štev. 40 Cena 15 cHn PTIU, 9. oktobra 1959 Lehtik Xll| Ko so sovjeti pred dvema leto- ma izstrelili svoj prvi satelic, so politiki napovedovali novo ero, m to ero popuščanja, ker v obdobju razvoja medcelinskih raket, sate- litov, kozmičnih raket in drugih dosežkov v znanosti, ni več pro- stora za ozke politične spore in napete odnose med držav^ii-rti. Za to obdobje tudi lahko trdimo, cia se je začel led počasi tajati in da so številne svetovne probleme re- šili na miroljuben način. Najno- vejši obisk sovjetskega premiera HruSčeva v ZDA je to še bolj po- trdil. Američani so tudi že dvo- umno povedali, da so pripravljeni na kompromis glede Berlina ter združitve Nemčije. Zopet samo en dokaz več, da je možno urediti probleme na miren način. Dogodek zadnjih dni so bile an- gleške volitve, na katerih sta si vodilni stranki, konservativna in laburistična, skušali zagotoviti prvenstvo v oblasti. Podatkov o dokončnih volilnih izidih še nima- mo, tako da lahko samo ugibamo, kakšno politiko bo zagovarjala ena ali druga stranka. Z morebitno zmago laburistov ne smemo pri- čakovati v zunanji politiki preve- likih sprememb, ker »delavska« (t. j. laburistična) stranka dela v Veliki Britaniji dosledno v okvirih sedanjega kapitalističnega reda. To se pravi, da ne bodo razbili at- lantsko enotnost, niti ne bodo sklenili s Sovjetsko zvezo kakrš- ni koli sporazumov, ki bi oma- jali zahodno zvezo. Od laburistov lahko samo pričakujemo, da bodo nekoliko dosledneje zagovarjali politiko mednarodnega popušča- nja in da bodo bolj strpno reše- vali kolonialna vprašanja. Tudi na notranjepolitičnem pod- ročju bodo nastopile ob morebitni laburistični zmagi samo delne spremembe, ki pa imajo bolj upravni kot družbeno-politični po- men. Lalxiristi so obljubili vrsto olajšav za delovne ljudi in za upokojence, če pa bodo to lahko izpeljali spričo precej napetega finančnega položaja, je še vpraša- nje. Konservativci jim namreč očitajo, da so predvolilna gesla lepe obljube, ki pa bodo neizved- ljive. Tako so laburisti obljubili, da bodo zmanjšali takse na blago. Na račun dosedanjih taks je vla- da zbrala letno deset milijonov funtov, ki jih je potrebovala za kritje državnega proračuna. Če bi laburisti te takse odpravili, bi morali najti nekje drugje ta de- nar, kajti v obratnem bi prišlo do primanjkljaja. Iz tega lahko skle- pamo, da bo prišlo, ob morebitni zmagi laburistov, samo do manj- ših reform, kajti tokrat so na- cionalizacijo skorajda povsem za- molčali. Alžirski problem .je ostal tre- nutno na mrtvi točki, čeprav je začasna alžirska vlada odgovorila zelo ugodno. Popustila je v šte- vilnih vprašanjih, toda ne glede na to. bodo Franuozi zaenkrat na- daljevali vojno do konca. S takim trdovratnim stališčem ne bodo dosegli ničesar. Alžirci so pop"^- stili glede mesta razgovorov. Prej so vedno trdili, da bi se morali sestati na nevtralnem ozemliu, se- aaj tega nc ?""ht'?vajo več. Namig- nili so tudi, drl bi lahko razpustili začasno vlado in da bi kasneje se- stavili <''.K;irski predstavniki na osnovi svobodnih volitev svojo ob- last. O vsem tem pa Francozi no- čejo ničesar slišati. Na spremem- bo francoskih stališč bomo morali čakati še nekaj časa. iO. oKlobra 40. letnica K.t*J NEKAJ SPOMfIlOV MA DELO SKOJ V PTUJil Današnja mladina vse premalo pozna dcio SKOJ v naši občini, to pa predvsem zaradi tega, ker ne obstaja gradivo o naprednem mla- dinskem gibanju v naši občini, predvojni skojevci pa so v glavnem v najrazličnejših krajih naše do- movine, mnogi med njimi pa so padli junaške smrti med drugo svetovno vojno v partizanskih če- tah "in odredih. Zaradi tega ob- javljamo nekaj skromnih podat- kov o delovanju SKOJ v Ptuju. Ti podatki so skromni in nept:»polni, ker je med skojevci veljalo stro- go načelo molčečnosti. Vsak sko- jevec, je bil pripravljen dati živ- ljenje, samo da ne izda svoje or- ganizacije, zato je med njimi ve- ljal izrek: »Življenje dame, SKOJ ne izdamo!« Da je SKOJ v Ptuju uspel vzgojiti take ljudi, ki se ni- so bali smrti je dokaz, da je 54 predvojnih skojevcev romalo sko- zi zapore bivše Jugoslavije, gesta- pa in nacistov in da so se skoraj vsi junaško zadržali pred sovraž- nikom. Takega, ki bi izdajal bi se prijel prezir in bi bil izločen iz poštene družbe. Ne moremo točno ugotoviti dneva, ko se je pri nas začela ši- riti napredna misel, vendar pa do- mnevamo, da so jo širili ljudje, ki so se vračali iz ruskega ujetni- štva. Ti so prinesli ideje sociali- stične revolucije in komunizma, delno pa tudi stari social-demo- krati, ki so širili napredno misel med mladino. V E*tujii samem je bilo nekaj takih, ki so že zgodaj širili Marxove ideje. To so bili že- lezničarji Šegula, Rozman in dru- gi iz Pirihove tovarne. Znano je, da je bi! leta 1922 velik štrajk železničarjev, pri katerem so so- delovali tudi ptujski železničarii, ki jih je bilo nekaj zaradi tega od- puščenih iz službe. V Ptuju smo imeli dva komunista, in sicer že- lezničarja Voda Leopo'da že od leta 1920 in Krambergerja Franca od leta 1922, pozneje pa sta se pojavila brata Potrč, dr. Jože Po- trč in njegov brat Otmar. Ti prvi komunisti so v Ptuju širili na- predno misel mea mladino. Lete 1920 je Partija postavila- na vo- litvah tudi svojega kandidata, kat je dokaz, da je bila že precej moč- na in je imela vpliv med ljudmi, Svoj vpliv sta Partija in SKOJ ši- rila med socialdemokrati in med člani legalnih delavskih organiza- cij, v sindikatih in drugih. Mladi- na v Ptuju je osnovala prvo ko- munistično celico leta 1933 na ptujski gimnaziji. Ena najvidnejših manifestacij SKOJ in komunistov v Ptuju je bila 8. septembra 1933, ko je bila velika slovesnost ob priliki 25- letnice septembrskih dogodkov v Ptuju. Ob 2o-letnici teh dorjodkov se je v Ptuju zbrala velika množi- ca ljudi. To je bilo v času Zivko- vičeve diktatur?, ko sta Partija in SKOJ živela v največji ilegali. Ob tej proslavi so komunisti in sko- jevci organizirali napisno akcijo, napisali parole komunistov, znake srp in kladivo, obesili rdeče za- stave na drogove visoke napetosti in to ravno na tistih mestih, kjer je šlo mimo največ ljudi. Oblast- niki so se obračali proti zastavam, toda sneti jih niso mogli. Zanimi- vo je. da se je še do danes ohra- nil 'eden od teh znakov, ki ga je narisal Franc Čuček z Dušanom Kvedrom in Vido Carlijevo, in si- cer na ptujskem gradu. Ta znak je ohranjen od leta 1933. E^olicija je na vse te akcije tudi reagirala in so bile takrat izvršene prve aretacije. Takrat so bili aretirani Ivan Bratko, Dušan Kveder, Mir- ko Centrih, Ivan Potrč, Ilec, Ko- gelj, Vnuk ter še nekateri drugi. Na ptujski gimnaziji so bili med najaktivnejšimi skojevci Kveder, Ilec, Bratko, Žnidarič, Kuhar in drugi. Ustanovili so literarno dru- štvo Otona Zupančiča, ki je izda- jalo list »Rast«, to je bilo ravno v času, ko sta SKOJ in Partija preživljala krizo. List je opisoval SZ. Zaradi tega je prišla na gim- nazijo policija in aretirala neka- tere mladince, med njimi Rudija Ileca in Branka Šalamuna. V tem času so bile izvršene tudi mnoge izključitve iz gimnazije. Te izklj»i- čitve so bile eden najtežjih udar- cev, ki jih je dobil SKOJ v Ptuju. Nikjer v Sloveniji ni bilo tako množičnega izključevanja dijakov kot v Ptuju. Na gimnaziji kljub tem udarcem skojevci niso prene- hali z dejavnostjo. Leta 1938 so se pojavili novi skojevci na gimna- ziji, ki so že prestali nekatere izkušnje. Skojevci so šli v vse množične organizacije ter tam razvijali in širili napredno misel. Ptuj.ski skojevci so hodili na kon- ference, ki so bile v merilu Slo- venije. Prva konferenca je bila na Planini. Na tej konferenci sta bilo Zvonko Sagadin in Bagar. Na dru- gi konferenci ki je bila v Suša- ku, so se zbrali skojevci iz vseh srednjih šol Slovenije. Tu so ptuj- ski skojevci prednjačili pred osta- limi ter jih učili, kako je potreb- no delati s srednješolci. (Nadaljevanje na 2. strani) 7. oiftober — dan artiteriie \epcasben bo ostal spomin na dan, ko so naši artilerijci prema- ga!! sovražnika pri Kraljevu oktobra 1941. Prav tako zgodovina ne beleži veliko podobnih primerov o dejavnosti artilerlje, kot so bili oni v Peti ofenzivi, pri Rndnu ali na Sremski f.-onti... Ob teh pri- merih se še danes učijo naše m lade generacije topničarjev. Ve- dno, ob vsaki priložnosti: v šoli, pri strel jim ju rn pri vajah. To je velika moč, ki trdno stoji na mejah naše domovine in je vedno pripravljena žrtvovati svoja živ Ijenja, če bi bila v nevarnosti neodvisnost naše države ali mir v svetu! Predsedrtik Janko V(>girinec govori mladinski delovni brigadi na novem gradbišču Prejšnji ponedeljek 5. t. m. je predsednik Občinskega ljudskega odbora Ptuj, Janko Vogrinec, za- sadil prvo lopato kot simbo4ičen pričetek gradbenih del pri grad- nji nove Tovarne avtomobilske opreme v Rajšpovi ulici v Ptuju. Ob tej priložnosti je bila majhna svečanost posebej še v zvezi z ustanovitvijo delovne brigade, ki jo sestavlja 70 mladincev iz dosedanjih in sedaj ' združenih podjetij Tovarne avtomobilske opreme in Industrije kovinskih in lesnih izdelkov v Ptuju, ki bo s prostovoljnim delom pomagala pri gradnji novih objektov, kate- rih graditev pa je sicer prevzelo podjetje »Remont« iz Ptuja. Slo- vesnosti cb pričetku gradberdb del so prisostvovali: sekretar obč. kom. ZKS Ptuj Ivan Kranjčič in zastopniki investitorja, pro- jektanta in izvajatea gradbenih del in, kakor že omenjeno, novo ustavljena mladinska delovna brigada. Zvedeli smo, da bodo zavzema- li novi objekti, ko bodo popolno- ma dograjeni 15.000 kvadratnih metrov zazidanega prostora. Gradnja bo trajala nekaj let in so sedaj začeta dela le uvod v prvo gradbeno etapo, ki jo financirata sedaj združeni podjetji sami. Ko bo na pristojnem mestu potrjen celoten investicijski program, se bo začela gradnja nadaljnjih obratnih prostorov in končno upravnega poslopja. MEDNAirODMl SEJEM OD U. no 25. OKTOBRA 1^59 ¥ UUtUANI Letošnji, že VI. medaiarodni se^ jem elektronike, telekoiKunikacij in avtoma.tizacije je dobil razšir- jen program še z vključitv jo nuklearoe tehnike. Ta s^pec alizi- rani sejem prirejajo vsako Jeto na Gospodarskem razstavišču v Ljubljan; pc4 skupnim naslovom »SOIX)BNA ELEKTRONIKA«. Letos sodelujejo na tem sejmu vse svetovno znane tvrdke iz Ev- rope. Amerike m Azje, žal je svoje scdelovanje letos odpove- dala ZS3R. Med tujimi razstavljavci bo ned\»orrmo vzbujal največ pozor noet; raizstavni paviljcn tvrdke »TOSHIBA« iz Tok a, kjer bedo zelo zanimivi japon.?ki izdelk: s področja elektronike ;n mtkro- tranzistorske tehnike. Ameriška podjetja bo med dru- gim zastopalo tud, svetovno zna- no podjetje »R.C. A.«, angieška pa tud; -podjetje »Marccnt-Instru- ment Limited«. Na sejmu raz- stavljajo med drugim znana pc-d- jetja :z Franc je, Danske, Belgije kakot tudi drugih evropskih dr- žav. Tako bodo proizvodnjo Za- hodne Nemčije med drugim raz- stavljale firme »Siemens Halske«. »Agfa«. »Rohde & Schwarz«. »Ko- S!mex« itd. Med italijanskimi razstavljavci naj omenimo zlast »Instituto per L' autcmaticne« iz R:ma, nadalje podjetja »Ferrania«, »Isola«, »S. 1. N. D. E. L.« iz Milana itd. Med av- strijskimi razstavljavci bi zla.sti omenilr svetovno znano podjetje »Standard Teleohon« • iz Dunaja, med švicarskrmi ugledno podjetje »ISOLA« Profizvodnjo ČSR bo za- stopalo znsno izvozno podjetje »KOVO« iz Prage, a madžarsko podjetje »BUDAVOX« in »ME- TRIMPEX« iz Budimpešte. Med jugoslovanskimi razstav- ljavci so vsa pomembnejša pod- jetja s tega področja, zlasti pa moramo omeniti vse tri inštitute za nuklearno tehniko iz Vinče. Zagreba in Ljubljane. Pasebnl tehsiični dnevi: od 19, do 22. oktobra Ker se nahajamo pred pospe- šenim uvajanjem avtomatizac je v našo proizvcdnjo. je izredno nujno, da čimprej razvijemo do- mačo proizvodnjo raznih sestav- nih oz r. rezervnih delov za elek- tronske naprave. V zvezi s tem bo na sejmu pri- kazana ';ud posebna razstava se- stavnih delov, ki jih že proizva- jajo jugoslovanska podjetja. Ra- zen tega pa bo v dneh 20. in 21. oktobra tvdi prvo posvetovanje o sestavnih dekh elektronskih na- prav Da b: se razni strokovnjaki z podietij temelifteje seznanili s problemom naše postopne avto- matizacije gcspodarske proizvod- ■ nje, sta ponedeljek 19. in četrtek 22. oktcber predvidena kot po- sebna tehniča dneva, kjer bodo zlasti temel.Vteje pojasnjevali, pn-aktčno demcnstrirali in pr ka- zovali ponembnost raznih izdel- kov. Socializirani mednarodni sejmi elektronike, telekomunikacij, av- tomat zaci je in nuklearne tehnike so s tem prdobili na svojem po- menu ter se bodo v prih-cdnje še bolj razvijali v zelo pomom^ino gospodarsko dejavnost. P. Š. S T A H S E M ! Zaradi pomanjkanja šolsk.h pro- storov in učnega kadra je-v na- šem mestu v letošnjem letu or- ganiziran šolsk; pouk na vseh osemletkah dopoliJne m i>opoldne. Kljub temu. da je učiteljsk. zbor ufK>števaI želje stsršev. v vseh primerih le ni mogel staršem ugoditi. Zato se dogaja, da je marsikateri otrok brez nadzor- stva, vsled česar trp; učni uspeh, kot vzgoja, saj n ma možnost;, da bi mu kdo pomagal. Društvo prijateljev mladine že-li staršem pomagat; ter name- rava organ.zirati dnevno nadzor- stvo za šoloobvezne otroke. V Doštev pridejo otroci, katerih rc'd;telja sta zaposlena. Otroci bi pod nadzorstvom , opravljali šol- ske naloge, se pripravljali na p->uk ter svoj prosti čas preživel; v zabavi in razvedrilu. Mesečni prispevek za otroka, kjer sta oba roditelja zaposlena bi bil 300 do 500 d;n. soc;3lno šibkim pa bi bil \'Stop v zave- tišče brezplačen. Starš;, ki želite vključiti otro- ke v zavetišče pošljite prijave na Društvo prijateljev mladine Ptuj — Marin Majda — Mladika. Čas nadzorstva b; b;l od 7. do 12. 'ure dr>po'dne m od 14.50 do 19. ure popoldna. ZB NOV se pripravlja ne občni zbor v soboto 7. novembra t. I. bo imela Zveza borcev Kidričevo let- ni občni zbor s pK>ročili odbora in razpravo o dosedanjem delu ter o programu bodočega dela. ZB NOV Kidričevo se zavzema za okrepitev zgodov;ns'ie razni krožki. Omenjam samo kemijski krožek, kateremu je dalo društvo na raz- polago svoje prostore in gmotno podporo in ki zbira lepo število mladih kemikov k ustvarjalnemu in raziskovalnemu delu. Navedene so samo nekatere de- javnosti društva. Jasno in razum- ljivo je. da je za doseganje še lepših uspehov potrebna društvu večja moralna in materialna po- moč. Zato pozivamo vse prijate- lje mladine, ki še rri.so člani dru- štva, da se včlanijo in tako tudi oni pripomorejp k usoešnejšemu delu. Letna članarina znaša le 60 din, Ptujčani. če se bo v orihod- njih dneh zolasil tudi P'*; vas član upravnega odbora DPM s prijavno polo in s orošnio za pla- čilo članskeoa Dri.<:oevka ga ne imejte za nad^ežneža. motilca va- šeoa prostena časa. Vključite se tudi vi v vrste Društva prijateljev mladine' Srečna in zadovoljna mladina — lepša bodočnost. S. H. Ob 40-letnlci KPJ pošltjlamo vsem čJanom IK$ v ptujsici občini tovariik e pozdrave. UREDNIŠTVO. PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 9. OKTOBRA 1959 Kidričevo Delavski svet devetniijstlč zasedal Včeraj, v četrtek, 8. oktobra, dopoldne je 19. zasedal v TGA deiavski svet z razpravo o nve- stic jskem programu v obratu gj ntce ter o programu za avto- matizacijiO tovarne glinice, o pro- gramu dela Mravstvenega doma, o sredstvih za vzgojo kadrov n za zgraditev centra za strokovno šolstvo v Mariboru, o seminarju za delavsko upravljanj« 1960. 'e- ta, ki se ga bo udeležilo 6 čla- nov kolektiva, o predračunu za cestno razsvetljavo v K dričevem in o drugih važn h vprašanjih, ki so jih vzeli na dnevni red. 40-otist. redukcija toka zadržuje proizvodnjo Na sedanjo pro;zv:dnjo alumi- nija v Tovarni giinice in aluminija Kidričevo občutno vpliva 40 odst. rodukc ja toka glede na male ko- ličine vode Drave. Če se stanje Drave ne bo izboljšalo, bo dalje časa trajajoča redukcija toka vplivala na letn, oian prcizvodnje v Kidričevem, ki so ga letos ho- teli k'iub rc-kon^trucrijj znatno preseči. Redukc ja je začela že 25. septembra in še vedno traja. Grndtll bodo odprt hlev za krave Kmetijsko gospodarstvo »Ptuj- sko p:>!je« Kidr čevo namerava graditi v Kidričevem pri sedanj-h gospodarskih objekt;h še odprt h'ev za 100 krav molznic in mle^ kamico z molziščem. Republiška kom sija za revzijo projektov v Ljubljani je tozadev- ni glavni projekt za zgraditev tipskega cdortega hleva že odo- brila, pred kratbm pa je bila na licu me?ta še kom/sija, ki je do- ločila, ožjo lokacijo za to novo- gradnjo. Zldfirska de^a na tržnici . aolova Zidarska dela na novi tržnici v Kidričevem, ki jh opravlja pod- jetje »Grad s«, so v glavnem go- tova. Tržnica bo imela prodajal- no mesa, zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov^. Zgrajena je v pK>daljšku samskega doma. Je pritlična stavba, ki bo skupno s celotno opremo stala okrog 8 mi- lijonov dinarjev. Investitor je Stanovanjska uprava Kidričevo. DPD Svoboda pričela z delom Sredi novembra t. 1. bo imela DPD »Svoboda« Kidričevo občni zbor z obravnavo vseh perečih problemov društva samega kot tudi kulturnega življenja v nase- lju Kidričevo. Tekom novembra ali v začetku decembra c. 1. namerava »Svobo- da« pripraviti za prebivalstvo Ki- dričeva prijetno nedeljsko popol- dne z združenima nastopoma »Po- kaži, kaj znaš« in »Spoznavajmo svet in domovino«, na katera bo pozvala mla-dino in odrasle z območja nekdanjega ptujskega okraja, V petek, 9. oktobra t. L, pa začneta s pevskimi vajami »Svo- bodina« moški in mešani pevski zbor pod vodstvom Branka Raj- šterja. Pod vodstvom Edvarda Mencnija pa že vadi godba na pihala. Lovska družina prijela divjega lovca Lovska družina Kidričevo je zasačila „pred kratk m v svojem lovskem revirju divjega lovca R. 1. iz Hajd ne, mu odvzela nabito orožje in ga pr javila oblastem. Imenovanega so imel' že dalj ča- sa na sumu, da zahaja z orožjem v lovski revir in so ga opazova.i ter ga končno tudi ujeli v 1o\tšču. Društvo naprednih žena pripravilo dva tečaja ppjštvo naprednih žena Kidri- čevo je organiziralo dva ku- harska tečaja za žene in dekleta iz K dričeva :n okolice, ki bi se rade naučile pravilno pripravljati hrano, vlagat^ zelenjavo, priprav- ljati sokove n drugo. Prvi tečaj je končal 28. septembra, drugi pa bo končal 13. oktobra t. 1. Oba tečaja vodi Ema Valnerjeva iz Ptuja, pomagata pa ji predsed- nica društva Pšajdova m tajn ca Kopnvčeva z Kidričeva. Za oba tečaja je pokazala vse razumeva- nje tovarniška smdikaina orga- nizac ja. Avto-moto društvo ima že svoji vozili Letos poleti ustanovljeno Av- to-moto društvo Kidričevo že šteje 200 članov. Iz začetnega nezavid- nega premoženjskega stanja si je dništvo opomoglo z notranjim članskim brezobrestnim fKisoji- lom, ki jim. je dalo okrog 230.000 din. ne'Inili. Nasme- jana mladina je pon-csna ns svoj uspeh ob končanem koristnem d?lu ugotovila, da .so skrbni stat-š« žrtvovali za .svojo šolsko deco 4000 kg krompirja. Sami so iz- računa' , da so tako zbrali okrog 4-5.000 din, n iz otroških oči je kar sijala zavest: »Ja, ja. — kaj mi vse zmoremo!« Posebno, pr znanje prinada in!- cratorju u?p?le akcije članu šol- =keqa odbora tov. ing. Antonu ("^ro^fu ter odbornikoma tov. Fran- cu Paveo z G°rečje vasi in tov. Justrn, Stropnik iz Zg. Hajdine. Seveda akcija ne bi moTla usneti brez T>otn>ežli vih voznikov Fran- ca Šolarja in Franca Cartla. Tudi v ha^dinskih picn rjih se polanoma budi .9amozavest in ple- meita vo\ia po enotni akc»ji za veliko .skupnost mladme. ki se vsak dan cb glavnem odmoru t3k>o rsda mota okrog šo'sk? ku- h n je . .. Štirideset tet od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ 13. oktobra 1919 — se začne v Sloveniji splošna tiskarska rtavka (do 8. decembra). 15. oktobra 1920 — v Trstu enodnevna splo.šna stavka; faštisti prvič požgo prostore listov »II lavoratore« in »Delo«. 11. cktabra 1925 — v Ljubljani pred magistratom demonsf ira 500 vajencev, ki zahtevajo izboljšanje paložaja. 12. okt-!bra 1925 — v Beogradu kongres »zedinjcnja« reformi- stičn h sndikatov, ustanovljen »Udruženi rndn'rk; sindi- kalni savez Jugoslavije« (URSSJ, kratko URS); glavni po- budniki zanj slovenski reinrmisti. 10. in 11 oktobra 1943 — v Metliki in na Suhorju kongres slo- venskih pravnikov. 9. oktobra 1927 — pirirede v Ljubljani vsa žen-ka dru.štva shod, kjer zahtevajo vobflno pravico, pravičnejšo socialno ureditev |r in svetovni mir. . 10. do 12. oktobra 1913 — v Kočevski Reki prvi kongres ZSM. KRAJEVNI ODBOR ZA PHOSIAVO 40-LEINICE ZKJ VID^ J CB ŠCAV.VICI VABI NA VELIKO PiiOSLIVO 4Q-LETmCE ZKJ KI BO 11. OKTOBRA 1959 V VID.MLI OB 5ČAVN1C1, ZDRU- ŽENO S 25-LETNICO LJUDSKE PRAVICE, 20-LETNICO ZGRADirs^ DO.MA »MATIJE GUB^A« IN OTVORITVIJO ZAVODA ZA ELEKTRIFIKACIJO PODEŽELJA. PTUJSKI KEMIJSKI LABOi^OtlJ ODFRT V sredo, 6. oktobra t. 1., je bil v mladinskem kemijskem labora- toriju v Mladinskem domu v Ptu- ju nastop mladih kemikov, članic in članov kemijskega krožka kot uvod v bodoče tretje redno teh- ničnovzgojno delo tega krožka. Na nastop je vodstvo krožka povabilo ptujske osebnosti, ki vne- to spremljajo delo mladine v iz- venšolskem času (Ivan Kranjčič, Viktor Knez, Rudolf Ceh, dr. Pav- ličeva, Katica Bračkova, profesor- ji in učitelji iz ptujskih šol) ter dijake, ki so se vabilu odzvali. V laboratoriju krožka, v pro- storni sobi, je bilo razstavljeno vse dragoceno premoženje krožka, ki ga vodi že 2 leti neutrudljivi profesor Mihajlo Pavličev. Po kratkem uvodu Vike Cvirnove in nagovoru Majde Kranjčičeve, ki se je zahvalila navzočim predstavni- kom za razumevanje ter podjet- jem in zavodom za pomoč ter po izročitvi šopka nageljčkov prof. Pavličevu je bil nastop mladih ke- mikov. Oblečeni v bele halje so mladi kemiki navzočim prikazali nekaj poskusov, kot n, pr. vulkan na. mizi, dim brez ognja, lupljenje jajc brez razbijanja lupine, pri- dobivanje ognja s čarobno palico itd. Pogledi vseh so bili uprti na mizo, kjer se je odvijal program. Za v.sakim končanim iroskusom je bil izvajalec deležen aplavza. Glede na reformo šolstva in vedno večji pomen fizike in kemi- je v življenju je pridobil mladin- ski kemijski krožek v Ptuju, ki je med najboljšimi krožki v Sioveniji, svojo vrednost zlasti za dijake gimnazije in učence drugih šol. Dani so vsi pogoji, da se bo ta krožek dalje razvijal in krepil, zlasti če bodo njegovo ucpeiino de- lo še dalje podpirala podjetja v Ptuju in Kidričevem ter v Ljub- ljani in drugod, kjer so že do- slej radi pomagali mladini. Nastop mladih kemikov in iz- rečene pohvale ter priznanja zagotavljajo staršem in vzgojite- ljem, da bo ta mladi krožek z družbenim upravljanjem v Ptuju v bodoče deležen še večje pozor- nosti vseh, ki usmerjajo in sprem- ljajo mladino na njeni mnogo obe- tajoči življenjski poti. silsko društvo Ptuj skupno z Ob- čnsko gasilsko zvezo izkazslo z razstavo gasilskega orodja in opreme v gasilskem domu, z ga- silsko baklado v soboto, 3. okto- bra, zvečer ter z zborovanjem na dvorišču gasilskega doma, v ne- deljo, 4. oktobra, pa z veliko praktično vajo na Titovem trgu z improviziranim požarom na zgradbah, gašenjem in spušča- njem gasilcev s streh po vrvi. Zlasti v nedeljo je bilo mnogo občudovalcev spretnosti gasilcev v akciji. Na zborovanju v soboto zvečer in pri vaji v nedeljo je bil na čelu navzoč;h funkcionar- jev tov. Ivan Kranjčič, 'ki je imel na zborovanju krajši govor. Sejem plemenske in plemene živine v Ptuju Na plemenskem sejmu 2. okt. t. 1. je bilo prignano 142 konj, 48 krav, 55 telic. I/ roZot;, 11 bikov, 18 telet in 709 odojkov. * Prodano je bilo 119 konj po ce- ni od 40 od 100 din za kg, 30 krav po ceni od 80 do 138 din za kg, 34 telic po ceni od 140 do 160 din za kg, 5 volov po cen: od 105 do 138 din za kg, 6 bikov po ceni od 100 do 160 din za kg, 11 telet po ceni od 160 do 180 din za kg, 25 svinj po ceni od 160 do 200 dm za kg in 31 odojkov po ceni od 1500 do 2500 din za glavo. KG »Haloze« bo adaipti- ralo hleve v Halozah Kmetijsko družbeno posestvo Haloze ima vso potrebno doku- mentacijo za dosego kredita za izgraditev hlevov za pitanje gove- da. To posestvo namerava z najnuj- nejšo adaptacijo urediti 5 doslej neizkoriščenih gospodarskih po- slopij za pitanje mlade in starejše živine, in sicer v Podlehniku (Me- niško). Bori (Marof, Pristava), Za- vre (Hrastovec) in Mestni vrh. V te namene bo posestvo rabilo 20 milijonov dinarjev kredita, pri čemer jo bo podprl Občinski ljud- ski odbor Ptuj s potrebnim kre- ditnim jamstvom Neka; sredstev bo vložilo v te adaptacije posestvo iz svojih skladov »Gasilski teden« v Ptuju Za »Gasilski teden« od 27. sep- tembra do 4. oktobra se je Ga- Ptuj Beii plašči na uSIci Na ptujski ulici vidiš večkrat poslovne ljudi v belih haljah (tu- di umazanih), ki so po opravkih ali pa celo v gostilni pri malici. Ne glede na to, ali so zaposleni v mesnicah, trgovinah ali pa kjer- koli drugod, morajo vedeti, da imajo be.e halje predv.sem v hi- 'gienske nam.ene, da je proda.;a kruha, mesa itd. bolj higienična. In če je takšna uniforma namenjena predvsem za vzdrževanje higiene, naj je prodajalci ne nosijo po ce- stah in ulicah. Kdor vid; na časti poslovnega človeka v okrvavljeni ali obnošeni obleki, se nehote vpra- ša, ali podietja res ne zmorejo več takih oblek za preobleko, da bi jih uslužbenci lahko pogosteje menjavali. Večina prizadetih se izgovarja, da ni časa za preoblačenje. So ljudje, ki mislijo, da imajo belo obleko samo za to, da se njihova lastna ne umaže. Z belimi hočemo doseči cim popolnejšo higieno v naših prodajalnah, kjer naj bi do- bil že na prvi pogled vtis, da je prišel v lokal, kjer vladata red in snaga. Upajmo, da bodo prodajalci vča- sih le upotševali kritike kupcev, da bi bilo čim manj pritoževanja. VITOMARCI Za Dan mrtvih namerava orga- nizacija ZB NOV Vitomarci pri- praviti komemoracijo pred spo- menikom 12 talcev in borcev, ki je bil odkrit 6. septembra ob gasil- skih krajevnih slovesnostih, vpri- čo domačinov in gostov iz Ljub- ljane in Ptuja. Pred spomenik na- meravajo položiti venec in imcai kratek nagovor v spomin žrtvarn iz II. svetovne vojne, borcev, tal- cev in žrtev fašističnega nasilja tega predela Slovenskih goric. Majšperk Do 29. novembra t. 1. bo v ce- loti dovršena notranjost prizidka »Doma Svobode« v Majšperku, ki je bil vzdolž dvorane v dolžini 28 metrov in v širini 4 metrov zgra- jen ob udarniškem delu in lastni režiji v začetku tega leta, ni pa mogel biti dovršen zaradi pomanj- kanja denarnih sredstev sindikal- ne organizacije kot pobudnika in investitorja gradnje. S tem prizidkom je pridobil »Dom Svobode« v Majšperku sej- no sobo, prostor za knjižnico, glasbeno sobo, oblačilnico in 2 prostora za menzo. Za prihodnje leto ima sindikal- na organizacija skupno z ostalimi društvi v načrtu graditev konali- šča zraven igrišča pr; »Domu Svo- bode«. Tudi pri tej novogradnji bi večino zemeljskih del in ostalih pomožnih de! opravili kolektivi in šole iz Majšperka. Vsi se namreč dobro zavedajo, da bi pridobil Majšperk s kopališčem, poleg mož- nosti osvežitve, tudi prostor za razne plavalne prireditve in tek- movanja z dn.igimi kolektivi. ' V Majšperku upajo, da jih bo- do pri tem prizadevanju podprli vsi merodajni faktorji, od projek- tantov pa vse do organizacij, ki se bavijo s skrbjo za zdravje mladi- na in odraslih. TRŽNE CENE NA PTUISKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 7. OKTOBRA 1959 POVRTNIN^: krompir 15—20, čebula 30—40, česen 100—120. rdeča pesa 30, zelje v glavah 15, chrovt 30, rdeče zelje 30, cve- tača 60, solata endivija 30—50, solata v glavah 50, kumare 20, kumare za vlaganje 50, korenček 40—50, peterš Ij 50—60, fižol v stročju 30—40, luščeni fižol 40 do 50, paprika 40—50, parad žnik 30 do 40, buče 30. kolerabe 30. SAD.TE in SADEŽI: jabolka 25 do 40, hruške 60—80, slive 30 do 40. breskve 50—60, grozdje 90 do 100, gcbe 200, surov kcstanj 40. ŽITARICE n MLEVSKI IZDEL- KI: ajda 60, ajdova kaša 100, pšenica 50—40. oves 25, koruza 30. ječmen 40, proso 60 d n liter. MLEKO m MLEČNI IZDELKI; mleko 30, smetana 160, sir 40 do 80. .surovo maso 500. PERUTNINA m JAJCA: kokoši 400—600. pščanc; 400-800. jaj- ca 17. MAŠČOBE: zaseka 300. uvožena mast 325. domača msst 400 din kilogram. Nov četvorček ob Ljutomerski cesti Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Ptuj namerava v Ptuju ob Ljutomerski cesti na stavbišču blizu novega upravnega poslopja »Dravinje« Ptuj zgraditi stano- vanjski četvorček za svoje stro- kovne uslužbence, ki še nimajo stanovanja. Novogradnja bo stala okrog 15 milijonov dinarjev. Glav- ni projekt je izdelal Mestni oro- jektivni biro Ptuj. Komisija za revizijo projektov pri OI O Maribor je že potrdila glavni projekt. 10. oktobra - ^Oietnica ICPJ (■Nadalievan.ie s 1. strani) Partija je ves čas bde'a nad m'adinci in iih opozarjala na raz- ne pomanikluvost' v njihovem del«i. ki bi lahko povzročile SKOJ velike udarce. V tem času kakor tudi poprej so skojevci in komu- nisti organizira'i popisne akcije ter na več krajih naoisali parole: »Dol Hitler, Franco, Mussolini, dol s fašisti!« Skojevci v Počitniški zvezi so bili tako agilni, da so za skojevce iz drugih krajev Slovenije pri- pravili prenočišča, ki so bila na- menjena samo članom saveza, ter organizirali vodiče za te ljudi. Ko je bil izključen iz gimnazije Zvon- ko Sagadin, je vodstvo SKOJ pre- vzel Janža Voda, ko pa je bil ta izključen pa je do razpada Ju- goslavije vodil SKOJ na gimnaziji Mitja Vošnjak. Ptujski skojevci so bili v stal- nem stiku s skojevci iz Maribora. Na drugi strahi pa so imeli stal- no zvezo z delavsko mladino pred- vsem preko Vzajemnosti. Leta 1938 je bil v Ptuju organiziran Okrožni komite SKOJ. V istem le- tu je nastala tudi skojevska or- ganizacija na vajeniški šoli. Tam je bilo toliko simpatizerjev SKOJ, da se ni vedelo, kateri je skoje- vec in kateri ni. Vajenci so v šoli peli napredne pesmi: Nabrusimo kose ... in druge. Skojevci so pri- redili tudi štrajk pekovskih va- jencev, ki so morali delati pono- či. Pri tem so popolnoma uspeli. Med najaktivnejšimi so bili brat- je Reši, Vidovič in drugi. SKOJ je širil svoj vpliv med mladino tudi preko društva kmečkih fantov in deklet. (Najstarejši je bil Neu- bauer iz Hajdine.) Skojevci so iz- koristili vsako priložnost in vsako prireditev za svoje akcije. Ko so prišli v Ptuj gostovat bolgarski pevci, so skojevci pritegnili pred ptujsko gledališče vso mladino, nakar se je razvila prava demon- stracija po ulicah. Ptujski skojevci so odšli skoraj vsi branit domovino pred fašiz- mom. Prvi .se je vključil med bor- ce NOB Vidovič ki je obvestil, da je v Halozah še precej orožja. Sko- jevci so to orožje zakopali in ga pozneje prenesli na Pohorje. Zra- ven pušk so bili tudi mitraljezi, ki so bih prvi in edini ki jih je ime! Štajerski bataljon leta 1941. Za vso to aktivno delo je orga- nizacija SKOJ v Ptuju dobila pri- znanje in pohvalo takratnega se- kretarja Centralnega komiteja Pred vojno je bilo v Ptuju pre- ko 200 skojevcev. Imena 116 po- znamo, za ostale pa nimamo po- polnih podatkov Od teh 116 jih je dalo življenje za svobodo 47. Pozneje je postale od teh 116 sko- jevcev 55 članov KP, prvoborcev ŠKOJ IVA-LOLE R1BAR.TA. je bilo 72. partizarnv 45. zaprtih 51. izseljenih 14 kot talcev pa je bi'o iirtrrlienih 15. K tem števil- kam ni notreb-^n noben komentar ker so same zelo zgovorne. Franc ž^adravec DOMISLICE če hočeš potovati hitro — po- tu 1 lahek: reši se vseh svojih lju- bosumnosti, predsodkov, samo- Ijubja in strahov. (Glenn Clark) 4- Prijetna stran pri otrocih je. da ti ne pripovedujejo dolgočasnih zgodb o pametnih stvareh, ki so jih slišali od svojih roditeljeo. (Tom Peasej PTUJ, DNE 9 OKTOBRA 1959 PTUJSKI TEDNIK STRAN S Prvi m2m na pfuishih osnovn h šolali Minil je prvi mesec novega šol- skega leta. Kakor drugod, so ga tudi ptujski učenci in učitelji pre- živeli v znamenju šolske refor- me, ki jo je naša druaba priprav- ljala že nekaj let. Najprej so bili na preizkušnji" prvi trije osnovni razredi, potem sca sledila četrti in peti razred, v letošnjem šolskem letu pa je na vrsti slesti razred. Značilnost reforme za prve tri razrede je opuščanje tako imeno- vanega frontalnega pouka, kjer učitelj stoji pred učenci in pre- dava svojo snov kot nekak docent, učenci pa več ali manj pasivno sprejemajo učno snov. Namesto tega okorelega neživljenjskega na- čina pouka jG stopil skupinski po- uk, pri katerem so učenci ena sa- ma delovna skupina (ali tudi več skupin), ki aktivno in samodejav- no rešujejo učne naloge. Pri ta- kem pouku učitelj učencem ni več niihov »predpostavb^ni«. katerega avtoriteto morajo slepo spoštovati, ampak dobri svetovalec in vodi- telj, ki mu zaupajo in gledajo v njem svojega prijatelja. Tudi namesto dosedanjih učnih metod se je začela uvajati tako imenovana globalna metoda. Pri branju so doslej učenci spoznavali po vrsti črko za črko, iz katerih so potem sestavljali besede. Na- sprotno se učenci sedaj uče brati tako, da razčlenjajo besede na čr- ke, kar je vsekakor naravneje in bolj življenjsko. Tudi metode ostalih učnih predmetov slone na celotnosti. Na višji stopnji je pri pouku poudarek na korelaciji. Da bi bili učenci pri pouku čim aktivnejši, jih navajajo, d^ se udejstvujejo pri šolskih zadrugah. Na ta način se že zgodaj priva- jajo na samoupravljanje,. ki je poidlaga samoupravljanju v naših družbenih kolektivih. V Ptuju je šolska zadruga že toliko organizi- rana, da namiCravajo v počastitev 40-letnice KPJ, kot prvi v Slove- niji, razviti prapor šolske zadru- ge kmetijskega tipa. To bo na Dan republike 29. novembra, na svečani akademiji v ptujskem gle- dališču. Učenci ptujskih osnovnih šol se vsestransko izobražujejo v različ- nih krožkih. Tako imajo dramski, glasbeni, likovni, folklorni, ke- mijski, tehnični, fotoamaterski. radioamaterski in elektrotehnični krožek. Izpodbudne uspehe dela v teh krožkih so imeli Ptujčani pri- ložnost videti ko so člani krožkov letos ob mladinskem dnevu mani- festirali po ptujskih ulicah. Zal," zadevajo tako člani krožkov kakor njihovi vdtiitelji pri svojem d?lu na velike težave, saj se ne najde zanje v celem Ptuju niti ena šol- ska delavnica, kjer bi se lahko ne- moteno posvečali svojemu delu. Sploh so problemi šolskih prosto- rov, kakor drugod, tako tudi v Ptuju zelo težki. Ze vsa leta po vojni uporablja šolsko poslopje bivše okoliške šole nešolska uista- nova. Naj bi se ta zgradba čim prej vrnila našim otrokom! Na Bregu so ukrenili drugače. Nadzi- dali so šolski stavbi še eno nad- stropje in tako pridobili štiri učilnice. Precej se je govorilo zadnja leta tudi o zidavi nove šole v Rogoznici ali v Žabjaku, pa je videti, da se ta stvar sploh ne premakne z mrtve točke. Velik problem so tudi stanovanja za učiteljstvo. Ko so v letošnjih po- čitnicah razpisali na ptujskih šo- lah pralna učiteljska mesta, se je javila le ena učna moč, pa -e ta ni prišla zaradi pomanjkanja sta- novanj. Kadar bo imel učitelj svoj kolikor toliko udoben dom, ne bo pomišljal in bo šel službo- vat v najoddaljenejšo vas; tako pa ga ni volja niti v mesto. Res je, kakor je bilo že ome- njeno, da šolska reforma — vsaj v PtAJju — dobro uspeva, ker je na naših šolah zlasti pri učitelj- stvu še vedno mnogo že prislo- vičnega učiteljskega idealizma. Ta idealizem pa bo ob pomanjkanju materialne osnove (šolski prosto- ri, učila, učiteljski kader) začel plahneti; zato naj šolski odbori, ki so itak zelo agilni, saj po svojih močeh dobro rešujejo vsa mate- rialna, finančna, personalna in učnovzgojna vprašanja skupno z občinskim svetom za šolstvo čim prej poskrbe, da se ti pereči pro- blemi rešijo. -men- Pogled na zgradbo breško šole, ko se je p.-ejšnja streha umikala novonastajajocemu drugemu nadstropju Pionirji iz Lovrenca - dobri gasilci PretekH teden je bil »Teden gasilstva«. V tem tednu .so bile po gaiilskih društvih proslave, urejali so domove in organizirali predavanja za pionirje o pomenu gasilstva. V Lovrencu je precej močna gasilska četa. ki je dobro oprem- ljena. Skupno z Gssilskim dru- štvom Pleterje je organizirala predavanje o gasilstvu za pionir- je, ki obiskujejo lovrenško osem- letko. S tem predavanjem .so pio- nirji spoznsli zgodovino gasil- stva od ustanovitve prvih gasil- skih društev v Sloveniji pa do danes, ter delo in življenje v gasilskih društvih. Seznanjeni so tudi z vsem gasilskim orodjem, raznimi gasilskimi aparati, mo- torno brizgalno in avtomobilom. V deli so vse gasilske oripomočke. Spoznali so. ka'- vedali. kako morajo biti požamo- vam^ostno ooremliena gQS.TX>dar- ska poislonja. oodstrešja in dru- ni prostori, kjer so hhko vnet- ljive stvari, da ne nride do nb- žara. Mn'xij so obljubih. da bo- do r>o<;t''''i člani prostovoljnih ga- silskih društev. Letovišče v CrIkvenicI zafirto Z 20. septembrom t. 1. je blo v Cnkven;ci zaprto letovišče TGA Kidričevo, v katerem so v 'etoš- njih počitr.fcah prežriveli 10 do 14 dne'/n odd'h delavci te tovar- ne, njhov, .svojci in nekaj delav- cev in n iih? vih svojcev iz drugrh f^varn Skunno je letovalo v po- čritniškem domu in v 8 vveekend- hišicah s po 4 ležšči okrog 500 delavcev in nameščencsv ter nj«- hovh svojcev po razmeroma ugodnih cenah. Letovišče je bilo pTd upravo sindikalne podružni- ce. S posvetovanla knjižni- čarjev ptujsice občine Na pobudo okrajnega sveta »Svobod« je bilo 27. septembra 1959 sklicano v Ptuju posvetova- nje ljudskih knjižničarjev ptujske občine. Posvetovanja so se udele- žili razen upravnika [.judske In študijske knjižnice tov. Hasla In knjižničarjev iz ptujske občine tudi predsednik sosveta za ljudske knjižnice pri okrajnem svetu »Svo- bod« v Mariboru Škilan, predsed- nik sveta za kulturo občine Ptuj Kodrič in tajnik občinskega sveta »Svobod« Ptuj Hribernik. Na po- svetovanju je predavala tov. Ali- čeva o »Vlogi ljudske knjižnice na splo-šno in o nalogah in delokrogu krajevnih, občinskih in potujočih knjižnicah«. V referatu je pouda- rila pomen knjige in ljubezen slo- venskega človeka do nje, skrb za knjižničarstvo in vlogo knjižnic v naši socialistični družbi. Prikazala je naloge in delokrog krajevne, občinske in potujoče knjižnice, opisala vzgojno delo knjižničarja in nabavno politiko v ljudskih knjižnicah. V razpravi, kjor so na kratko poročali knjižničarji iz Dornave, Leskovca, Bukovec, Hajdine, Bo- rovec in Trnovske vasi, se je po- kazalo, da so knjižnice na podeže- lju večinoma v privatnih hišah ali šolskih razredih. Ponekod niso knjižne omare niti zaklenjene. Knjižničar se pogosto menja, ne da bi predal nasledniku urejeno knjižnico. V neki knjižnici so v celem letu kupili le pet knjig. Po- nekod berejo knjige večinoma le učenci višjih razredov in še to le pozimi. Po poročilih knjižničarjev je tov. Hasl prikazal stanje knjižnic v ptujski občini. Na ptujskem pod- ročju je 32 knjižnic. Najmočnej- ša je ptujska, ki šteje s pionir- skim oddelkom 8000 knjig. Večji knjižnici sta v Majšperku in v Ki- dričevem, vse ostale pa so slabo založene, saj štejejo le od 200 dc 800 knjig. Knjižni fond teh knjiž- nic se od leta 1956 ni bistveno spremenil. Opaziti je nesorazmer- je med Halozami, ki veljajo za najpasivnejši del na5e občine in ki imajo razmeroma precej knjig, ir ostalimi področji izvzemši seveda Ptuj in Ptujsko polje. Vsaj v šol- skih centrih bi morale knjižnice bolje uspevati Če bi bili ljudje, ki so odgovorni za širjenje prosvete in kulture, bolj zainteresirani zs knjižnice bi se prav gotovo našli zanje primerni prostori in naj- nujnejša oprema. Nato je tov. Hasl poročal o uspehu akcije za potujočo knjiž- nico, ki jo je lani začela Ljudska in študijska knjižnica v Ptuju, v počastitev 40. obletnice smrti Iva- na Cankarja. Pripravljalni odbor je objavil akcijo v »Ptujskem ted- nik'.!« in se pismeno in ustno obr- nil s prošnio za prispevke na rod- jetja. sindikalne podružnice, šole in knjižne založbe. Tako sta pri- spevali osnovni šoli I in II v Ptu- ju 1752 din, osnovna šola Breg 650 din, gimnazija 2274 din. vaj. šola Za trg. stroko 850 din in vaj. šola za razne stroke 1160 din. Od podjetij so prispevala gradb. pod- jetje »Drava« 4000 din, trg. pod- jetje »Mavrica« 15.000 din. trg. podjetje »Tobak« 5000 din. tovar- na »Delta« 6000 din in Splošno mizarstvo in žaga 2000 din. Od sindikatov sta darovala le dva: K. G. »Polje« Sobotenci 500 din in Ve- terinarski zavod 700 din. Od za- sebnikov so darovali: odvetnik Senčar 500 din. fotograf Langer- holc 300 din in ameriški Slovenec Matija Turk iz Kalifornije, rojak iz Haloz, 5900 din. Skupno je bilo nabranega 46.580 din. Najizdatneje je pomagala potu- joči knjižnici občinska zveza »Svo- bod«, ki ji je nakazala 150.000 dinarjev in s tem sploh omogočila realizacijo potujoče knjižnice. Knjižnih darov smo dobili naj- več od Cankarjeve družbe, 1374 knjig v vrednosti 203.000 din, da- lje so darovale: Mohorjeva druž- ba 26 knjig. Slov. akademija zna- nosti in umetnosti 35 knjig in Mladinska knjiga 35 knjig. Z zbranim denarjem je nabavi- la knjižnica dva lesena kovčka in nakupila 245 knjig ter pripomoč- ke za ovijanje s polivinilom. V obeh kovčkih je 430 knjig lepo- slovne, strokovne in politične vsebine. Sedaj se knjige ovijsjo, do konca oktobra pa jih bodo v knjiž- nici vpisali ter pripravili potrebne sezname in kartoteke. Potujoča knjižnica bi bila najbolj potrebna v Rodnem vrhu, Gruškovju in Na- rapljah. V razpravi je govoril tudi tov. Skilan, ki je prikazal razvoj knjiž- ničarstva po osvoboditvi. Čeprav delujejo naše knjižnice v skrom- nih pogojih, so vendar napredova- le. Kljub raznim pomanjkljivostim je nekaj razveseljivih ugotovitev, na pr. porast števila izposojenih knjig v mariborskem okraju v zadnjih petih letih od 100 na 170 odst., vedno večja želja mladine po branju in vedno večje zanima- nje za literaturo iz narodnoosvo- bodilne vojne. K uspešnemu delu v knjižnicah bo pač najpomembne- je prispeval bližnji zakon o ljud- skih knjižnicah Krepimo pred- . vsem občinske knjižnice, ki naj bodo dobro založene in urejene. Te so tudi dolžne organizirati po- tujoče knjižnice. Za uspešno po- slovanje je nujno potreben knjiž- nični odbor; ta pomaga knjižni- čarju pri izbiri knjig in rešuje materialna vprašanja knjižnice, odgovarja pa tudi za knjižni fond. ki predstavlja skupno ljudsko pre- moženje. Sosvet za ljudske knjižnice pri okrajnem svetu »Svobod« Mari- bor bo priredil v zimskih seme- stralnih počitnicah enotedenski začetniški knjižničarski tečaj za knjižničarje amaterje, zadnji te- den pa nadaljevalni. Tov. Hribernik je graja! razme- re v Trnovski vasi, kjer knjižni- ca zaradi tečaja Rdečeqa križa ni poslovala vso zimo PrcdlJigal je tudi, naj bi se na Hajdini zaradi knjižničarskih prostorov obrnili na gasilsko društ^-o. (Dalje prihodnjič) Izila Je 7. številka revije »oWak in družkui« IzSla je prav v času Tedna otro- ka, morda jo bomo zato še skrb- neje prebrali. Obenem se je pri- čel pred kratkim šolski pouk in prvi tak šolski članek je napisala Branka Jurca m nam želela: »Da bi nam otrok v šoli uspel,« dala nam je nekaj napotkov, kako naj navajamo otroka na pravimo uče- nje in delo za šolo. Dr. Milica Bergantova je opisala obdobje prve treme, ki se oglaša v predšolski dobi. In kaj pišejo otroci svoji mami in očetu? Preberite njihove šolske naloge, ki jih je nekaj objavljenih v tej številki Večinoma so naloge razveseljive. Marsikateri starši si želijo iz- črpen odgovor na vprašanje: kako naj ravnam z otrokom, ki je pre- bolel srčno bolezen? Jožica Kes, učiteljica v Mladinskem okrevali- šču v Šentvidu pri Stični nam pi- še o teh otrocih. Seznanja nas.tu- di z Mladinskim okrevaii.sčem za srčne bolezni. Naša mladina redno obiskuje filmske predstave. Zato ,)« narav- nost nujno, da se prično tudi starši zanimati za film in estetsko izobraževanje naše m'adine. Čla- nek o tem piše Vitko Musek. V okvir spolne vzgoje spada po- ■glavje, ki ga obravnava Helena Puhar: Zle posledice precenjeva- nja moškega in podcenjevanja ženskega dela. Kako se to kaže v vsakdanjem življenju in kakšne so posledice na razvoj otroka? Še članek o vzgoji staršev, ki je postal predmet zanimanja znan- stvenikov doma in po svetu. Piše dr. Leon Žlebntk. Nato sledi naš pomenek s starši in intimni pomenek: Midva. Revija prinaša v tej šte-zilki še obsežno prilogo: Družinske usta- nove v novr'ni<;kih cVrnnostih. NEDELJA. 11. OKTOBRA 6.00 Biidaica. 6.05 Poročila vremen- ska napoved in dnevni koledar. 6.10 Nekaj domačih. 6.30 Pisan zabavni spo- red izvajajo oihalne e»dbe. 7.00 Napoved časa. poročila, vremenska naMveJ in ob- jara dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Mladinska radijska igra —» Aleksander Popcvič: Rdeči Arhimed; 8.45 L. M Slterjamc: 10 mladinskih skladbic. 9.00 Zaba^'na ma- tineja. 10.00 Se pomnite, tovariši . .. La^dislav Kiauta: Snopad. 10.30 Zbori in samospevi s tematiko iz NOB. 11.00 Pri zabavnem orkestru RTV Ljubljana. 11.30 Ernest Petiln: Mladost ob Moravi in \ar- darju 12.00 NaSi prvsiušalci čestitajo in pozdravljalo — I. 13.00 Kaooved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega spo^sda. 13.15 Obvestila in zabavna elaslia l.?.30. Za na5o vas. 14.15 VaJi oo''ušalci čestitajo in po- zdravllaio — It. 15 00 NsTtoved časa, poročila vremeflstja napove;? in obvestila. 15.15 Preno; nogometne tekme lugos'a- vija—Mad^^^rska 17.00 Operetne uver- ture. 17 30 RadPska izn — Paiil Wil. leras; Ko/uhar tnor.ovitev) 18.30 Cl. De- hti-sv: Silit« ^l»r0 N?«oved časa poročila, vre- mepslca natMJved in pregled sporeda za nasledn'i d?n 22.15 Igramo y3m za ples. 23.00 PoročTa in pregled tiska. 23.10 Pnieta Cp-ins Vpi\nn^e. in Pat Boone. 23.30 P*-'^ Partftk: Divsrtimento za zo- da'ni orkert^r. 24.00 Zadrra porefila in 7r<.-i..fc,\( oddale. TEREMSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Dežiirstvo splošpih zdravnikov se vrši od 14. do'7. ure po sle- dečem razporedu: 9. okt. dr. Na- da Pavličev; 10. okt. dr. Milan Carli; 11 okt. dr. M lan Carli; 12. okt. dr. Ladislav Pire; 13. okt. dr. Em 1 BlagoN-tč; 14. okt. dr. Franc Rakuš; 15. ckt. dr. Milan Car k. Pcmožn« dežurni zdravn k; vr- šijo dežurno sužbo samo p>o po- treb:, in sicer od 16. do 20. ure po sledečem razporedu: 9. okt. Ladslav Pire; 11. ckt. dr. Ladi- dr. Em;; Blagovič; 10. okt. dr. slav Pire; 12. okt. dr. M lan Carl ; 13. okt. dr. Nada PavMčev; dne 14. okt. dr. Mrtja Mrgole; 15. okt. dr. Ladislav P rc. Ambulanta v Juršincih posluje vsako sredo cd 14 ure dalje; am- bulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure da'je. OTROŠKE POSVETOVALNICE 9. okt. v Ptaju od 14. ure da- lje; 10. okt. v Leskovcu; 14. okt. v Zetalah m 15 okt. v Podleh- niku cd 13.30 dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14. do 19. ure po slede- čem razporedu: 9. okt. dr. Ljuban Cenčič; dne 10. okt. dr. Aleksander Poznik; 11. okt. dr. Aleksander Pozn k; 12. okt dr. Ljuba Neudauer; dne 13. okt. dr. Liuban Cenč č; dne 14. okt. dr. A eksander Pozn k; 15. okt. dr Ljuban Cen&č. Vse inform^cfje n nar-čila hiš- nih obi.skov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, štev-lka telefona 70 'n 80. H šne obiske naroča.He v do- poldanskih urah, pozneje naro- čeni h šn ob s ki se bodo fzvrš:l samo v nujDfh primerih. Protituberkulozn' dispanzer ZD Ptuj oosluje vsak dan ra^en tor- ka cd 7. do 13. ure. Zdravnik smecialist dela samo v t'~rek •r-d 13. do 18. ure 'n v soboto od 7. dc 12 ure. Uprava ZD Ptuj Novi naročniki »Ptujskega tednika« Jakob Majcenovič, Ctrkulane; Franc Kolarič. Markovci; .Adolf Šamperl. Trnovska vas; Janez Zupec, Moškanjci; Alojz P hlar, Ivanjkovci; V ktor Zajko, Nova Gorica' Anton Muršec, Moškanjci; Irena Vrecl. Ptuj; Angelica Ko- lar. Podlehnik; Jurij Tušak, Go- r šnica; Valentin K'obasa, Trnov- ska vas; Matija Pravdič, Vito- marci; Miian Ules, Hajd na; Franc Pucko. Jurš«nc;. NOVI KRVODAJALCI 1. oktobra so darovali svojo dragoceno kri prebivalci iz Vito- marc in okolice. Iskrena hvala vsem. zlasti organizatorju in krvodajalcu Ferdinandu Ploju. Krvodajalci so: Lačen Franc, Danko Jože. Fridan Ciril, Rajh Amalija, Kramberger Marija, Za- goršek Ljudmila. Anžel Alojz, Ploj Ferdinand, Golnar Marija, Senčar Neža, Toš Katarina, Kranjc Alojzija. Kline Marija, Lovrenčič Roza, Žižek Elica, Fekonja Tonč- ka. Ostali so še: Pulko Janez. Ko- zel Martin, Lah Janko, Robar Jo- že, Tašner Terezija. Splošna bolnica Ptuj Postaja za transfuzi.V> k>*vi Rofstva, poroke in smrti NA MATIČNEM PODROCjU PTUJ ROJSTVA. Dekl.ce so rodUe: ' Katanna Fric, Moškanjc 18 — Majdo; Mar.ja Vidcv»č, Gruškov- je 42 — Terezjo; Kristina Vblk.- ner, Stojnct 72 — Marijo; Vikto- rija Rakuš, Gradišče 75 — Marijo; Marija Pintar č. Vel ki Brebrov- nik 28 — Zdenko; Manja Kekec, Dornava 1 — Marijo; Bogdana Zorko Ormož — Katar.no; Vla- dim^ira Lah, Velika Nedelja 11 — Antonijo; Ana Majhen, Pr stava št. 39 — Danico; Kristina P nta- rič. Gor čak 35 — Kr stino. — Dečke so rodile: .Ange'a Kramber- ger, Pragersko 28 — Jožefa; Ma- rija Štampar. Ljutomer — Darka; Neža Kolednik, Gruškovec 78 — Zvonka; Marija Zemlj č. Kidriče- vo 60 — Konrada; Antonija Mur- šec, Biš 58 — Danila: Angela Foš- nar č. Repišče 49 — Srečka; Da- nijela Žunkovič, Zlatoličje 58 — Franca POROK n blo. SMRTI: Marija Melher. Ptuj, roj. 1872, umrla 6. oktobra 1959; Hugcn Slapničar, Mednbntk 6, roj. 1879, jmrl 4. oktobra 1959; Ana Gašpanč, Ptuj, Muzejski trg št. 1. roj. 1885. umrla 1. oktobra 1959. V zadnjem času so se zdravili aH se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Jančič Franc, Stari grad (Ma- kole) — poškodba leve roke; Rep Anica. Rogatec 171 — poškodba desne noge; Verdenik Drago, Ptuj. Jadranska 17 — poškodba na glavi; Štumberger Jože. Pa- radiž 5 — poškodba na nogij Mežnarič Janez, Šturmovec — vsekal se je v nogo; Gabrovec Albin, Zabovci 13 — poškodba desne noge; Gomboc Miha. Sp. Hajdina — poškodba na glavi; Starčevič Miodrag, Ptuj, vojašni- ca, poškodba leve noge; Svenšek Martin, Ptuj, Prešernova 33 — poškodba leve noge; Ekart Franc, Starše 72 — poškodba de.5ne no- ge; Lukman Marija, Mihalovc; 43 — pK)škodba desne noge; Hva- leč Anton, Pristava 27 — po.škod- ba leve roke; Kovačec Jožefa, Cvetkovci 23 — poškodba leve noge; Kline Jože. Gruškovec 37 poškodba desne noge; Hamer- šek Ivana, Kicar 12 — poškodba desne noge; Majhen Marta, Vir je 32 — poškodba leve noge; Zoreč Alojz, Grajenščak — poškodba na glavi; Rižnar Janez. Mihove: 10 (pri veliki Nedelji) — poškod- be na rokah; Bohinec Jože. Se- janci 11 — poškodbe na trebuhu; Koletnik Jakob, Zabovci 38 — poškodba leve roke; Kranjc Aloj- zija, Veličane M — poškodba leve roke; Kozel Franc, Ptuj. Pre- šernova — p>oškodba noge; Zago- ranskj ,Tože — Brezova gora — r>oškodba noge; Lorbek Karel, Turški vrh 74 — F>oškodbe po te- lesu; Lesjak Bojan. Podgradje — poparil se je po obrazu, ro- kah in nogah: Cimerman Matija, Vinski vrh 52 — poškMba leve noge; Matiašič Franc. Prerad 56 — Ix>škodba leve noge; Lovrec Tomaž, Juršinci 29 — poškodbe po telesu; Bratovščak Marko, Križovljane — noškodba leve no- ge; Bukovšek Franc, Koritno 10 — poškodba leve noge: Burjan Jože, Vratno 200 — p'>šk'^dba le- ve noge. Vprašanfe naših bralcev Tov. urednik, prosim, da mi od- govorite v Vaši rubriki »Vpraša- nja naših bralcev« na naslednja vprašanja: 1. Ali je smatrati športno zrač- no puško kot orožje ali kot športno pripravo? 2. Ali lahko lastnfK športne (zračne) puške svobodno odhaja kamorkoli v naravo s puško, tudi v lovski revir? 3. Ali ima kdorkoli pravico od- vzeti državljanu zračno puško? — Ker se to dogaja, še 4. Zakaj so takšne puške v pro- sti prodaji, če jih ni dovoljeno vzeti s seboj v naravo, ker imeti Duško doma v omari je brezsmi- selno. Vaš bralec Ivan Jak!, Središče ODGOVOR Športno zračno puško je v smislu določil čl. 2. tč. 1. zakona o orožju smatrati kot orožje, ker zakon v navedenm členu izrecno navaja, da je za orožje šteti vse orožje, ki z eksplozivnimi plin; ali z zračnim pritiskom izstre- ljuje krogle ali zrna. Razlika m-^d zračno puško in ostalimi puškami je le ta, da si lahko vsakdo prosto nabavi zrač- no puško. t. j. brez orožnega lista in da .jo tud- lahko brez orožnega dovoljenja poseduje in nosi. Vsled tega so tudi zračne puške v pras*i prodaji. Vendar pa la.stnik zračne pu- ške ni opravičen, da z zračno puško odhaja v lovske revirje, ker čl 50 zakona o lovu (Uradni list LRS štev. 26^54 — ur. št. 95) pod oretnjo denarne kazni do 10.000 din ali z zaoorom do 30 dni izrecno zabranjuje kretanj« s nuško izven javnih p^tl ali z na- h-to ouško no javnih poteh in stezah osebam, ki nimajo pravice lova na določenem lovišču. Pod pojmom »puška« je v smislu na- vedenih določil zakona o lovu smatrati tudi zračno puško, ker jo — kakor zgoraj navedeno — zakon o orožju smatra tudi kot orožje, le da za njo v svojem or.roma prosti režim nabave, po- sedovanja in uporabe, t. j. da za nabavo :n posedovanje zračne pu- ške ni F>otrebno posebno dovo- ljenje, kakor za ostale puške. Lastniku zračne puške, ki bi s« kljub pozivu lovskega čuvaja, organa ljuds/ce m.lice aH opra- vičenega lovca ne odstranil iz lo- višča, v katerem se kreta z zrač- no puško, so ti v slučaju up^ora odn. neizpolnitve njihovega po- ziva opravičeni tud: odvzeti za- časno lovsko nuško m zadevo pri- javiti pristojnim organom, t. j. .sodniku za prekrške ali sodišču. Ti organi so pa na podlag: čl. 14 Z=ikona o orožju (Ur. 1. LRS- 26'54). če ugotovi.jo, da je la.st- nik zračne športne nuške to orožje zlorabil, opravičeni odre- dit; odvzem tega orožja. Lovski čuvaj, organ- r,M ali lovci so torej oora-.TČoni, da last- niku zračne puške to orožje le zasežejo. če uootovijo. da se last- nic zračne ouške niba po lovi- šču in se kljub nfhovim pozi- vom noče iz lovišča od-^^traniti ali če uootovi.jo eek). da lastnik zračne pušk'^ izvja neopravi- čen lov na divjačino. Kakor jp iz nomjega razvidno, lahko lastnik športno zračno pu- ško unorabMa le z^ dejansko šoortne namene, t j., za .ctrp- Ijanje bodi«' nn svojem dvonšču, vrtu ali pa na kak^m javnem strelišču, ni pa OT>r8\'ič(*n \s<.t- nik zračne t»uške Vre+sf se s puško PO 1ovn-?r-"v> a!-' -'r/ajati štvjrtno streljanje k.j«r koli. Mak«! Rub'ri. c^^n^v ^"'''T-ške pri 0l>6\n9k«rr ""H.^em odboru Ptuj PTUJSKI TEDNIK PTUJ DNE 9 OKTOSR^- ia pragu tretje industrijske revolucije Ra/:voj znanosti m tehnike je vs? hitrejši. Atonriska energija in elektronika omogočata sedaj že popolno avtomatizacijo proizvod- nega procesa. Človeštvo doživlja tretjo i;->du3trijsko revolucijo. Nuklearni reaktorji postajajo vse ix)membnejži proizvajalci elek- trične energije. Eiektronika pa omogoča novo tehnološko organi- zacijo proizvodnih procesov. Taka avtoi-natizacija bistveno menja po- ložaj neposrednega proizvajalca. r«!ekd?pj;>. delitev dela na samo- stojne delovne operacije se sedaj spreminja v neprekinjeni avtoma- tizirani proces proizvodnje. Za zgrsdviev elektronskih na- prav, je potrebno zapleteno delo v konstrukcijskih birojih in labora- torijih. To zahteva predhodno ve- like t-ioretično-raziskovalne na- pore v znanstvena-raziskovalnih inštitutili in zavodih. Sumo uprav- ljanje z avtomnli/iranin.i stroji in napr-^ivam', kakor tudi njihovo vzdr/evanjp, zahteva specialno šolan-;, visckokvahf.r^irane kadre. V družbeno-političnem pogledu se tretja industrijska revolucija vrši pod bistveno drugačnimi po- goji in okolnostmi. Delovne muojice so se marsikje na svetu, otresle kapitalističnega izkoriščanja ter vlagajo velike na- pore v izgradnji socialističnega družbenega sistema. Organizirane sile socializma, pa tudi v kapita- lističnih deželah, izsiljujejo spre- membe v prozvajalnih odnosih. 2^radi tega se naše generacije ne bore proti uvajanju novih tehnič- nih dosežkov v proizvodnjo. Za- nje mimodobska uporaba atomske energije in elektronike ne pomeni nesreče, In-ezposelnost in drugih tegob, kajti one se zavedajo, da uvajanje avtomatizacije pom.eni velik in najoflločnejši korak k na- predku in blagostanju vsega člo- veštva. Prav zarad' tega naše ge- neracije, zlasti v socialističnih de- želah, podpirajo ta razvoj in ga celo podžigajo. Avtomatizacija predstavlja de- jansko pravo revolucijo v proiz- vodnji in človeškem delu nasploh. Avtomatizacija nesluteno dviga proizvodnost ter izboljšuje kako- vost proizvodnje. Skrajšuje delov- ni čas ter daje več možnosti za novečanie izobrazbe, kulturnega razvedrila in potrošnje širokih množic. Avtomatizacija zhilžuje narode, ustvarja enotno mednarodno trži- šče, terja razširjanje surovinskih virov ter mnoge bistvene spre- membe. Skratka, nadaljnja upora- ba elektronike bo povzročila tudi daljnosežne družbene spremembe. Veliko povečanje proizvodnosti odpira socializmu zelo realne mož- nosti za hitrejšo, popolno in konč- no osvoboditev človeštva, medtem ko postavlja pred kapitalizem težke socialne probleme brezpo- selnosti, nadprodukcije itd. Tretja industrijska revolucija pa postavlja tudi pred delovne množice noše domovine nove na- loge, in sicer, da med drugim hi- treje osvaja splošno tehnično kulturo, da se hitreje seznanja z Aiom iti eHektromlka, prilio^Jrtjosti Odkritje vodne pare kot gonil- nega sredstva je razvilo strojno industrij.sko proizvodnjo, ki je vedno bolj odkrivala prejšnje pre- težno ročno delo z več ali manj primitivnim orodjem. Nerazgleda- ni delavci so takrat, to je pred 150 leti, razbijali stroje, da bi ta- ko rešili svoje socialne probleme, vendar s tem prve industrijske revolucije niso m.ogli zaustaviti. Klasični, liberalistični kapitalfsem je na podlagi industrijske proiz- vodnje prišel do vrhunca svojega razvoja. Električna energija, kot novo gonilno sredstvo, je privedlo do druge industrijske revolucije. Elektromotor je postal najpo- membnejši stroj. Tekmovanje med električnim strojem in strojem s toplotno energijo je privedlo do izpopolnitve tudi teh. Tu se po- javlja parna turbina ter razni ek- splozivni motorji. Dotedanji eko- nomski liberalizem je začel ovirati nadaljnji razvoj. Buržoazija je morala upoštevati družbeni značaj svojih proizvodnih sil. Tako je v družbeno-političnem pogledu na- stopil zmagovito pot monopoli- stični kapitalizem. Zaostrena druž- bena protislovja pa hkrati krepijo tudi delavski razred, kot novo družbeno-politično silo. razvojem znanosti in tehnike, s perspektivo tehničnega napredka po svetu in z njegovim vplivom na druga področja družbenega življenja. Tehnična izobrazba mla- dine in odraslih naj pripravlja najširše plasti ljudstva na spre- jem teh novosti, tega napredka ne samo v proizvodnji, temveč tudi v novih odnosih, ki hkrati nastaja- jo v človeški družbi. Tudi tradicionalni mednarodni sejmi sodobne elektronike v Ljub- ljani bodo vse bolj upoštevali v načinu prikazovanja novih tehnič- nih dosežkov, kakor tudi v svojih referatih, pretlavanjih, filmskih predavajanjih in seminarjih ter sploh poučno-vzgojnem delu tudi to plat naših družbenih strem- ljenj. Pavle Šegula Sonce postelja svetlejše v minulih petih letih je postalo sonce za dva odstotka svetlejše, so ugotovili znanstveniki ameri- ške zvezdarne Lovvell, ki jakost sončne svetlobe primerjajo z Ura- nom, Neptunom in s še 16 drugi- mi zvezdami. Domnevajo, da se je ustrezno svetlobi povečala tudi toplota našega sonca. Pravijo, da bi spremembe v jakosti sončne svetlobe mogle razložiti tudi za- poredje ledenih dob na našem pla- netu. Morda bodo v tej zvezi ugo- tovili, zakaj se je v davni prete- klosti stajal polarni leti na tečajih in je voda poplavila razsežna področja poprej kopne zemlje. Do- slej je na splošno veljalo, da je sončna svetloba vedno enaka, za- to so jo tudi imenovali »sončna konstanta«. PKO0AJANJE DEKLET ŠE OBSTAJA Bi verjeli, da še danes pone- kod fK) svetu prodajajo de^kieta, kakor pred 2000 let: sužnje? Da, to se dogaja na Daljnem vzhodu. Pobomiki te trgovine so Kitajci, ki žive izven sedanje ljudske re- publike Kitajske — na Fcrmoz.,' Malaji in Hongkongu. Teh kitaj- cev je okoli 12 milijonov. Po uradnih podatkih je med nj:m; najmanj 50.000 deklet, ki so jih proda'i kct sužnje. Običaj pn-odajanja žensk je bil med Kiitajci razvit že pred več stoletij. Po zmagi revolucije na Kitajskem je . oblast prepovedala ta umazani ix>sel, drugod pa ga še vedno izvajajo. Najbolj ža- lostno je, da prodajajo de'kieta njihovi lastni starši. Namreč med izseljenim; Ktajci, ki imajo obi- čajno velike družine, je bolj do- ma beda kot blagostanje, ženska pa ne more dobiti zapcslitve Iz- ven doma. Zato smatrajo Ž£ia;|6^ v tak h družinah ža prekletisi*o n starši, ki žive v stisk., jfh prodajo, če se jim ponudi prilika. Kdo pa so kuipci mlad:h de- klet? Predvsem so tri vrste kupcev. Premožni zakonski pari brez otrok jih kup jo in p>osino- vijo, druge premožne družine j.h kupijo za brezpravne služkinje. Ti jih le rede m oblačijo, osebne svobode pa shižkin-je nimajo. Ne morejo zapustiti svojih gospo- darjev, rožen če .se odkupijo za znesek, k. so ga piačald. njihov. gctspKxiarji. Naijbolj žaiostaia je usoda deklet, ki pridejo v roke kupcem tretje vrste. Lo-ti jh kupijo za priležnice. Lepotice pa prodajajo v javne hiše za prosti- tutke. Te plačujejo v našem de- narju tudi do 3 mil jone dinar- jev. Dekleta v starosti od 13 do 15 let, ki jiih nameravajo predati za prcstitucijos pripravljajo na novi »poklic« v posebnih šolah, ki jih polic-ja ne more vseh od- kriti m odpraviti. S preprodajo deklet se bavita dve posebn organizaciji, ki s:kr- bita tudi za to, da lovita dekleta, ki pobegnejo svojim lastnikom in se jih potem pcncvno polaste. Policijsk podatki kažejo, da so trgovci z rumenim »blagom« več sto deklet ,k: so se skušale re- šiti, celo pobili. , DvokcsSo s 40 km na uro Pri vseh mogočih novih izumih so v zadnjem času izdelali v An- gliji kolo, ki naj bi letel oziroma letel bi kolesar, ki bi kolo poga- njal. Po nekaterih podatkih je ugotoviti, da bi se kolesar na ta- kem kolesu lahko obdržal v zraku približno eno uro, letel pa bi s hitrostjo 40 km na uro. Nekateri so za ta novi izum zelo zavzemh jo ter trdijo, da bo v prihodnjih letih to eno izmed najekonomič- nejših prevoznih sredstev na sve- tu." Morje pod zemljo Severno* cd AraJskega jezera, na puščavskem področju pckraj - ne Čelhar, je neka sovjetska znanstvena odprava odkrila veit- ko količino podzemske vode, ki je razdeljena na tri plasti. Prva od teh plasti je v globini 100 do 200 metrov, druga v glo- bin dkrog 250 m in tretja 200 do 300 m pod drugo. Voda vseh treh podzemskih morij je dobra, ptna ter ima velik prit-sk. Računajo, da znašajo zaloge te podzemske vode več kot je vede v Aralskem jezeru, ki ima nad 68.000 kv. km površine. Izvrtal, so že 15 vrtin, skozi katere so privreli mcčni vrele. V prihodnjih letih name- ravajo ns. tem pcdročju izkopati več desetin umetnih vodnjakov, s kateremi bodo namakali piokra- jino. \L tradicionaini roko- metni turnir v nedeljo je v organizaciji ro- kometne sekcije Drave bil orga- n ziran 11. trad cionalni rokomet- ni turnir, na katerem se je 13 moštev pomenlo za štiri prehod- ne p>okaie. Povabilu so se od- zvali rokometaši iz Slovenjega Gradca. Raven. Maribora, Ljub- ljane' in domačini. Tekmovanje je bilo razdeljeno v 4 skupine, m scer: članska, mladinska, ženska in mladinke. V članski konkurenci ja zaslu- ženo osvojil prvo mesto »Mari- bor«, ki .je premagal vse svoje nasprotnike. V mladinski konkurenci je brez velik h težav - zmagalo moštvo z Raven, ki je pravtako premagalo vse svoje nasprotnike. V konkurenci mlad nk so brez velikih težav zmagale mladinke Svobode iz Ljubljane, ki so pre- magale vse svdje nasprotnike. V ženski konkurenci je doma- ča ektpa imela v gosteh zelo do- bro ekipo Svobrde iz Ljubljane. V tem srečanju je zmagala do- mača ekipa z rezultatom 7:6. Ob zaključku turnirja je bila še ena tekma med žensk ma' ekipama, ki je p:kazala. da so domačinke zelo resen kandidat" za prvo mesto v reoublišk ligi, ker so brez veli- kih naporov premagale p>onovno Svobodo f.z IJubljane z re2njJta- tom 9-4 (4:4). Na koncu tega tekmovanja je oredsednik rokometne sekc je tov. Šarman razdelil prvakom FK»a.- meznih skupin lepe prehodile pokale Tekme turnirja so sodili Kopač. Trbuc :n Turudič. Tekmo je spremljalo okrog 200 gledal- cev. T^ADiC^ONAlNO TEKMOVANJE V STRELJANJU Občinski strelski odbor je le- tos že pet č organiziral na novem strelišču v Babosekov. jami veli- ko nagradno tradicionalno stre- ljanja z vojaško puško, maloka- Lbersko in zračno puško. Pred pDČetkom tekmovanja je vse na- vzoče tekmovalce pozdravil čian občinskega strelskega odbora tov. Koželj in istočasno otvoril novo strelišče za malokahbersko pu- ško, ki so ga agilni 'strelci s pro- stovoljnim delom brez velikih fi- nančnih sredstev zgradili. Tega tekmovanja se je ude.leži'^o 21 strelskih družin iz območja ob- čine. Tekmovanje je bilo dokaj kvalitetno in je bilo "doseženih nekaj lepih rezultatov. Prvaki disciplin so sprejeli lepe prehod- ne pokale, pKDsamezn^iiki p)a lepa praktična darila. Nepričakovano je v vseh disciplinah znrtagailo moštvo iz K-dričevega, ki je od- neslo vse tri prehodne ]5<^c»ie. Posamezni rezultati: Zračna puška (tekmovalo osem ekip): 1. Kidričevo 1640 krogov. 2. Železničar 1638 krogov, 3. TAP 1565 krogov, 4. Tumišče 1542 krogov; sledi Delta, Tekstilna to- varna itd. Najboljši posameznik z zračno puško je bil Hohnjec (Kidričevo, 177 krogov), sledi Kramberger, Rašl, Komel itd. Mladinci (tekinKuvali sta dve ekipi): 1. Kidričevo 759 krogov, 2. Železničar 671 krogov, najbojji- ši posameznik Cerjak (Železničar, 143 krogov). Pionirji (tekmovale tri ekipe): 1. Kidričevo 248 krogov, 2. Že- lezničar 132 krogov dtd. Najboijš-' posameznik Pšajd (Kidričevo, 72 krogov). Ženske (tekmovala ena ekipa); Tumišče 396 krogov, med pasa- mezn ki je bila najiboljša Angela Skok s 149 krogi. Malokal berska puška (tekmo- valo osem ekip): 1. K-dričevo 509 krogov, 2. Železničar 505 kro- gov, 3..Turnišče 472 krogov; sledi Delta, Podlehnik, Petovija itd. — Najboljši posamezniki so: Pal (Tumišče 118 krogov). Kunstek, Rašl. Vojaška puška (tekmovalo je sede mekp): 1. Kidr čevo 428 krogov. 2. Železničar 422 krogov. 3. D^^lta 316 krogov; sled^ Tumi- šče. Drava, Podlehnik in Petovija. Najboljši pKJsamoznik: so: Anto- nič (Kidričevo, 112 krogov), Lau- ra, Koželj itd. Organizacija tekmovanja je bi- la dobra. Tekmovalo je 109 strel- cev dn strelk. MESTNI KINO PTUJ predivaja od 9. do H. oktobra ameriad barvn: film »Davek na krutost« in od 13. do 15. oktotira ame- rišk: barvni filtn »ftaricošna ladja«. KINO KIDRIČEVO predvaja 10. in 11. oktobra ita- lijansko-francoski fthn »Modbc: IN VOLKOV!«; 14. in 15. <*!to- bra francoski fihn »LJUDJE IZ ARONE«. KINO >«JRETINCI predvaja 10. in 11. oktobra ameriški fJm »Ona išče srečo«. KINO VEI>ROSr, Midavž pri Or- možu predvaja 11. oifctotora jti- gcislovamski film »Naše poti se razhaj^o«. 70 AROV NJIVE blizu Tržca pro- dam. Vprašajte v gostilni »Pri Rozik «. E»tuj. RABUENO VODNO ČRPALKO prodamo. Gostilna »Pri Rezki«, Ptuj. PRODAM KORUZNICO. Muršec, Mariborska cesta 12, Ptuj. PRCH)AM ODLIČNO OHRANJEN ŠIV^ALNI STROJ »SINGER« (tu- di na ček). Naslov v upravi. PRAZNO SOBO v Ptuju ali bližnji oko!-C( išče sojtdna uslužbenka. Naslov v upravi. OPREMLJENO SOBO hrez postelj- nine išče v Ptuju solidna vbIuž- benka. Naslov v upravi. LOVSKO POJEDINO pripravlja za v sobo.to, 17. okto- bra 1959, v gostilni »Zupančič« ob 19. ur sndikat gostinskih delav- cev Ptuj. Na razpolago bodo sle- deče specialitete: srnin hrbet v omaki, pečen fazan, divji zajec v omak . pečemce itd. itd. — Na prireditvi bo izveden himiorističen pi*ogram, n srcer: »Največji lovec in najmanjši ribič«. Godba, ples, bar! Vabimo Ptujčane. da nas ob- iščejo! Posebno presenečenje! VABILO ženski pevski zbor DPD Svobo- da Ptuj je začel z rednimi vaja- mi v Gtesb«ii šoli. Te sc vsak četrtek ob 20. uri. Vabimo nove pevke, da se žen^emu p>evskemu zboru prdniži-jo. Odbor Oli¥estilo Kn-jižn carje ljudskih knj.ižnic na področju ptujske občne vabi- mo, da dvignejo — kolikor tega še niso stori H — knjige v ptuj- ski M^tni knjiši ci. Komisija za sklepanje .n oa- p>ovedi službenih razmerij pri za- družnem svetu Kmetijske zadru- ge Podlehnik razpisuje mesto ŠEFA ODKUPA. — Pogoj': trgovski pomočnik z večletno prakso. Plača po tarifnem prav.l- niku p>odjetja oziroma po dogo- voru Rok za vlo.^ tev prošenj je do 15. oktobra 1959. RAZPIS Društvo prijateljev mladine v Ptuju raizpisuje DVE MESTI HONORARNIH VZGOJITELJEV v dnevnem zavetišču društva. Delovni čas: od 7. do 12. ure dopK>ldne in od 14,30 do 19. ure p>op)oldne. — Ob nedeljah in praz- nikih prosto. V pošte v pridejo prosvetni de- lavci ali ostali državljani z vsaj štirimi razredi nižje gimnazije, da bi lahko pomagali otrokom pri učenju in opravljanju domačih log. Prošnje naslovite na DPM Ptuj — Marin Majda — Mladika, z na- vedbo, na kateri delovni čas re- flektirate (dop>oldnc ali p>opoldne). Plača po dogovoru. Upravni odbor DPM Ptuj Razpis Avto-moto društvo Kidričevo razpisuje tečaj za mopediste, ki morajo biti do 1. januarja 1960 seznanjeni s cestno-prometnimi predpt.s n morajo imeti tozadev- na potrdila, sicer ne bodo smel'' z vozili na cesto. Prijave za tečaj bo sprejemal Stanko Pal. Kidričevo, do 31. ok- tobra 1959. Tečaj bo novembra 1959. Odbor Oilvestilo šolska zadruga »Mlado klasje« predaja voz koruznice. Interesenti naj vprašajo v psami navedene na osnovni šoH (Mladika) v Ptuju šole. Zadružni svet šolske zadruge Doseženi razvoj in perspektiva Trgov, podjetja „Merkur" v Ptuju Podjetje je bilo ustanovljeno 1. julija 1954. Od ustanovitve do 1957. leta je poslovalo pod ime- nom Veleblagovnica »Merkur« z majhnimi lastnimi osnovnimi sred- stvi in v utesnjenih poslovnih prostorih v Murkovi ulici brez potrebnega skladišča in primernih upravnih prostorov. Kljub tej po- manjkljivosti pa je podjetje ve- dno težilo za tem, da širi in iz- popolnjuje sortiment blaga z najnovejšimi tehničnimi predmeti široke potrošnje. Ta prizadevanja je podpiral tudi ustanovitelj — Občinski ljudski odbor Ptuj, ki je v letih 1956 in 1957 omogočil Veleblagovnici iz občinskega in- vesticijskega sklada investicijske kredite za adaptacijo prodajalne pohištva v Trstenjakovi ulici in za nakup transportnih sredstev. S pomočjo kreditov in lastnih razpoložljivih sredstev si je pod- jetje postopoma ustvarilo dobro materialno osnovno za nadaljnji razvoj in uspešno poslovanje. Uspehi navedenih prizadevanj in investicijskih naložb so se že vidno odrazili v povečanju bla- govnega prometa in v boljši pre- skrbi potrošnikov, V letih 1951 do 1958 jp podjetje doseglo na- slednji promet: 1954 117,7 milijonov din 1955 315,9 milijonov din 1956 316.7 milijonov din 1937 396,1 r^iilijon din 1958 401,8 milijonov din V poslovnem letu 1958 je pod- jetje ustvarilo 16,3 milijone di- narjev dohodka. Družbeni skup- nosti pa je odvedlo poleg promet- nega davka od prodaje na drob- no še 4,3 milijone dinarjev pri- spevka iz dohodka, tako da je kolektivu ostalo le 11,9 ni.iijonov čistega dohodka za razdelitev na osebni dohodek in sklade V letu 1958 veljavni način de- litvp dohodka je nudil kolektivu razmerom.i malo materialne iz- podbude, zato je tudi podjetje vložilo v sklade le 1,3 milijor-e dinarjev ki jih ho v tem letu iioorabilo za odplačilo investicij- skega posojila. ♦ Poslovanje v preteklem letu so deloma ovirale objektivne okoli- ščine, ki so se pojavljale v ne- rednih dobavah nekaterih tehnič- nih predmetov, v omejitvi po- trošniških kreditov in v pomanj- kanju trgovskih lokalov. Zaradi tega je delavski svet leta 1959 uvedel lastno potrošniško kredi- tiranje in pripravil vse potrebno za novogradnjo trgovskega lokala v Ptuju. Te priprave so v skladu s smernicami občinskega druž- benega plana, v katerem so zago- tovljena tudi potrebna finančna sr.edstva. Nov trgovski loka! bo uredilo in opremilo Trgovsko podjetje »Merkur« in ga uporabilo za pro- dajalno električnega materiala, koles, motorjev in nadomestnih avtomobilskih delov, česar doslej potrošn'k v Ptuju ni mogel po izbiri in potrebi nabaviti. Zahvala Zahvaljujem se vsem. ki so m« pomagali izslediti .^ndreja Hrd- nja iz Maribora, k mi je ;z veže Glasbene šole ukradel kolo. zlasti pa se zahvaljujem organom Ljud- ske milice v Ptuju, ki so izsled i na Zg, Hajdini št, 8 kupca mojega n še drugega ukradenega kolesa. V teku enega tedna sem doba kolo nazaj. I. Vrabl, Ptuj ItAa^ »Ptttjsk) tednik« Direktor Ivao Kranjci* Urejuj* odbor Odq.ivom- 'irednik Anton Bauman L.r.^lnJ.^Tvr. .n uprava <■ Ptuju ( a rknva H It^Sofnv Infi C^kovn- r^f- „n n-^ t(rs^„^^%^i K.>riif- vtarlbor. go