NAS INTERVJU Vsi smo obramba Pravica in dolžnost O Antonu Ježu smo pred časom v Javni tribuni že pisali, vendar takrat kot o izumi-telju in občanu Šiške, danes pa smo se namc-nili z njim pogovoriij kot komandantom štaba teritarialne obrambe občine Ljubljana — Šiš-ka. Povod za razgovor nam je dala razprava o osnutku zakona o Ijudski obrambi SRS in pa vedno večje poudarjanje splošnega ljud-skega odpora kot edino primernega odpora proti sovražniku na jugoslovanskem po3ročju in jugaslovanskih družbenih razmerah. • »Nam lahko nekaj več poveste o nalo-gah obrambe v tem trenutku?« • »Kadar govorimo o obrambi, moramo imeti pred očmd določila ustave in zakonov, ki govorijo o obrambi. Ustava SFRJ pravi: Oboirožene siile SFRJ tvorijo enote JLA in teritoriialne obrambe kot .najširša oblika or-ganiziranega oboroženega ljudskega odpora. • Prav zato je teritorialna obramba naj-pomembnejša sestavina ljudske obrambe. V TO SFRJ so stotisoči vojaških obveznikov in prostovoljcev, ki pokrivajo celotno ozemlje. Anton Jež • TO se razvija. načrtno, se posodablja, uaposablja svoje pripadnike in vse ljudstvo za obrambo. Zato imamo glavni štab v SRS, pokraiinske in občinske štabe, ki vsi teme-djijo na enostarešanstvu. Zaradi boljše opera-tivniosti je bila izvedena reorganizacija in tako je najipomemtaejše ustanavljanje par-tizanskih brigad, operati-wnih štabov TO in enot civilne zaščite v asnovnh celicah naše družbe, to je krajevni skupnostd. Manever-ska in bojna sposobnost se je posebno pove-čala z vključevanjem mladih 'prostovoljcev v te enote. • Kmalu bomo začeli s sodobnim urje-njem in vzgojo teh enort. Enotna vzgoja in urjenje je naša najvažinejša naloga, saj je bojna priipravljenost odvisna prav od teh dveh činiteljev. Čas, v katerem živimo, terja veliko vojnopolitičnega znanja, saj bbmo le tako kos nalogam v boju zoper agresorja. Najvažnejše je, da nas agresor ne iznenadi in da bomo sposobni voditj vse oblike vojne, če bo to potrebno (frontalna, pantizanski na-čin kombinirana oblika). • V vseh teh prizadevanjih nas mora vo-diti misel tovariša Tita: »Delajmo, kot da sto let ne bo vojne, toda pripravljajmo se, kot da bo že jutri izbruhnila.«