233 Letnik 47 (2024), št. 1 Mednarodna znanstvena konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci 15.–17. maj 2024 Mednar odna znanstv ena k onf er enca T ehnični in v sebinski pr oblemi kla - sičneg a in elektr onsk eg a ar hi vir anja je tudi v letu 2024 pot ek ala v Hot elu R adin v R adencih. Mednar odna k onf er enca T ehnični in v sebinski pr oblemi klasičneg a in elektr onsk eg a ar hi vir anja v sak o let o združuje str ok o vnjak e s podr očja ar hi - vistik e, dok umentalistik e, upr a v ljanja z gr adi v om in v se, ki se tak o ali drug ače ukv arjajo z ar hi vistik o in upr a v ljanjem dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er želijo slediti no v ostim na t em znanstv enem in str ok o vnem podr očju. K on - f er enca prinaša no v osti na podr očju t eor etičnih osno v ar hi v sk e znanosti in do - k umentalistik e, str ok o vnih post opk o v , r azisk o v anja, standar do v , smernic, dobr e pr ak se, pr ojekt o v in pr ogr amo v . V tr eh dneh so se pr edsta vili str ok o vnjaki in znanstv eniki iz desetih drža v (Slo v enije, A v strije, Nemčije, Nizozemsk e, Hrv a - šk e, Bosne in Her cego vine, Sr bije, R omunije, K oso v a in Združenih drža v Ame - rik e). Pripr a v e na let ošnjo k onf er enco so se začele pod v elikim vtisom nar a vne k atastr of e, ki je v a v gustu 2023 prizadela v elik del naše drža v e. K ot ustano v a, ki hr ani in v aruje k ulturno dediščino, smo bili v P okr ajinsk em ar hi vu Maribor posebej zaskr bljeni nad gr ožnjami, s k at erimi nas spopada nar a v a in ki pome - nijo v elik o ne v arnost za izgubo pomembnih k ulturnih spomenik o v . Ob popla - v ah smo postali pozorni na v se malenk osti, ki lahk o vpli v ajo na zaščit o gr adi v a – od pr e v enti vnih deja vnos ti in načrt o v anja za nujne primer e do sist emo v za nadzor in opozarjanje, r ednih vzdrže v alnih del t er izobr aže v anja in usposablja - nja osebja. Z ustr eznim načrt o v anjem, usposabljanjem zaposlenih t er upor abo pr e v enti vnih ukr epo v in t eh nologije je mogoče zmanjšati tv eg anje pošk odb na k ulturni dediš čini zar adi popla v t er zagot o viti njeno do lgor očno ohr anjanje in dost opnost . Pr a v zat o smo u v odni del let ošnje k onf er ence namenili prispe v k om in a vt orjem, ki opozarjajo na ne v arnosti in tudi k onkr etno pr edsta v ljajo izk ušnje pr et ekle k atastr of e, ki je v št e vilnih primerih pomenila izgubo dr agocenih do - k ument o v . Ali smo na tak šne k atastr of e do v olj dobr o pripr a v ljeni? Smo do v olj usposobljeni, da v tr enutk u k atastr of e spr ejmemo najbolj str ok o vno odločit e v? Lansk e popla v e so odpr le nemalo vpr ašanj, ki še t erjajo odgo v or e. Se v eda nismo edini, ki se s t o vrstnimi t ež a v ami spopadamo. Nar a vne nesr eče že leta pestijo s v et in zanimalo nas je, k ak o so na tak šne primer e pripr a v ljeni k olegi ar hi visti po s v etu. V u v od nem de lu k onf er ence je prisotne pozdr a vila dir ekt orica P okr ajin - sk eg a ar hi v a Maribor mag. Nina Gost enčnik t er pr edsta vnik a gener alnih po - kr o vit elje v k onf er ence, podjetja Mikr ogr afija d. o. o. Boštjan Gaber c in podjetja T r e vis d. o. o. mag. Iv an Šijanec. Uv odni pozdr a v je udeležencem k onf er ence na - menila tudi pr edsednica Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije Mojca Horv at . Ob zaključenem jubilejnem letu P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor je dr . Sla - vica T o v šak, nek danja dir ekt orica in pr edsednica s v eta za v oda, orisala 90-letno zgodo vino t e ar hi v sk e institucije in pomembne mejnik e. V letu 2024 je bila zaključena izgr adnja no v e sta v be Enot e za Pr ekmurje P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor . Mag. Nina Gost enčnik je tak o v u v odnem delu k onf er ence pr edsta vila značilnosti no v e sta v be. Gr e za najsodobnejše ar hi v sk e pr ost or e v Slo v eniji, ki na po vršini ok oli 1.700 m² v kl jučujejo moderna skla - Zbor o v anja || Assemblies 234 Ocene in poročila || Reviews and Reports dišča, čitalnico, pr eda v alnico, r azsta višče, delo vne pr ost or e, r azpr aše v alnico in k onf er enčno sobo. V u v odnem de lu k onf er ence so bile pr edsta v ljene t eme, v ezane na v ar o v a - nje ar hi v sk eg a gr adi v a pr ed nar a vnimi nesr ečami. Mag . R alf Jacob, pr edsednik Združenja nemških ar hi vist o v , je pr edsta vil pr ak so nemških ar hi v o v pri pr e v en - ti vi pr ed izr ednimi dogodki v ar hi vih Z v ezne r epublik e Nemčije. Dr . Vink o Ski - t ek iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor je v s v oji pr edsta vitvi go v oril o v ar o v anju dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a v luči popla v na K or ošk em v letu 2023, k o je nar asla v oda v r egiji po vzr očila pr ecej šk ode, tudi na dok umentarnem in ar hi v sk em gr adi vu. Pr edsta v ljena je bila še ena izk ušnja iz leta 2023: Monik a Št ef elin iz P sihiatrične bolnišnice Begunje je slik o vit o opisala izk ušnjo popla v in napor e za sanacijo šk ode po njih. Drugi dopoldanski del pr eda v anj je bil namenjen digitalni tr ansf ormaciji ar hi v o v . Dr . Th omas Aigner iz or g anizacije Time Machine je pr edsta vil, k ak šna gonilna sila je digitalna pr eobr azba ar hi v o v in k ak šen je njen družbeni učinek. Thomas Hengst iz F amil y sear ch Int ernational je izposta vil izzi v e in priložnosti, ki jih prinaša množična digitizacija ar hi v o v . T erminološk e zag at e ok oli pojmo v digitizacija in digitalizacija sta v s v ojem prispe v k u pr ed sta vila mag. Mitja Sadek iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana in dr . Mir osla v No v ak iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor . Dobr o pr ak so Zgod o vinsk eg a ar hi v a Celje z digitizacijo šolskih kr onik je pr ed sta vila V esna K oče v ar , medt em k o je dr . Br ank o Šuštar iz Slo v ensk eg a šol - sk eg a muzeja pr edsta vil digitizir ano zbir k o šolskih podatk o v iz ar hi v sk e zbir k e v Slo v ensk em šolsk em muzeju. P opoldanski del je začel Alek sander La vr enčič z R TV Slo v enija s pr eda v a - njem Boril sem se z umetno int eligenco, medt em k o je Gr egor Za vršnik iz podje - tja Geoar h pr edsta vil Smernice iniciati v e E vr opsk e k omisije za dok umentir anje ar hi v sk eg a gr adi v a eAr chi ving. Sledil je prispe v ek pokr o vit elja k onf er ence, viso - k ošolsk e izobr aže v alne usta no v e Alma Mat er E ur opaea, s pr edsta vitvijo analize diplom prv e bolonjsk e st opnje Ar hi vistik e na AMEU-ECM. Gener alni pokr o vit elj k onf er ence za klasično ar hi vir anje, podjetje T r e vis d. o. o., je let os f ok us usme - rilo v tr ajnostni r azv oj. Inž. Jasper Hunnek ens z Nizozemsk e je pr edsta vil pri - spe v ek z naslo v om V eč k ot k art onsk e šk atle: T r ajnostne r ešitv e za skladiščenje za bolj zeleni jutri. Gener alni pokr o vit elj k onf er ence za elektr onsk o ar hi vir anje, podjetje Mikr ogr afija d. o. o., je pr edsta vil primer iz pr ak se. Mitja C ur k iz pod - jetja Alpacem Cement d. d. je pr edsta vil njiho v o izk ušnjo z množično izv edbo ur editv e, digitalizacije in hr ambe gr adi v a v podjetju. P opoldan je bil obarv an str ok o vno-družabno. Odprti sta bili d v e r azsta vi: Knjige v ar hi vu – v službi člo v ek a, ki jo je pripr a vil P okr ajinski ar hi v Maribor , in r azsta v a 12 dni, k o smo bili sr edišče s v eta – 40 let od XIV . zimskih olimpijskih iger v Sar aje vu, ki jo je pripr a vil Zgodo vinski ar hi v Sar aje v o. Drugi dan k onf er ence je bil r azdeljen v d v e sek ciji – pr eda v anja in de - la vnice. V K ongr esni d v or ani so pr eda v at elji obr a vna v ali str ok o vno pr oblema - tik o obdela v e ar hi v sk eg a gr adi v a. Dr . Arian R ajh s Filozof sk e f ak ult et e Zagr eb je pr edsta vil prispe v ek z naslo v om Ar hi v ski popis postane r esnično k olabor a - ti v en: v aja standar da Zapisi v k ont ek stih (RIC). Dr . Bogdan Florin P opol vici iz R omunsk eg a drža vneg a ar hi v a v Br aso vu, R omunija, je nadalje v al s standar di popiso v anja in se spr aše v al, k ak šna je prihodnost ar hi v skih isk alnih pripomoč - k o v . Špela Sečnik, študentk a na Alma Mat er E ur opaea in zaposlena v podjetju Mikr ogr afija d. o. o., t er Nina Sot elšek iz Mestneg a muzeja Kršk o sta pr edsta vili upor abnišk o izk ušnjo Virtualne ar hi v sk e čitalnice na t emo Matije Gubca in nje - go vih sledi v Kršk em. Špela V aladžija iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor je go v ori - la o r azsta v ah k ot medijih za pr edsta vit e v ar hi v sk eg a gr adi v a. O učink u čust e v na pripr a v o in per cepcijo ar hi v skih r azsta v je go v orila Mojca Horv at , pr a v tak o iz P okr ajinski ar hi v Maribor . Dr . Julija Barunčić Pletik osić in dr . Željk a Križe iz Hrv ašk eg a spominsk eg a do k umentacijsk eg a centr a dom o vinsk e v ojne, Zagr eb, Hrv ašk a, sta go v orili o v logi ar hi v o v in ar hi v skih vir o v pri pouk u zgodo vine na 235 Letnik 47 (2024), št. 1 Hrv ašk em na primeru pouk a sodobne hrv ašk e zgodo vine. Saša Đukić iz Ar hi v a R epublik e Sr bsk e, Bosna in H er cego vina, je pr edsta vil odprt ok odne r ešitv e v ar - hi v skih ustano v ah, medt em k o je Siniša Domazet iz Ar hi v a Bosne in Her cego vi - ne pr ed sta vil pr ak so, ki se je pok azala pri pono vnem odkritju in digitalni obde - la vi a v str o-ogr sk eg a k art ogr af sk eg a pr eg leda Bosne in Her cego vine iz obdobja 1880–1885 v Ar hi vu Bosne in Her cego vine. Milena P opo vić Subić in Vladimir Iv aniše vić iz Ar hi v a V oj v odin e sta pr edsta vila k atalog post opk o v k ot del v odenja e videnc t er mag. Marijana T odor o vić Bilić iz Ar hi v a R epublik e Sr bsk e ob v eznost opr a v ljanja str ok o vneg a izpita za upr a v lja v ce e videnc. V zpor edno s pr eda v anji sta bili izv edeni d v e str ok o vni dela vnici. Prv o je izv edla dr . T atjana Hajtnik iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije. V okviru dela vnice, ki je bila namenjena ar hi v skim str ok o vnim dela v cem, knjižničarjem, IT -str ok o v - njak om in v se m ostalim, ki so v ključeni v pr ocese digitizacije v s v ojih or g aniza - cijah, so udeleženci r azisk o v ali k omplek sni s v et digitizacije r azličnih vrst zapi - so v . Pr eda v at eljica je zajela celot en spekt er t ematik, potr ebnih za zagota v ljanje k ak o v osti in uspešnosti v aših pr ojekt o v digitizacije, od u v odnih k oncept o v do napr ednih t ehnik. Drugo dela vnico sta izv edla dr . Bogdan Florin P opo vici iz R omunsk eg a drža vneg a ar hi v a v Br aso vu in dr . Martin Stürzlinger iz Ar chi v ersuma. Dela vnica je bila namenjena ar hi v skim str ok o vnim dela v cem t er se je pog labljala v met ode ar hi v sk eg a popiso v anja z modelom R ecor ds in Cont e xts. P opoldne naslednji dan je bila izv edena str ok o vna ek sk urzija. Udeleženci ek sk urzije so se podali v najbolj ur ejeno r omsk o naselje v Slo v eniji in E vr opi, na Puščo, kjer jim je r omsk o k ultur o, jezik, običaje in k ulin arik o pr edsta vila Z v eza R omo v Slo v enije. Zat em so se odpr a vili na og led no v e sta v be Enot e za Pr ekmur - je v Mu rski Soboti, kjer so si og ledali no v e pr ost or e in r azsta v o z naslo v om Ej, R omale. Pr ekmurski R omi v sliki in besedi, ki jo je pripr a vila Gor dana Šö v egeš Lipo v šek. Str ok o vno ek sk urzijo so zaključili v šunk arni K odila v Mar kiša v cih, ki že vrst o let pr oizv aja najboljše pr ekmursk e in goričk e šunk e. Zadnji dan k onf er ence je bil namenjen ar hi v om in ustv arjalcem ar hi v sk eg a gr adi v a. Slišali smo sedem pr eda v anj. Dr . Benjamin Lesjak iz podjetja Datainf o d. o. o. Maribor je spr ego v oril o inf ormacijski v arnosti v skladu z no v o zak onodajo, dr . T atjana Hajtnik iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije je go v orila o t em, k ak o sta po v e - zana inf ormacijsk a v arnost in dolgor očna hr amba zapiso v v digitalni obliki. Mag. Hana Habjan iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana je izposta vila pogost e dileme s v et o v alnih dela v ce v v vrt cih in šolah g lede ar hi v sk e dok umentacije, ki nastaja pri njiho v em delu. Mag. Hed vik a Zdo v c iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje je pr edsta - vila hr ambo dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a v stalni zbir ki na upr a vnih enotah na območju Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje, Sanja Šur bek iz Uni v erzit etne - g a kliničneg a centr a Maribor je pr edsta vila prispe v ek z naslo v om Dopustnost in dost opnost pridobi v anja medicinsk e dok umentacije s stališča v arstv a osebnih podatk o v . Gr egor Šk af ar iz Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Maribor je go v oril o pomenu in upor abi matičnih knjig na str ani Matricula Online za ja vnopr a vne osebe, med - t em k o sta Br anisla v a Majerič Bolk a in Kristijan T r oha iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana pr edsta vila prispe v ek z naslo v om Pr et eklost na dosegu klik a: upor aba ar hi v sk eg a gr adi v a za potr ebe zgodo vine in drugih znanosti t er upr a vno-pr a vnih post opk o v v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana, Enoti v Ljubljani. Ob k onf er enci je izšla knjig a po vzetk o v v seh pr edsta vit e v v slo v ensk em in ang lešk em jez ik u, ki so jo udeleženci k onf er ence pr ejeli ob r egistr aciji. Celotni prispe v ki, pr edsta v ljeni na k onf er enci, bodo obja v ljeni v sedmi št e vilki časopi - sa ar hi v sk e t eorije in pr ak se Moderna arhivistika , ki jo izdaja P okr ajinski ar hi v Maribor . Na pod lagi pr edsta v ljenih v sebin na k onf er enci lahk o po vzamemo nasle - dnje usmeritv e: 1. Nar a vne nesr eče, pr ed v sem tist e širših r azsežnos ti, lahk o zelo pošk oduje - jo ali uničijo ar hi v sk o in dok umentarno gr adi v o. Zat o je tr eba permanen - 236 Ocene in poročila || Reviews and Reports tno or g anizir ati in usposabljati člo v ešk e vir e t er zagota v ljati drug a sr ed - stv a za učink o vit o odpr a v o posledic t o vrstnih nesr eč. P osebno pozornost je tr eba pos v ečati pr e v enti vnim ukr epom za zagota v ljanje mat erialneg a v arstv a ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a. 2. V prist ojnih ar hi vih in pri ustv arjalcih se spopadamo z u v ajanjem delne ali celo vit e digitalne pr eobr azbe poslo v anja t er s t em tudi odnosa do ohr a - njene dok umentacije. S t em po v ezane izzi v e je tr eba pr a v očasno zazna v a - ti, jih opr edelje v ati in jih spr oti v okviru možnosti r eše v ati, med drugim tudi s smiselno upor abo najsodobnejših t ehnoloških r ešit e v . 3. Pr edsta v ljanje in pr omo vir anje ar hi v sk eg a gr adi v a na ar hi v skih in drugih r azsta v ah, v publik acijah, na spletnih portalih it d. zaht e v a r azv oj in upor a - bo št e vilnih met od ozir oma spoznanj s pr edmetneg a podr očja. V se t o naj služi takim r ešitv am, ki bodo blizu dojemanju in občut enju tudi nestr o - k o vnjak om s pr edmetneg a podr očja. Na podoben način je tr eba r azmišlja - ti tu di pri oblik o v anju in gr adnji (vzajemnih) ar hi v skih metapodatk o vnih zbir k. 4. Inf ormacijsk a v arnost v najširšem smislu besede postaja v edno pomemb - nejši de ja vnik uspešne digitalne pr eobr azbe ar hi v sk e in dok ument ološk e deja vnosti. V endar t e ne smemo dojemati le npr . na t ehnološki r a vni, am - pak k ot način dela v sodob nih ok oljih, ki so sicer standar dizir ana in za - k onsk o r egulir ana. 5. Pr eda v anja in r azpr a v e na t ej k onf er enci k ažejo potr ebe po vzposta v ljanju int enzi vnejših načino v meds ebojneg a k omunicir anja, a pr ed v sem želje po boljši izmenja vi inf ormacij o sodobnih r ešitv ah in ar hi v skih str ok o vnih izk ušnjah z najširšeg a podr očja ar hi v sk e deja vnosti. mag. Nina Gost enčnik