II razcep 222 V 0 237 831-211 828-490 Osojnik II 828-360 434 V 0 238 831-221 328-150 Kettejeva ulica HŠ 19 214 V 0 239 831-231 828-310 Osojnik III HŠ 81 295 V 0 240 831-301 329-170 Volkmerjeva ulica I 329-570 98 V 0 241 831-302 831-300 Volkmerjeva ulica II HŠ 11 68 V 0 242 831-303 831-300 Volkmerjeva ulica III HŠ 9 33 V 0 243 831-304 831-300 Panonska ulica 329-560 91 V 0 244 831-305 831-300 Volkmerjeva ulica IV 329-570 83 V 0 245 831-311 328-170 Volkmerjeva ulica V HŠ 9/a 92 V 0 246 831-321 329-700 Rimska ploščad HŠ 16 74 V 0 247 831-331 329-690 Kraigherjeva ulica I HŠ 3 54 V 0 248 831-341 329-690 Kraigherjeva ulica II HŠ 11 108 V 0 249 831-351 328-150 Volkmerjeva ulica VII 831-360 232 V 0 250 831-352 831-350 Volkmerjeva ulica VIII 831-350 81 V 0 251 831-361 328-150 Ulica 25. maja I 329-820 688 V 0 252 831-371 831-360 Arbejterjeva ulica I 329-710 254 V 0 253 831-381 329-710 Ulica 25. maja II 831-360 127 V 0 254 831-382 329-710 Ulica 5. Prekomorske 831-350 52 v 0 255 831-383 831-360 Ulica 25. maja III 329-710 55 v 0 256 831-391 329-710 Ulica 25. maja IV 831-380 126 v 0 257 831-392 831-360 Ulica 25. maja V 831-390 120 v 0 258 831-401 329-710 Arbejterjeva ulica II HŠ 10 119 v 0 259 831-402 831-400 Arbejterjeva ulica III HŠ 7 86 v 0 260 831-411 831-360 Volkmerjeva ulica IX HŠ NH 162 v 0 261 831-421 831-410 Volkmerjeva ulica X HŠ 55 167 v 0 262 831-431 831-420 Volkmerjeva ulica XI HŠ 64 160 v 0 263 831-441 328-170 Rabelčja vas I OVINEK 420 v 0 264 831-451 328-170 Rabelčja vas II HŠ 18/b 160 v 0 265 831-461 328-170 Hercejova ulica HŠ 7 148 v 0 266 831-471 328-170 Frankovičeva ulica HŠ 12 164 v 0 267 831-481 328-170 Ulica Avgusta Hlupiča I HŠ 12 165 v 0 268 831-491 831-480 Ulica Avgusta Hlupiča II HŠ 15 120 v 0 269 831-501 328-030 Hercegova ulica HŠ 8 203 v 0 270 831-511 328-030 Vodova ulica HŠ 3/a 75 v 0 271 831-531 R1-229 Osojnikova cesta 328-140 111 v 0 272 831-541 R1-229 Gasilski dom I 328-140 56 v 0 273 831-551 R1-229 Gasilski dom II 831-560 158 v 0 274 831-561 R1-229 Natašina pot I R3-713 219 v 0 275 831-571 831-560 Natašina pot II HŠ 9 50 v 0 276 831-581 328-030 Kajuhova ulica 831-591 285 v 0 277 831-582 831-580 Žgečeva ulica HŠ 10 152 v 0 278 831-583 328-030 Zoisova pot I HŠ 9 150 v 0 279 831-591 328-140 Trubarjeva ulica I HŠ 13 215 v 0 280 831-592 831-590 Trubarjeva ulica II HŠ 21 116 v 0 281 831-593 831-590 Zoisova pot II HŠ 13 105 v 0 282 831-594 329-830 Levstikova pot 831-590 145 v 0 283 831-601 328-030 Osterčeva ulica HŠ 18 214 V 0 284 831-611 831-600 Ulrca Anrce Kaučevrč 831-600 170 v 0 285 831-621 329-830 Meglova pot HŠ 4 106 v 0 286 831-631 329-790 Švajgerjeva ulica HŠ 5 88 v 0 287 831-641 r 329-790 Kariževa ulica HŠ 5 69 v 0 12. STRAN 31. MAREC 2006 Vestnik LETO XII ŠTEVILKA 4 288 831-651 329-790 Flegeričeva ulica HŠ 4 74 V 0 289 831-661 329-790 Bevkova ulica HŠ 19 123 V 0 290 831-671 329-800 Langusova ulica I HŠ 6/a 66 V 0 291 831-681 329-800 Langusova ulica II HŠ 19 108 V 0 292 831-682 329-800 Langusova ulica III HŠ 28 101 V 0 293 831-691 831-680 Langusova ulica IV HŠ 24/a 72 V 0 294 831-701 328-030 Ulica Stanka Brenčiča I HŠ 10 127 V 0 295 831-711 831-700 Ulica Stanka Brenčiča II HŠ 3 65 V 0 296 831-721 831-700 Ulica Stanka Brenčiča III HŠ 13 77 V 0 297 831-731 328-030 Ulica Jožefe Lackove HŠ 27 290 v 0 298 831-741 R1-229 Ulica Anice Kolarič HŠ 4 41 v 0 299 831-771 R1-229 Obrtniška ulica R1-229 197 v 0 300 831-781 329-830 Ulica Lackove čete I HŠ 21 117 v 0 301 831-791 329-830 Ulica Lackove čete II HŠ21A 131 v 0 302 831-801 329-830 Ulica Lackove čete III HŠ 37 59 v 0 303 831-811 329-830 Ulica Lackove čete IV HŠ 46 31 v 0 304 831-821 328-030 Murščeva ulica HŠ 16 311 v 0 305 831-841 R3-713 Obrtna cona HŠ 3 189 v 0 306 831-851 831840 Špindlerjeva ulica HŠ 19 240 v 0 307 831-861 R3-712 Anželova ulica HŠ 6 130 v 0 308 831-881 328-100 Anželova ulica HŠ 8 205 v 0 309 831-901 R3-712 Gomilšakova ulica HŠ 17 220 V . J _ 310 831-911 R3-712 Ribiški dom HŠ 11 234 v 0 311 831-921 R1-229 Zechnarjeva ulica I HŠ 14 230 v 0 312 831-922 831-920 Zechnarjeva ulica II HŠ 6 45 v 0 313 831-923 831-920 Zechnarjeva ulica III HŠ 7 76 v 0 314 831-924 831-920 Zechnarjeva ulica IV HŠ 6 30 v 0 315 831-961 R1-229 Zechnarjeva ulica V HŠ 18 170 v 0 316 831-971 R1-229 Nova vas II HŠ 82 194 v 0 317 831-972 831-970 Nova vas III HŠ 84/b 46 v 0 318 831-973 831-970 Nova vas IV HŠ 88/a 69 v 0 319 831-974 831-970 Nova vas V HŠ 80/a 70 v 0 320 832-021 R1-229 Nova vas VI HŠ 73 180 v 0 321 832-031 R1-229 Nova vas VII HŠ 68 219 v 0 322 832-051 R1-229 Nova vas VIII HŠ 90 75 V 0 323 832-061 R1-229 Nova vas IX 828-501 731 v 0 324 832-071 R1-229 Nova vas X HŠ 102 162 v 0 325 832-081 R1-229 Nova vas XI HŠ 105 156 v 0 326 832-091 R1-229 Nova vas XII HŠ 97 94 v 0 327 832-101 R1-229 Nova vas XIII HŠ100/b 141 v 0 328 832-131 328-030 Žabjak I HŠ 49 180 v 0 329 832-141 328-030 v Zabjak II HŠ 52 70 v 0 330 832-151 328-030 Žabjak III HŠ 59 77 v 0 331 832-161 328-030 v Zabjak IV HŠ 16 103 v 0 332 832-171 328-030 Žabjak V ovinek 113 v 0 333 832-181 832-170 v Zabjak VI KŠ 67 72 v 0 334 832-191 328-030 Žabjak VII 328-030 769 v 0 335 832-201 R3-713 Kokolova ulica I HŠ 22 263 v 0 336 832-202 832-200 Kokolova ulica II 328-100 135 v 0 337 832-203 832-200 Kokolova ulica III HŠ 19 36 v 0 338 832-231 328-030 Frasova ulica I HŠ 5 75 v 0 339 832-232 832-230 Frasova ulica II HŠ 3/a 30 V 0 340 832-251 R1-229 Nova vas HŠ 88 43 v o 341 832-261 328-270 Rogozniška cesta HŠ 48 64 v 0 342 832-271 329-850 Vrtnarska pot Gl-2 512 v 0 -------—---------------------------■■■■■■»------------------------------------ ŠTEVILKA 4 31. MAREC 2006 Vestnik LETO XII STRAN 13 343 832-291 Gl-2 Nova cesta 832-300 159 V 0 344 832-301 329-870 Kogejeva pot I travnik 86 V 0 345 832-331 328-110 Štrafelova ulica 328-110 349 V 0 346 832-341 328-110 Mladinska ulica -Šeronova ulica HŠ 8 272 V 0 347 832-351 328-110 Wilhelmova ulica HŠ 5 75 V 0 348 832-361 328-110 Kerenčičeva ulica -Hermanova ulica HŠ 1 144 V 0 349 832-371 832-360 Macunova ulica HŠ 6 71 V 0 350 832-381 328-110 Severova ulica HŠ 9 162 V 0 351 832-401 832-380 Satlerjeva ulica HŠ 6 141 V 0 352 832-411 328-110 Ulica F. Kosca I HŠ 14 175 V 0 353 832-421 832-410 Ulica F. Kosca II HŠ 76 107 V 0 354 832-441 830-030 Ob Rogoznici I HŠ 10 218 V 0 355 832-442 832-440 Ob Rogoznici II HŠ 14 35 V 0 356 832-443 832-442 Ob Rogoznici III HŠ 11 34 V 0 357 832-471 828-890 Ribiška pot I HŠ 20 728 V 0 358 832-481 832-470 Ribiška pot II HŠ 22 156 V 0 359 832-491 Gl-2 K Ranci I HŠ 134 268 V 0 360 832-501 828-830 Koče HŠ 127/a 355 V 0 SKUPAJ: 127,092 km 13,292 km 7. člen Črta se celotni 7. člen. 8. člen 8. člen odloka se nadomesti z novim besedilom, ki glasi: H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 17. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste št. 347-05-3/2005, z dne 27. 12. 2005. 9. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 344-04-148/05 Datum: 6. 3. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj 20. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05-UPB1 ), 15. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 97/05-UPB2 in 108/05), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 55/05-UPB2), 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99- prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 38. seji, dne 6. marca 2006, sprejel ODLOK o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa prometna ureditev in pravila ravnanja udeležencev v cestnem prometu, določajo njihove obveznosti in odgovornosti vseh, ki so posredno ali neposredno odgovorni za red in varnost v prometu na javnih prometnih površinah in drugih javnih površinah v mestu Ptuju in naseljih na območju Mestne občine Ptuj. 2. člen Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: 1. "Območje za pešce" so posebej označene in z drobno urbano opremo opremljene javne ceste, ulice in trgi v naseljih, na katerih je promet z motornimi vozili, traktorji in kolesi omejen, promet s kolesi z motorjem prepovedan, pešci pa lahko uporabljajo celotno prometno površino. 2. "Druge javne prometne površine" so pločniki, kolesarske steze, ploščadi, podhodi, nadhodi, urejene parkirne površine zunaj vozišč cest, steze in poti v parkih, pokopališčih in podobno. 3. "Druge javne površine" so parki, zelenice in otroška igrišča. 4. "Dostava v prometu" je dovoz, odvoz, nakladanje in razkladanje blaga večje teže, dimenzij in blaga v večji količini, ki ga ni možno ročno prenašati na večje razdalje. II. OMEJITVE IN PREPOVEDI PROMETA 1. Območje za pešce 3. člen Območje za pešce, način označevanja in opreme teh površin določi Mestni svet Mestne občine Ptuj. Na območju za pešce je omejen promet z motornimi vozili, vožnja s kolesi in kolesi z motorjem pa prepovedana. Pešci lahko uporabljajo celotno prometno površino. 4. člen Vožnja z motornimi vozili, traktorji in kolesi na območju za pešce je dovoljena stanovalcem s stalnim prebivališčem, družbam, obrtnikom, samostojnim podjetnikom, društvom (v nadaljevanju: upravičenci), v kolikor imajo ti zagotovljen prostor za parkiranje vozila na dvoriščih ali v garažah (v nadaljevanju: na lastnem funkcionalnem prostoru) znotraj območja posebnih prometnih površin. Ustavljanje in parkiranje vozil upravičencev iz prvega odstavka tega člena na območju za pešce je prepovedano. -----------------------------------«—■!■■>-------—---------------------------- 14. STRAN 31. MAREC 2006 Vestnik LETO XII ŠTEVILKA 4 Upravičencem iz prvega odstavka tega člena izda Občinska uprava Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: pristojni organ), dovoljenje in posebno nalepko "A". Upravičenci sklenejo pogodbo o prometu po območju za pešce s koncesionarjem proti plačilu. Vožnja, ustavljanje in parkiranje z motornimi vozili, traktorji in kolesi na za to označenih parkirnih mestih v območju za pešce je dovoljena tudi stanovalcem s stalnim prebivališčem, ki nimajo zagotovljenega parkirnega prostora za parkiranje vozila na lastnem funkcionalnem prostoru za eno vozilo na skupno gospodinjstvo v kolikor ti sklenejo s koncesionarjem pogodbo o parkiranju na območju za pešce proti plačilu. Upravičencem iz četrtega odstavka tega člena izda pristojni organ dovoljenje in posebno nalepko "B". Upravičenci iz prvega in četrtega odstavka tega člena morajo posebno nalepko namestiti na armaturni plošči znotraj vozila, da je možna kontrola. 5. člen Dostava v prometu v območju za pešce in promet z vozili komunalnih služb je dovoljena predvsem v času od 19.00 do 22.00 ter od 5.00 do 9.00 (v nadaljevanju: dostavni čas). Uporabnikom poslovnih prostorov v območju za pešce, ki nimajo možnosti parkirati na lastnem funkcionalnem prostoru znotraj območja za pešce in izvajalcem dostave, se za čas trajanja dostave izda nalepka "D". Dostava je možna tudi izven dostavnega časa, vendar le proti plačilu in z dovoljenjem pristojnega organa, v katerem se določijo pogoji. Promet izven dostavnega časa se lahko dovoli tudi v posebnih primerih (npr.izvajanje gradbenih del, pogodbena dnevna dostava toplih malic v večji količini ob določeni uri, varovanje objektov in premoženja ipd.) z dovoljenjem pristojnega organa, v katerem se določijo pogoji. Uporabnik iz drugega odstavka tega člena sklene s koncesionarjem pogodbo o plačilu prevoznine ter plača varščino. Zaradi dostave v prometu ne sme biti oviran promet. 6 6. člen V primeru zlorabe pravice oziroma neupoštevanja pogojev, pod katerimi je uporabnik iz 4. in 5. člena tega odloka pridobil dovoljenje za promet na posebnih površinah, se mu dovoljenje razveljavi brez vračila vplačane varščine, s čimer preneha pravica do vstopa z vozilom na območje za pešce. 7. člen V območju za pešce je dovoljen promet za vozila: • organov za notranje zadeve, • prve pomoči, • komunalnih služb, • socialnega varstva, • Pošte Slovenije, • gasilskih služb na nujni vožnji, • vozila, ki jih vozijo invalidni vozniki ali njihovi spremljevalci in so označena s posebnim znakom za invalide, • vozila zdravstvenih organizacij, s katerimi se opravljajo obiski bolnikov na domu, • za protokol Mestne občine Ptuj • za izvajanje nujnih intervencij Plinarne, Telekoma Slovenije, Elektra, idr. Upravičencem iz prvega odstavka tega člena se izda nalepka "E". Za izvajanje nujnih intervencijskih del je voznik vozila dolžan na zahtevo pristojnih organov za nadzor dati na vpogled delovni nalog za izvajanje del. 8. člen V območju za pešce je dovoljen enkraten dovoz za lastnike hiš, ki nimajo možnosti parkiranja na lastnem funkcionalnem prostoru znotraj območja za pešce in nimajo stalnega prebivališča v tem območju. Enkraten dovoz je dovoljen tudi zaradi sklenitve zakonske zveze, dostave ozimnice, kurjave ipd. Upravičencem iz tega člena je dovoljen enkraten dovoz le proti plačilu pri koncesionarju. 9. člen Vsi upravičenci, ki jim je bilo izdano dovoljenje za vožnjo, ustavljanje ali parkiranje v območju za pešce, so dolžni ob prodaji, zamenjavi vozila ali registrske tablice, preselitvi, prenehanju dejavnosti ali kakršni koli drugi spremembi, izdano dovoljenje z nalepko vrniti organu, ki jo je izdal. 2. Tovorna motorna vozila 10. člen V območjih za pešce je prepovedan promet za tovorna vozila pri katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t. Na vpadnicah v območje mestnega središča mesta Ptuja - Minoritski trg, Muzejski trg, Slomškova ulica pri št. 10 in Lackova ulica pri križišču s Trstenjakovo ulico je prepovedan promet za tovorna vozila pri katerih največja dovoljen masa presega 5,0 t. Prepovedi iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za vozila komunalnih in gasilskih služb. Pristojni organ lahko dovoli promet na območju iz prvega odstavka za vozila, pri katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t in na območju iz drugega odstavka tega člena za vozila pri katerih največja dovoljena masa presega 5,0 t ter v dovoljenju določi pogoje. Uporabnik iz tretjega odstavka tega člena sklene pogodbo o plačilu prevoznine s koncesionarjem. 3. Začasna omejitev, preusmeritev ali prepoved prometa 11. člen la športne, kulturne in druge prireditve, izvajanje del na ali ob cesti razen na magistralni in regionalni cesti, posebni prometni površini ali drugi javni prometni površini, zardi katerih je potrebno vzpostaviti delno ali popolno zaporo ali kakorkoli drugače začasno spremeniti prometno ureditev, je organizator prireditve ali izvajalec del dolžan pristojnemu organu, za pridobitev dovoljenja podati vlogo s prometno - tehnično dokumentacijo in soglasjem upravljalca prometne površine. Vlogo je dolžan podati 15 dni pred pričetkom prireditve. Prometno - tehnična dokumentacija obsega elaborat oziroma skico, izdelano s strani pravne osebe registrirane za to dejavnost, z ustreznim besedilom spremenjene prometne ureditve. 12. člen Dovoljenje iz 11. člena tega odloka, s katerim predpiše pogoje, izda pristojni organ. Kadar pristojni organ oceni, da bi sprememba prometne ureditve vplivala na promet v večjem obsegu, v svojem dovoljenju organizatorja prireditve zaveže, da na lastne stroške v sredstvih javnega obveščanja objavi skico z ustreznim besedilom. 13. člen Pristojni organ po uradni dolžnosti ali na predlog upravljalca javne prometne površine oziroma izvajalca rekonstrukcijskih ali obnovitvenih del odredi splošno prepoved prometa ali prepoved za BEE3KD- posamezne vrste vozil na vsej, na delu ali na posameznih odsekih ceste (razen na magistralni in regionalni cesti), v območju za pešce ali drugi javni prometni površini na območju Mestne občine Ptuj: • če je prometna površina ali objekt na njej v takem stanju, da promet ni mogoč ali je mogoč promet samo za posamezne vrste vozil ali • če bi promet posameznih vrst vozil škodoval prometni površini ali objektom na njej ter drugim javnim interesom ali • če se rekonstrukcija, obnovitvena in redna vzdrževalna dela na prometni površini ne dajo izvesti, ne da bi se ustavil promet ali • če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na varnost prometa. Splošna prepoved prometa na prometnih površinah iz prvega odstavka tega člena sme biti samo začasna, prepoved prometa za posamezne vrste vozil pa je lahko začasna ali trajna. III. USTAVLJANJE IN PARKIRANJE 14. člen USTAVLJANJE IN PARKIRANJE je prepovedano: - povsod, kjer to prepoveduje Zakon o varnosti cestnega prometa, - v modri coni z ustreznim parkirnim lističem izven označenih parkirnih mest, - na drugih urejenih parkiriščih izven označenih parkirnih mest, - v območju za pešce v nasprotju z izdanim dovoljenjem (npr. parkiranje na ulici, namesto na dvorišču; kdor z nalepko "D" parkira namesto dostavlja), - v nasprotju s prometno signalizacijo, kadar ni mogoče uporabiti druqeqa določila, - na predelih, kjer predstavlja vozilo oviro pri odstranjevanju snega, nad priključkom za kanalizacijo ter ob posodah za odpadke. 15. člen Na območju Mestne občine Ptuj so za parkiranje motornih vozil namenjene naslednje vrste parkirnih površin: - javne parkirne površine in - rezervirane parkirne površine. 16. člen Javne parkirne površine so: - površine določene s prometnimi znaki kot parkirni prostor, na katerih se ne plačuje parkirnina, - modra cona - površine določene s prometnimi znaki za kratkotrajno parkiranje proti plačilu, - nadzorovane površine določene s prometnimi znaki, kjer se plačuje parkirnina glede na čas trajanja parkiranja. 17. člen Rezervirane parkirne površine so javne površine, ki so označene: 1. za parkiranje stanovalcev z dovoljenji in nalepkami, 2. za parkiranje vozil s posebnim znakom za invalide, 3. avtobuse in turistične avtobuse, 4. taxi vozila, 5. vozila intervencijskih služb in 6. vozila za potrebe izpitnega centra 18. člen Parkirne površine iz 16. in 17. člena tega odloka določi z odredbo na predlog pristojnega organa Mestni svet Mestne občine Ptuj. 19. člen Voznik motornega vozila je dolžan pri parkiranju vozila na vsaki javni prometni površini upoštevati prometno ureditev parkirišča (parkirati le znotraj označenih parkirnih mest, upoštevati splošna prometna pravila ter prometno signalizacijo in navodila, ki so ob vhodu na parkirišče ipd.). Na javnih parkirnih površinah v modri coni mora voznik plačati parkirnino in vzeti parkirni listek ter ga odložiti na vidnem mestu na armaturni plošči avtomobila, da je možna kontrola. Cas parkiranja in parkirnina sta označena na dopolnilni tabli prometnega znaka ob prihodu v območje modre cone. 20. člen Na javnih parkirnih površinah, kjer je parkiranje dovoljeno oz. je dovoljeno proti E ločilu (razen v modri coni) so lahko vozi-I last stanovalcev, ki imajo stalno prebivališče v zgradbah ob teh površinah, ter nimajo možnosti puščati vozil na lastnem funkcionalnem prostoru, parkirana brez časovne omejitve z dovoljenjem pristojnega organa in se lahko zaračuna plačilo parkirnine v obliki abonmaja. Pravico do abonmaja je možno pridobiti le za eno vozilo na gospodinjstvo. Upravičencem iz prvega odstavka tega člena izda pristojni organ posebno dovoljenje in nalepko "C". Upravičenci iz prvega odstavka tega člena morajo posebno nalepko namestiti na armaturni plošči vozila, da je možna kontrola. 21. člen Mestni svet Mestne občine Ptuj lahko z odredbo dovoli ustavljanje in parkiranje vozi[ tudi na pločnikih, če so za to pogoji. Ce je takšno parkiranje dovoljeno, mora biti za gibanje pešcev zagotovljeno najmanj 1,60 m široka površina, ki pa ne sme biti ob robu vozišča. 22. člen Parkiranje tovornih motornih vozil in avtobusov je dovoljeno le na javnih parkirnih površinah določenih za tovrstna vozila. Znaki in obvestila na mestnih vpadnicah mesta Ptuj in drugih naseljih na območju Mestne občine Ptuj opozarjajo voznike na javne parkirne površine, določene za tovorna motorna vozila in avtobuse. IV. AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA 23. člen Avtobusna postajališča za vstopanje in izstopanje potnikov na cestah in ulicah lokalnega značaja morajo biti praviloma izven vozišča ter izpolnjevati tehnične normative in minimalne pogoje, ki so določeni s pravilnikom republiškega upravnega organa, pristojnega za promet. 24. člen Po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, lahko pristojni organ v soglasju z upravljalcem ceste, ulice ali javne poti izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču. Svoje dovoljenje lahko prekliče, če ugotovi, da je tako postajališče postalo nevarno oziroma so nastali pogoji za izgradnjo postajališča izven vozišča ali da zanj ni več potrebe. \ V. KOLESARSKE STEZE 25. člen Pri novogradnjah cest ter pri izvajanju večjih obnovitvenih del na cestah morajo investitorji predvideti gradnjo oziroma ureditev kolesarskih stez v skladu z normativi za projektiranje in graditev tovrstnih površin. VI. PARKIRANJE KOLES IN KOLES Z MOTORJEM 26. člen Kolesa in kolesa z motorjem je dovoljeno parkirati (pustiti) le na stojalih oz. mestih, namenjenih za parkiranje le-teh ali tako, da ne ovirajo prometa. Prepovedano je prislanjati kolesa in kolesa z motorjem ob zgradbe ali druge objekte, ki mejijo na javne prometne površine. VII. OMEJITEV HITROSTI VOŽNJE 27. člen Na območjih za pešce je največja dovoljena hitrost 10 km na uro. 28. člen Na območjih šol in vzgojno varstvenih ustanov, ki neposredno mejijo na ceste in ulice voznik ne sme voziti z večjo hitrostjo od 30 km na uro. Omejitev hitrosti iz prvega odstavka mora biti označena na znakih za obveščanje v kombinaciji s standardnimi znaki "ŠOLA". Vlil. CESTNO PROMETNA SIGNALIZACIJA IN DRUGA TEHNIČNA OPREMA 29. člen Javne prometne površine morajo biti opremljene s cestnoprometno signalizacijo in drugo tehnično opremo v skladu s predpisi. Cestnoprometno signalizacijo in drugo tehnično opremo postavlja, zamenjuje, dopolnjuje, odstranjuje in redno vzdržuje upravljalec ulic, cest lokalnega značaja in javnih poti ter drugih javno prometnih površin (v nadaljevanju: upravljalec). Za postavitev, odstranitev in dopolnitev cestnoprometne signalizacije in druge tehnične opreme mora upravljalec pridobiti soglasje pristojnega organa za promet Mestne občine Ptuj. Postavitev, odstranitev in dopolnitev cestnoprometne signalizacije in druge tehnične opreme lahko zahteva tudi pristojni organ. Upravljalec vodi evidenco cestnoprometne signalizacije in druge tehnične opreme, iz katere je razvidno, kakšna signalizacija in druga oprema je postavljena, kdaj je postavljena, zamenjana ali odstranjena. IX. NEPROMETNA SIGNAUZACUA 30. člen Na ulicah, cestah lokalnega značaja, območjih za pešce, javnih poteh in drugih javno prometnih površinah (v nadaljevanju: javno prometne površine) na območju Mestne občine Ptuj je dovoljena postavitev neprometne signalizacije (napisne table, transparenti ipd.) z dovoljenjem pristojnega organa. Dovoljenje za postavitev neprometnega znaka izda pristojni organ v soglasju z upravljalcem. Dovoljenje mora vsebovati: mesto, obliko, velikost in vsebino neprometnega znaka. Uporabnik iz prvega odstavka tega člena sklene pogodbo o plačilu uporabnine z Mestno občino Ptuj oz. mu Mestna občina Ptuj izda odločbo o komunalni taksi. Upravljalec cest, ulic in poti mestnega značaja mora voditi evidenco neprometne signalizacije, iz katere je razvidno, kdaj je neprometna signalizacija postavljena, mikrolokacija znaka in čas veljavnosti dovoljenja za postavitev znaka. Če komunalna inšpekcija ugotovi, da je na javnoprometni površini postavljena neprometna signalizacija brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem pristojnega organa, odredi z odločbo takojšnjo odstranitev na stroške kršilca. X. POSEBNE PROMETNE STORITVE 1. DOSTAVA V PROMETU 31. člen Na prometnih površinah, kjer je s predpisi ali prometnimi znaki prepovedano ustavljanje in parkiranje, je izjemoma dovoljena dostava v prometu v času od 20.30 do 23.00 ter od 5.00 do 6.30. Nakladanje in razkladanje blaga sme trajati toliko časa, da se blago razloži ali naloži na vozilo. Zaradi dostave v prometu ne sme biti oviran promet drugih vozil. 2. ČIŠČENJE JAVNOPROMETNIH POVRŠIN IN ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV 32. člen Čiščenje in pranje prometnih površin ter odvoz komunalnih odpadkov na območju, ki ga omejujejo Minoritski trg, Dravska, Cafova, del Prešernove ulice od križišče s Cafovo ulico do Muzejskega trga, Muzejski trg, Raičeva, Slomškova in Trstenjakova ulica, je dovoljeno v času od 20.30 do 6.00. 3. POSEBNA UPORABA JAVNOPROMETNIH POVRŠIN 33. člen Javnoprometne površine se lahko v skladu s prostorskimi ureditvenimi pogoji ter z dovoljenjem pristojnega organa uporabljajo za postavitev začasnih kioskov, prodajnih mizic, stojnic, gostinskih vrtov, telefonskih govorilnic, uličnih avtomatov, panojev, gradbišč, začasnih deponij materiala in podobno. Predlagatelj mora vlogi priložiti soglasje upravljalca javnih površin. Uporabnik iz prvega odstavka tega člena sklene pogodbo oz. mu Mestna občina Ptuj izda odločbo o plačilu uporabnine (komunalna taksa). Če komunalna inšpekcija ugotovi, da se uporablja javnoprometna površina za postavljanje začasnih kioskov, prodajnih mizic, stojnic, gostinskih vrtov, telefonskih govorilnic, uličnih avtomatov, panoje, gradbišč, začasnih deponij materiala in podobno brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem pristojnega organa, odredi z odločbo takojšnjo odstranitev na stroške kršilca. 4. ODSTRANITEV IN ZADRŽEVANJE NEPRAVILNO USTAVUENIH IN PARKIRANIH VOZIL 34. člen Mestni redar odredi na stroške lastnika odstranitev vozila, ki ogroža ali ovira promet. Promet je ogrožan, kadar je vozilo parkirano v nasprotju z določili Zakona o varnosti cestnega prometa oziroma, če onemogoča drugemu udeležencu cestnega prometa varno nadaljevanje poti tako, da je pri izogibanju temu vozilu ogrožen ali bi lahko bil ogrožen on ali kdo drug in sicer, če nepravilno parkirano vozilo: - onemogoča normalen promet na prometnem pasu, zlasti na ozkem, nepreglednem delu ceste, ovinku (manj kot 3m do neprekinjene črte ali ovire na nasprotni strani vozišča), - če je vozilo parkirano na mostu, - če je vozilo parkirano v križišču ali manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega vozišča pred križiščem, razen, če je drugače določeno s prometno signalizacijo, - na prehodu za pešce ali 5 m pred prehodom; če so na vozišču pred prehodom označena parkirišča, mora biti prepoved iz te točke označena s predpisano prometno signalizacijo, - onemogoča pešcem uporabo pešpoti in pločnikov, zlasti invalidom in otroškim vozičkom (če ostane manj kot 1,60 m prostora za pešce), - onemogoča uporabo kolesarske steze ali poti če je vozilo delno ali v celoti na kolesarski stezi, - na označeni avtobusni postaji (če ogroža varnost izstopa ali vstopa potni kov). Promet je oviran, kadar je vozilo parkirano tako, da onemogoča: - normalen promet na prometnem pasu, zlasti na ozkem, nepreglednem delu ceste, mostu, križišču, - dovoz do garaže, dvorišča, vhoda, drugih objektov ali v primeru, da onemogoči odhod drugemu že parkiranemu vozilu, - pešcem uporabo pešpoti in pločnikov, zlasti invalidom in otroškim vozičkom, - uporabo kolesarske poti, - dostop ali dovoz na interventni poti ali dostop do označenega priključka za vodovod, - če se parkira na označenem parkirnem prostoru za invalide brez invalidske nalepke in ustreznega dovoljenja, - če se parkira v območju za pešce brez ustreznega dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem, - če se ovira ali ogroža ostale udeležence prometa (v križišču, pred vhodom v garažo, dvorišče, manj kot 3 m od nasprotnega roba cestišča). Pooblaščena uradna oseba mora fotografirati mesto in vozilo, ki se odstranjuje. 35. člen V primerih, kadar niso izpolnjeni pogoji za odstranitev vozila, lahko mestni redar odredi namestitev klešč na nepravilno ustavljeno ali parkirano vozilo. Lastnik, voznik ali imetnik pravice uporabe vozila lahko nadaljuje z uporabo vozila takoj, ko poravna stroške za namestitev in odstranitev klešč. Klešče se namestijo na nepravilno ustavljeno ali parkirano vozilo v naslednjih primerih: - na pločnikih, ploščadih in ostalih površinah za pešce, če ostane več prostora kot 1,60 m za pešce, - v parkih, na zelenicah, otroških igriščih, pokopališčih, - na rezerviranih parkirnih površinah za taxi, stanovalce, - v območju za pešce, v kolikor ne ovira ali ogroža prometa, - tam, kjer je postavljen prometni znak o prepovedi ustavljanja in parkiranja, a vozilo ne ogroža ali ovira ostalega prometa, - v modri coni, kadar je vozilo nepravilno parkirano, a ne ovira ali ogroža prometa do te mere, da bi ga bilo potrebno odstraniti s specialnim vozilom za odvoz. ------------