Vinogradniki, varujte svoje vinoproti mrazu! grade Letožnja ziina je napravila pri nas na trsju ninogo škode. Bati se je pa, da nam pomladanski mraz uniči še to, kar je zdravo ostalo. Vsakdo ve, kako škoduje vinogradu in sadonosuiku pomladauski mraz in znano je, da je mogoče odvruiti to škodo v nekih slučajili z izdatnim kajenjeui, ako se kadi (kuri) v pravem 6asu splošno in istočasno. Opornniti je pa, da je uspešno samo skupno postopanje. V mariborski in ptujski okolici so se vinograniki že lansko leto združili iu osnovali skupno obrambo proti rnrazu. V ta namen so prevzeli nekateri poseatniki doižnost. da bodo natan6110 opazovali, aii preti mraz,, ter da v tem slučaju obvestijo svoje sosede s strelianjeni. In euako bi se lahko organizirali povsod. Bode-li mraz ali ae, se lahko določa po solučnem zahodu iz nalašč za to pripravljenih toplomerov. Te prodaja Jožei Jaborka (Duuaj, IV., Freiliaus) in stane eden s poštiiiuo vred 6 K 90 v. Kaže toplomer, da se je priliodnje jutro bati mraza, ¦ ustreli opazovalec ob poi osmili zveeer enkrat,. kaže irn, da bode gotovo mraz, ustreli dvakrat iz strelne, oziroma opazovalne postaje v znamenje, da morajo biti vinogradniki pripravljeni za kurjatev, ¦ kajeiije. V vsakem slučaju, je-li zvečer čuti edeu ali dva strela, je treba biti vinogradirikoni pripravljeiilim za kurjatev, oziroma kajeuje. Ako se je bati mraza, giedajo opazovalci po noei večkrat na toplomer in če kaže taisti eno stopinjo nad ničlo in je videti, da bode živo srebro vedno bolj padalo, ustrelijo trikrat iz strelne postaje. Trikratni strel je znamenje, da preti mraz in da je takoj potrebno iti kurit (kadit). Za kajeuje (kurjatevj potrebne stvari je torej že preje treba imeti pripravljene v kupih pod vinogradom iu v grabicali ter na potih v njem. Kuriti je uajboljše s stvarmi, ki dado mnogo vlažne-m dima. Take stvari so mokro listje, zeleno vejevje, grmovje, rožje, plevel (drač), gnoj itd. Treba je napraviti velike kupe teli stvari in sicer, čim več, tem bolje. Glavna stvar je, da se moeno kadi. Kurili (kadili) naj bi vsi, ki imajo vinograde. Ako samo nekateri to store, ne pomaga veliko. Tudi sadonosnike laliko na ta način obvarujemo škode. Kaditi je treba, dokler ni solnce vzšlo. Ako začne med kajenjem močneje veier piliati, ali če se pooblači, naj se ognji zopet ugasniejo, ker se ni treba vee bati mraza in da se kurivo prihrani za prihodnjič. Ako se pooblači nebo, ko se je zvečer enkrat ali dvakrat ustrelilo, ali ako začne potem veter pihati, tudi najbrž ne bo mraza; vendar je paziti ali se po noči ne ustreli trikrat v znamenje, da ]e treba začeti kuriti (kaditi). Ako se ohladi na tri ali več stopinj pod; niclo. kar se pripeti pri nas ob tein čašu ^edkokedaj, tudi kajenje ne zabrani, da ne bi zmrznilo v vinogradili. To se omerl zato, da ne bi mislili, da je kajenje sploh zastonj. Vinogradniki! Združite se torej in osnujte skupno obrambo proti mrazu, ter ako bode treba, pridno kurite in kadite. Trud in srfroški za to delo so v primeru rnorebitne škode neznatni. Ptuj, dne 13. aprila 1907. Jože Zupanc, deželni, viniarski Ptuju. inštruktor