GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA 24. 12. 1941 GLASILO OBCANO MAREC 1984 ŠTEVILKA 3 + Občinska konferenca SZDL Litija razpisuje Občinska priznanja Osvobodilne fronte za leto 1984 • KS HOTIČ Z NAGLIMI KORAKI STOPA NAPREJ M MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO 1. april - dan brigadirjev Obrazložene predloge družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sprejema Občinska konferenca SZDL Litija, Trg na Stavbah 1, do 15. aprila 1984. temeljih, torej pri pridobivanju mladincev za prostovoljno delo. Tokrat bodo sami prišli med mlade — v osnovne šole in OO ZSMS. Akcija se bo začela 13.3., ko bodo na novi OS v Litiji postavili razstavo, ki bo prikazovala akcijsko življenje. Postavljena bo en teden in v tem času bodo na šoli tudi razgovori O' M DA s prikazom kratkega filma, ki prikazuje brigado Franc Rozman-Stane na zvezni akciji Kozjansko 1982. Razstava se bo nato selila v OS v Šmartnem in Gabrovko. Za tako obliko dela so se člani centra za MDA odločili tudi zato, ker je že nekaj let opaziti povečan interes za MDA med osnovnošolci. Letos pa bodo na osnovnih šolah Litija, Šmartno in Gabrovka ustanovili tudi skupno delovno brigado. To idejo so na OK ZSMS Litija sprejeli z veseljem in bodo mentorjem po OS pomagali pri organizaciji in izvedbi akcij pionirjev. Te bodo najprej ločene, nato pa se bodo mladi brigadirji pridružili brigadi Franc Rozman-Stane na lokalnih akcijah, posamezniki pa tudi na zvezni akciji. Najboljša reklama za MDA v OO ZSMS so zadovoljni brigadirji, ki se v svoje sredine vračajo polni lepih vtisov. Takih mladincev je v zadnjih letih vse več, kajti kvaliteta mladinskega prostovoljnega dela v Litiji nenehno raste. Raste pa tudi število akcij. Za letos jih načrtujejo kar 8 v naši občini. Te bodo po večini enodnevne, razen tradicionalne akcije na Bogenšperku, ki je dvodnevna. Zvezna akcija, za katero še ne vemo točnega termina in kraja, pa traja 28 dni. Brigadirji bodo svoj praznik preživeli delovno in če bi si radi popestrili svoj vsakdanjik, se jim čimprej priključite. Litijski brigadirji letos ne bodo proslavili svojega praznika tako kot prejšnja leta — z razstavo v prostorih OK ZSMS Litija. Razstavo so v letošnjem "Šolskem" letu že pripravili in sicer v okviru praznovanja občinskega praznika. Srečanje brigadirjev, ki so ga tudi doslej vsako leto organizirali ob tem času pa bodo prestavili na čas pred prvo akcijo. Letos stoji pred centrom za mladinske delovne akcije izredno težka naloga. Pridobiti morajo kar 50 brigadirjev, saj se bo brigada Franc Rozman — Stane prvič po ustanovitvi udeležila zvezne MDA izven Slovenije. To pa pomeni, da bodo potrebovali tudi več finančnih sredstev. Sredstva, ki jih zberejo s samoupravnim sporazumom o financiranju mladinskega prostovoljnega dela, zadoščajo ob upoštevanju normalnega brigadirskega standarda le za udeležbo na akciji v republiki. Sama OK ZSMS pa tudi nima dovolj sredstev, da bi prizadevnim brigadirjem, ki jim udeležba na akciji izven Slovenije pomeni veliko priznanje, lahko izdatno pomagala, i Vsega tega se center za MDA zaveda. Z akcijo bodo začeli pri AB Pitne vode bo dovolj Volitve — ocena dela Kaj vse je moč zgraditi s solidarnostjo in skupno akcijo vseh krajanov, so pred kratkim Hotičani že pokazali, ko so odprli nov gasilski dom. V njem sta našla svoj prostor tudi kulturna dvorana in trgovina. Ampak poleta in delovne zagnanosti v tej skupnosti še zdaleč ni bilo s tem konec. Decembra 1983 so pričeli z novo akcijo—izgradnjo novega vodovoda. Težave s pitno vodo so ljudi v tem kraju že dalj časa pestile, ■ piko na i pa je postavilo prav lansko pomanjkanje. Ob strokovnem sodelovanju Geološkega zavoda Ljubljana in Hidroin/eniringa so že pričeli kopati zajetje v CJlobodoiu, tečejo pa že priprave za položitev glavnega voda. Celotna investicija je ocenjena na približno staro milijardo 200 milijonov. Sredstva zbirajo s prispevki gospodinjstev (vsako gospodinjstvo naj bi prispevalo po 2 stara milijona in pol, manjše kmetije 3,5 milijona, gostilne pa po S starih milijonov). Ostalo so krediti, računajo pa tudi na pomoč delovnih organizacij in širše družbene skupnosti. Vodovodni odbor, ki ga vodi Ludvik Kimovec, v njem pa sta poleg predsednika gonilna sila še tovariš Tine Penčur in Berto Pinterič, ugotavlja, da večina delovnih organizacij, na katere so se obrnili za pomoč, še odgovorila ni, kaj da bi še kaj prispevali, medtem ko so krajani zbrali že 90% sredstev, ki jih morajo po razdelilniku prispevati sami. Pa tudi udarniško so pripravljeni delati, kot so to pokazali že pri gradnji gasilskega doma. No, neglede na vse težave, voda, ki je je dovolj in je neoporečna, (pretok je 5 l/s) maja mora steči po novih ceveh, pravijo v odboru. Ni razloga, da jim ne bi verjeli. Želijo si le več razumevanja in konkretne pomoči širše družbene skupnosti. Ta jim je v tem trenutku še najbolj potrebna. J.S. Za nami so volitve za nosilce najodgovornejših delegatskih dolžnosti v skupščini občine kot tudi evidentiranje in kandidiranje kandidatov za odgovorne delegatske dolžnosti v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti občine, republike, skupščine SRS itd. V pripravah na te "vmesne" volitve smo se v občini zavedali dejstva, da gre prvič za izvedbo tovrstnih volitev, ko v skupščinskem sistemu uresničujemo dvoletni mandat, katerega podlaga so izhodišča za vodenje kandidacijskih postopkov ob volitvah in ocene uresničenega dela. V vseh volilnih aktivnostih za izvolitev nosilcev delegatskih dolžnosti v skupščini občine, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, ki jim je skladno z ustavnimi opredelitvami potekel mandat in so bili izvoljeni na splošnih volitvah 1982, srno izhajali iz načel kadrovske politike. Upošte vali smo tudi družbene razmere, v katerih so potekle pri prave na volitve, saj zaostrene gospodarske in družbenopolitične razmere zahtevajo še večjo odgovornost pri izbiri kandidatov za navedene dolžnosti. Poskušali smo se organizirati in delovati tako, da dvoletni mandat z možnostjo enkratne ponovne izvolitve ne bi sprejemali kot že vnaprej dano nujnost, da mora sedanji nosilec dolžnosti obvezno ponoviti mandat. Razumljivo je, da smo se dogovorili, da jih ponovno evidentiramo, če ni vsebinskih, kadrovskih ali drugih razlogov, ki narekujejo drugačno odločitev. Temeljna podlaga odločitvi, kdo naj ponovi mandat, oziroma kje je potrebno evidentirati novega kandidata, je bila ocena dosedanjega dela posameznega nosilca delegatske dolžnosti. Izhajala je tudi iz ocen uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov, ki smo jih sprejeli na programsko volilnih sejah krajevnih in Občinske konference SZDL. Ocene so bile izdelane v odborih za kadrovska vprašanja pri skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih, komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri skupščini občine, dograjene na predsedstvu OK ZKS ter usklajene na skupni seji Koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in volilne komisije pri predsedstvu OK SZDL. Vendar se ob vseh teh prizadevanjih še nismo v celoti organizirali tako, da bi celovitost teh ocen bih v celoti vsebinska podlaga kandidacijskim opravilom v temeljnih sredinah. Razlog za to pomanjkljivost je delno tudi v premajhni izkušenosti uveljavljanje tega inštituta kadrovske politike, ki smo ga prvič uveljavljali ob poteku dvoletnega mandata nosilca delegatske dolžnosti Kljub temu smo ob upoštevanju frontno usklajenega dogovora, da glede na naloge, ki jih je treba opraviti do izteka štiriletnega mandata skupščine občine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, upoštevali usmeritev, da tam, kjer ni posebej utemeljenih razlogov, za odgovorne delegatske dolžnosti ponovno kandidiramo dosedanje nosilce dolžnosti Tako so v postopkih evidentiranja možnih kandidatov bili ponovno - evidentirani in dobili polno podporo tudi ob obravnavi na temeljnih kandidacijskih konferencah kot na občinski kandidacijski konferenci dosedanji nosilci dolžnosti v skupščini občine in pretežna večina v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti C DELEGATI RAZPRAVLJALI O MNOGIH VPRAŠANJIH J Sestala se je Občinska konferenca SZDL Litija Prvega marca se je sestala Občinska konferenca SZDL Litija na svoji drugi seji. Skupaj z vabljenimi gosti so delegati razpravljali o zaključkih razprav o pobudi za ukinitev ambulante na Dolah in problemih mladih in mladinske organizacije v občini. Na seji sprejete ugotovitve in pobude opozarjajo, da je potrebno v prihodnje posvetiti večjo pozornost urejanju zdravstvene problemetike v občini Litija in to ne samo z vidika ohranjanja zdravstvene ambulante na Dolah, temveč tudi z vidika hitrejšega reševanja drugih perečih vprašanj v zdravstvu. O urejanju problemov mladih je konferenca mnenja, da je v tem trenutku osnovna naloga v praksi realizirati sprejete dogovore na sejah TKK v OZD in KS. Le tekoče in strpno dogovarjanje o odprtih vprašanjih ter uresničevanju sprejetih dogovorov med ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi na eni ter organi- ni bo lahko zagotovilo ustrezno podlago za hitrejše uresničevanje programov mladih v OZD, KS in občini. konference Delegati so na seji sprejeli 1984. tudi Finančni načrt Občinske SZDL za leto U.S. ■i HBHBBHHRffiaBHBSn JožeSevljak: Kruh IZ GOSPODARSTVA KAKO SMO USTVARJALI GOSPODARJENJE V LETU 1983 V letu 1983 so dolgovi do tujine, gibanja na svetovnem trgu, strukturna neskladja in inflacija doma vplivali na nadaljnje zaostrovanje razmer in slabšanje pogojev gospodarjenja. Okrepilo se je poseganje države, sprejeti ukrepi pa niso vedno spodbudno vplivali na ravnanje. To še toliko bolj velja za gospodarstvo naše občine, ki je v veliki meri odvisno od uvoženih surovin, odstotek razpolaganja z devizami pa ne zagotavlja nemotene preskrbe s surovinami. V takih razmerah so morali v vseh naših organizacijah napeti vse sile, da je proizvodnja nemoteno tekla in da se je na trgu realizirala v obsegu, ki zagotavlja delovanje gospodarskih subjektov. Celotni prihodek je v občini v letu 1983 znašal 8.965.805 ,000 din in je bil višji za 58% glede na prejšnje letO( polovico celotne realizacije sla dosegli Predilnica in Usnjarna. Fizični obseg proizvodnje se je v preteklem letu povečal, vendar za manj kot smo pričakovali. Na to je vplivala predvsem manjša proizvodnja TOZD Usnjarne, kjer je bilo v preteklem letu največ težav pri oskrbi s kožami. Manj pa so lani proizvedli tudi v TOZD IAK. Tako je na doseženo realizacijo v celoti vplivala rast proizvodnje pa tudi vpliv inflacije je prisoten. Delež celotnega prihodka na tujem trgu se je v preteklem letu nadalje povečeval. Po podatkih, ki jih organizacije pošljejo občinski planski službi, je izvoz porastel za 69%, uvoz pa za 4%, kar je vplivalo na izboljšanje pokritja uvoza z izvozom. Skupaj smo izvozili za 1.371.479.000 din blaga, uvozili pa za 1.154.680,000 din. Seveda pa je podatek o deviznih prilivih in odlivih manj ugoden. Najpomembnejši izvozniki so Predilnica, Usnjarna, Lesna industrija. V izvoz pa se vključujejo tudi manjše organizacije kot Pletilja, Mizarstvo Litija. Izvoz je najmočneje povečala Usnjarna, ki pa se premalo povezuje s čevljarji, kar bi omogočilo izvoz izdelkov višje stopnje predelave, kar je in mora biti osnovna dolgoročna usmeritev. Nasprotno pa se Predilnica v reprodukcijski verigi uspešno povezuje. Za leto 1983 je značilna visoka rast stroškov, zlasti surovin in energije. Tako so porabljena sredstva rastla hitreje kot celotni prihodek, kar je vplivalo, da se je gospodarnost poslabšala. V letu 1983 je bilo na 100 din porabljenih sredst«' doseženih za skoraj dva din manj celotnega prihodka kot v predhodnem letu. Ko od celotnega prihodka odštejemo porabljena sredstva, dobimo dohodek, ki je bil v letu 1983 ustvarjen v višini 2.428.287,000 din in se je povečal za 50%. Najugodnejšo rast so dosegli v Predilnici (67%), TOZD Furnirska proizvodnja (156%), TOZD Žagarska proizvodnja (57%), Kovina (88%), Mesariji in prekajevalnici (107%), Pletilji (60%), KZ Gab- rovka — Dole (61%), Mizarstvu Litija (55%), TOZD Transportne naprave na Dolah (60%). Izredno nizka rast dohodka je bila dosežena v TOZD Gradma-tal (6%), Mizarstvu Gabrovka (7%) in TOZD Mizarska proizvodnja. Dohodek na zaposlenega je znašal 677.784,000 din in je višji za 51%. Najvišji je v Mesariji in prekajevalnici (1.281.192 din) od povprečja pa odstopajo še Predilnica (726.293 d\n\ Usnjarna (951.159 din), TOZD Plastika (754.718 din), TOZD Furnir (1.158.228 din) TOZD Gozdni obrat (733.494 din). Najnižji pa je v Gostinstvu (354.286 din), Mizarstvu Gabrovka (323.325 din) in TOZDGradmetal (463.841 din). Po poravnavi vseh obveznosti iz dohodka je višji v primerjavi z letom 1982 za 44%. Manjše naraščanje čistega dohodka v primerjavi z dohodkom kaže na hitrejšo rast obveznosti iz dohodka. Tu so v izrednem porastu obresti, ki so se v letu 1983 znatno povečale. Zaradi investiranja in motenj v preskrbi z reprodukcijskim materialom se zmanjšuje obračanje denarja, gospodarski subjekti potrebujejo več denarnih sredstev. Zaradi pomanjkanja denarja, ki ga povečuje tudi medsebojna zadolženost, se morajo organizacije zatekati k najemanju kreditov, ki pa postajajo vedno dražji. Te težave so najbolj izrazite v Kovini in TOZD Gradmetal, ki imata velik primanjkljaj v obratnih sredstvih. Problemi likvidnosti so v občini prisotni skoraj v vseh organizacijah, izjemi sta le Predilnica in Mizarstvo Litija. Pri razporeditvi čistega dohodka je gospodarstvo dalo prednost akumulaciji, ki se je v povprečju povečala za 91% in je znašala 568.654 tisoč din. Precejšnje število organizacij lanskoletne ravni akumulacije ni doseglo in sicer TOZD Mizarska proizvodnja TOZD IAK, Kovina, TOZD Kovinarska, KZ Litija, TOZD Gradmetal (indeks znaša komaj 21), Mizarstvo Gabrovka. Če akumulaciji prištejemo še amortizacijo, ugotovimo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Za celotno gospodarstvo so sredstva porastla za 71%, kar je razmeroma ugodno, vendar še vedno premalo, če upoštevamo visoko stopnjo inflacije in dejstvo, da so ta sredstva deloma že obremenjena. Za razširjeno reprodukcijo je še vedno premalo sredstev in možnosti. Ugotovili smo že, da je gospodarstvo dajalo prednost akumulaciji. Tako so za osebne dohodke razporedili za 31%, na rast dohodka pa bi bilo možno osebnim dohodkom nameniti več. Manjše število zaposlenih je vplivalo na hitrejšo rast povprečnega čistega osebnega dohodka, ki je bil v letu 1983 za 4.382 din višji kot leta 1982. Povprečni osebni dohodki v občini pa so še vedno nižji od republiškega povprečja. Najvišje čiste povprečne osebne dohodke so dosegli v TOZD Usnjarna (20.765 din), Predilnici (18.177 din), TOZD Gozdni obrati (17.869), najnižje pa v Mizarstvu Gabrovka (12.349 din) KOP Komunala (13.805 din) in v Gostinskem podjetju (13.809 din). V družbeni dejavnosti je celotni prihodek naraščal počasneje kot v gospodarstvu, enako tudi ostali elementi bilančnega uspeha, kar kaže na upoštevanje določil, da morajo sredstva za skupno porabo zaostajati za rastjo dohodka. Število zaposlenih se je sicer povečalo, vendar v globalu le za 4 delavce. Več zaposlenih je v litijski in šmarski šoli ter domu Tišje, enako število v ZIK in Centru za socialno delo, v ostalih OZD in skupnostih pa se je zmanjšalo. Dom Tišje pa v zaključnem računu izkazuje izgubo v višini 749.000 din. Razporejena sredstva za osebne dohodke so se povečala za 29% in so v globalu zaostajala za rastjo v gospodarstvu. Tudi poprečni čisti osebni dohodek se je povečal manj kot v gospodarstvu in sicer je v letu 1983 višji za 4.221 din, znaša pa 19.119 din. Najvišji je bil dosežen v Zdravstvenem domu (22.816 din), sledi mu šola Litija z 19.400 din, najnižji pa je v domu Tišje (15.320 din) in Vzgojno varstveni organizaciji (16.335 din). Če na koncu povzamemo, moramo ugotoviti, da je gospodarstvo navzlic vsem težavam dobro zaključilo preteklo poslovno leto. V vseh organizacijah, ki poslujejo s težavami in na meji, pa bo potrebno situacijo posebej analizirati in skupno iskati možnosti in rešitve. Racionalna uporaba sredstev in dobro gospodarjenje je bilo prisotno na področju družbenih dejavnosti, saj so se dejavnosti kljub realno manjšim sredstvom nemoteno odvijale. Dobro delo v vseh okoljih pa bo tudi vnaprej edina alternativa, saj se splošne razmere ne izboljšujejo. v y JožeSevljak: Memento mori Skupščina sklada skupnih rezerv Vse gospodarske organizacije so po zakonu dolžne združevati sredstva v sklade skupnih rezerv. Skupščina občinskega sklada se je sestala 15. februarja. Na seji so delegati obravnavali poročilo o koriščenju sredstev iz sklada v letu 1983 in sprejeli plan za leto 1984. Ker v občini nimamo izgub, so sc sredstva sklada v letu 1983 namenjala izključno za kratkoročne kredite za izplačilo osebnih dohodkov. Skupščina je določila stopnjo za združevanje sredstev rezerv v občinski sklad. Tudi letošnje leto bodo OZD sredstva združevala po stopnji 1%. Delegati so sprejeli sklep, da se rok koriščenja kratkoročnih sredstev za izplačilo akontacij podaljša na dva meseca, obrestna mera pa zviša na 20%, kar je še vedno ugodno glede na splošno politiko obrestnih mer. Delegati so odločili, da bo vse kreditne posle odslej za sklad skupnih rezerv opravljala Beogradska banka, poslovna enota Litija. Za delegata v skupščino sklada skupnih rezerv SRS je bil izvoljen Vinko Keržan iz Predilnice, za njegovega namestnika pa Vili Stopar iz KOP Komunale. v v Skupščina sklada za gospodarski razvoj Konec februarja se je sestala skupščina sklada za gospodarski razvoj. Delegati so obravnavali poročilo o delu sklada od ustanovitve dalje, sprejeli pa so tudi predlog sprememb ustanovitvenega akta in program za leto 1984. Sklad, v katerem letno združujejo sredstva OZD, ima pomembno vlogo pri pospeševanju gospodarskega razvoja občine. Začetki delovanja sežejo v leto 1970, ko so se v skladu, ustanovljenem z odlokom občinske skupščine, zbrala državna investicijska sredstva, ki so se razdeljevala za različne namene. Konec leta 1974 pa so na pobudo predsednika občinske skupščine tov. Jožeta Dernovška sklad ustanovile OZD in se zavezale, da vsako leto za določeno dobo združijo sredstva, iz katerih so se dodeljevali krediti. Do leta 1981 so članice v skladu združevale 2.000.000 din letno. Leta 1980 pa so bili akti sklada dopolnjeni in usklajeni z novo zakonodajo. Za uskladitev aktov si je zlasti prizadeval Ivo Znidar, predsednik nadzornega odbora sklada, ki je pri pripravi aktov tudi neposredno sodeloval. Od leta 1981 se sredstva povezujejo z rastjo čistega dohodka članic. S sredstvi upravlja skupščina sklada, ki sprejema program dela. Ustvarjeni dohodek se letno razdeljuje glede na vložena sredstva članicam. Od leta 1975 dalje pa do letošnjega leta je sklad članicam odobril za 58.500.000 din kreditov. Kredite je prejelo 16 članic. Praktično je sklad sodeloval skoraj pri vseh večjih investicijah v občini. Največ sredstev je namenil za razvoj Kovine. Skoraj enaka sredstva so bila namenjena za odpiranje novih delovnih mest in razvoju Dol ter Gabrovke. Sklad je bil skupaj s Kovinarsko in KZ Gabrovko-Dole nosilec investicije v TOZD Transportne naprave na Dolah, sodeloval je pri izgradnji obrata papirne konfekcije, ki zaposluje žene, na Dolah, izgradnji novih kapacitet v Presadu, v teku so priprave na gradnjo črpalke v Gabrovki. Ustanovitvi nove delovne organizacije PKT, ki je bila kasneje likvidirana, v njenih prostorih pa teče proizvodnja v okviru KTL Ljubljana, je bilo namenjenih nekaj več kot 5.000.000 din. Sklad je bil soudeležen pri izgradnji Mesarije in prekajevalnice, farme na Grmačah, Majolke v šmartnem, preselitvi Lesne industrije. Pletilje, betonarne v Hotiču, kovinske dejavnosti v Grad- metalu, obrata Tiskarne na Vačah, TKG na Savi, izgradnji poslovne zgradbe Komunale, trgovine v Hotiču in adaptacije restavracije Pošta. Investicijski kredit sta prejeli še TOZD IAK in Mizarstvo Litija. Prek sklada je bilo izvedeno tudi združevanje sredstev Predilnice, Usnjarne in Gradmetala za prašičerejsko farmo v Ponovičah. Za realizacijo nekaterih nalog je sklad občasno najel kredite namensko za članice. Ves čas pa se sredstva koristijo tudi za premagovanje trenutnih likvidnostnih težav. Pri pregledu poročila o delovanju sklada so bili delegati soglasni, da je vloga le-tega izredno pomembna tako pri razširjanju obstoječih kot tudi odpiranju novih dejavnosti. Da bi kreditna sredstva sklada v letu 1984 okrepili, je skupščina sklenila članicam predlagati spremembo sporazuma o ustanovitvi sklada, s katero bi čas združevanja sredstev podaljšali za dve leti. Vloge za sredstva iz sklada v letu 1984 presegajo razpoložljiva sredstva. Po razpravi se je skupščina opredelila, da imajo prednost TKG Ljubljana za izgradnjo novega objekta na Savi ter Pletilja, ki bo povečevala izvoz ter Pletenina, ki bo odprla obrat v Jevnici. O Kovini, ki ne more do sklada poravnati vseh obveznosti, bo sklad še razpravljal na podlagi analize, ki bo izdelana po zaključnem računu za leto 1983. Zahtevek TOZD Gradmetala za nakup opreme kovinske dejavnosti je bil odložen do odločitve o organiziranosti in nadaljnjem razvoju te dejavnosti. Za sredstva je zaprosil tudi TOZD Golovec in sicer za adaptacijo trgovine v šmartnem, ki pa niso bila odobrena, saj vloge presegajo predvidena razpoložljiva sredstva, poleg tega pa ima prednost širjenja trgovske mreže izven območja Litije in Smartnega. Precej razprave so delegati namenili tudi višini obrestne mere. Prevladalo je stališče, da mora imeti denar ceno in obrestne mere so za leto 1984 zvišane na 30% za investicijske oz. 35% za kratkoročne kredite. Sklad je priporočil skupščini Raziskovalne skupnosti, naj v letošnjem programu da prednost nalogi Analiza programov kovinske dejavnosti v občini, saj je bila skupna ugotovitev, da je kovinsko dejavnost v občini potrebno proučiti zlasti z vidika nadaljnjega razvoja. V. V. (• USPELA MLADINSKA POLITIČNA Spil) MANJ PREDAVANJ, VEČ RAZGOVORA Mladinska politična šola, ki so jo v okviru občinske konference ZSMS Litija organizirali člani komisije za idejnopolitično delo, je uspela nad pričakovanji. Kljub temu da so bile ves teden zares neugodne vremenske razmere, se je šole udeležilo okrog 50 mladih, mnogi iz zelo oddaljenih krajev. Teme, kot so krajevna skupnost, samoupravne interesne skupnosti, lik mladega komunista, alternativna glasbena gibanja, so bile tako zanimive, da je zmanjkovalo časa za širše razprave. Spregovorili pa so tudi o sedanjih ekonomskih razmerah pri nas ter o splošni problematiki mladih. Z izredno udeležbo in velikim zanimanjem za posamezne teme so mladi izrazili željo po pogostejšem tovrstnem strokovnem usposabljanju za delo v mladinski organizaciji. Posebnost politične šole so bila kratka uvodna predavanja, več časa pa so namenili zares živahni razpravi. Zaradi izrednega zanimanja bodo na občinski konferenci pogosteje pripravljali študijske sestanke in druge oblike izobraževanja, temam pa bodo namenili nekaj več časa. Ob koncu šole so izdali bilten, vsem udeležencem pa so podelili posebna priznanja za sodelovanje. Litijska mladina spoznava, da je znanje vodilo v boljše delo in da se le usposobljen lahko spoprijemaš z današnjimi problemi. Pohvale organizatorjem Med udeleženci mladinske politične šole smo naredili kratko anketo, da bi zvedeli, ali je šola uspela ali ne. Zanimalo nas je, kako so s šolo zadovoljni, kaj jim je bilo všeč, kaj si želijo v prihodnje... Sonja Bregar, Stavbe: "šola je bila v redu, le več časa bi morali posvetiti posameznim temam. Mogoče bi bilo treba tudi več predavanj, da bi se potem o posamezni temi še temeljiteje pogovorili. Najbolj me je očarala tema o liku mladega komunista, o kateri nam je govoril tov. Ivan Godec. Vsekakor premalo pa smo govorili o splošni mladinski problematiki (prostori, financiranje)." da ne bi mladi čakali od dveh, ko končajo službo, do petih. Ni mi žal, da sem se odločil za sodelovanje." da bi potrebovali trikrat več časa. Posebej sem se razveselil priznanja, ki sem ga prejel in mi bo lep spomin na politično šolo." Bojan Vodenik; "Pridobljeno znanje bo vsem udeležencem koristilo pri delu v mladinski organizaciji, čeprav smo nekaterim temam namenili premalo pozornosti. Veselijo me sproščeni in odkriti razgovori, zato mi je tak način izobraževanja všeč. Prihodnjič bi morali šolo organizirati kako uro prej, Janez Jesenšek: "Vsekakor bi morali posameznim temam nameniti precej več časa, saj seje pogosto razprava končala predčasno. Všeč pa mi je bila posebna oblika šole, ko smo manj časa namenili uvodnemu predavanju in več živahni razpravi. Predvsem pri nekaterih temah se je razvila tako živahna razprava, Marjeta Mlakar-Agrež: "Šola je uspela tako glede prisotnosti kot zainteresiranosti. Kakšen bo učinek, pa bomo videli v delu po osnovnih organizacijah. Samih tem je bilo dovolj, še celo preveč. Prihodnjič bomo teme razporedili tako, da bi po potrebi nekatere skrajšali in drugim namenili več časa. Slišati je bilo pripombe, da bi že predhodno udeleženci dobili gradivo. Vendar je vprašanje, če bi to gradivo vzpodbudilo razpravo. Sedaj bomo pripravili študijske sestanke, govorili pa bomo o mladinski problematiki, organizaciji in vodenju plesa, uveljavljanju pravic mladih delavcev v OZD. Naslednja šola bo septembra. " Dunja Guček: "šola mi bo vsekakor koristila v nadaljnjem delu. Temam, kot so krajevna skupnost ter mladinec v delegatskem sistemu, smo namenili premalo pozornosti. Za daljšo razpravo pa je zmanjkalo tudi časa. Predavatelji so večinoma dobro predstavili svojo temo, pri nekaterih temah pa bi morali tudi sami več razmišljati in ne samo zastavljati vprašanja. Pohvalna je tudi izdaja biltena ob zaključku šole, v katerem so povzetki tem, o katerih smo govorili. Šole se bom še udeležila." Tekst in foto: R.B. C OB ZAKLJUČKU JAVNE RAZPRAVE O POLOŽAJU MLADIH J POBUDE IN DOGOVORE JE TREBA REALIZIRATI Na javnih razpravah, ki so potekale v krajevnih organizacijah socialistične zveze in osnovnih organizacijah sindikata v OZD, so bili poleg mladih prisotni tudi člani predsedstev občinske konference mladine in socialistične zveze. Z razpravo so vsekakor zadovoljni. Boljši in temeljitejši pristop k razpravi je bil tam, kjer je delovanje osnovne organizacije boljše, predvsem v krajevnih skupnostih, kjer tudi ostale DPO delajo vzorno in je delo mladinske organizacije odraz tudi njihovega uspešnega dela. V okviru OZD pa se je razprava prepustila bolj ali manj samoiniciativni izvedbi organov. Vsebinskih pripomb na program ni bilo, potrdilo pa se je dejstvo, da delo osnovnih organizacij v tem trenutku v nekaterih osnovnih organizacijah ni zadovoljivo. Mladi so imeli marsikje premalo podpore DPO. V marsikateri sredini so bile razprave izvedene zares temeljito in bili so sprejeti povsem konkretni sklepi, ki bodo omogočili učinkovitejše delo osnovnih organizacij, seveda, če se bodo ti sklepi v praksi tudi uresničevali. Vse subjektivne sile morajo vzpodbujati, spremljati in omogočati delo osnovnih organizacij v svojih sredinah. Mladim se mora v skladu z možnostmi zagotavljati uporaba družbenih prostorov, če pa je mogoče pa tudi pridobitev lastnih prostorov. Na podlagi celoletnih programov dela, ki morajo biti opremljeni s finančnimi plani, se bo osnovnim organizacijam ZSMS omogočilo pridobiti del sredstev, ki so namenjena funkcioniranju delegatskega sistema. Tako v OZD kot krajevnih skupnostih pa se mora mladina vključevati v vse samoupravne organe, da bodo enakopravno uveljavljali svoja mnenja in predloge. Če osnovne organizacije ne delajo, je treba omogočiti sestanek in se dogovoriti o sodelovanju. Slednje velja še zlasti za mladino v OZD. Na občinski konferenci ZSMS bodo uresničevanju sprejetih sklepov in stališč namenili vso pozornost, to pa bodo dosegli, z večjo prisotnostjo v posameznih sredinah. Javna razprava obvezuje vse subjektivne sile za večjo angažiranost pri iskanju pogojev za delo mladinske organizacije, za njihovo kvalitetno in množično delo ter vključevanje v vse sfere odločanja. Za uspešno realizacijo pobud in dogovorov so odgovorna tudi vodstva krajevnih organizacij socialistične zveze in osnovnih organizacij sindikata. Prek vzgojnih in drugih oblik dela je treba krepiti zaupanje mladih v naš družbenopolitični sistem ter jih seznanjati z njegovimi osnovami. Mladinski organizaciji je treba zagotoviti predvsem tista sredstva, ki jih potrebuje za uresničevanje skupaj dogovorjenih nalog. Če bomo uresničili vse te sklepe, bo mladinska organizacija res postala organizacija mladih kot najširša fronta mlade generacije. r. b. Jani Kovačič je predavanje popestril z glasbo Obujale so se nove in krepile stare ljubezni Smeha je bilo več kot dovolj - predavatelji so zares navdušili. Kdor je bil žejen, si je v toplem prostoru zmočil grlo s kozarcem hladne Radenske. Ob temah je bilo treba prebrati tudi Glasilo občanov. Za zaključek sta Jože in Sanda zaigrala in zapela, in to celo ob deitu. STRAN 3 ali pa le v majhnih in nezadostnih količinah. V prvem letu po gnojenju se gnojilna moč gnoja ne izčrpa v celoti, pač pa postopoma v več letih. Vendar.pa imata fosfor in kalij iz organskih (domačih) gnojil približno enako gnojilno delovanje kot fosfor in kalij iz mineralnih gnojil. Dušik iz hlevskega gnoja pa se izkoristi le polovico tako dobro kot iz mineralnih gnojil. Dušik iz gnojevke se izkorišča 60—80%, odvisno od razredčitve z vodo, od vremena in od količine gnojevke. Dušik iz gnojnice se izkorišča enako kot iz mineralnih gnojil. Travnati svet je treba gnojiti z organskimi gnojili večkrat po malem: 10—20 t/ha hlevskega gnoja, 10—20 t (računano kot nerazredčeno) gnojevke. 1. Gnojenje enokosnih travnikov Na enokosnih travnikih (ko-šenicah) dosežemo, če se zaradi gnojenja ne spremenijo v dvo-kosno, slabše letno delovanje gnojil, zato na takšnem travnatem svetu niso opravičljivi večji odmerki gnojil. Če z ustreznim gnojenjem (npr. 1 kg Oc in 2 kg na vsak q pridelane mrve) ne dobimo več kot 1,5 — 2 t/ha prirastka pridelka, se takih travnikov sploh ne splača gnojiti. Gnojenje dvokosnih travnikov Gnojilne norme za dvokosne travnike Stopnja kg/ha kg/ha N_ intenzivnosti pol. košnji 111. PK , . — II.N40PK 50—75P205 _ I.N8().120PK 80-140K2O 40 — 60 kg/ha N spomladi 40 40- 60 Gnojenje trikosnih travnikov Tudi trikosne travnike lahko uspešno gnojimo ali samo s PK (kar doslej ni bilo znano) ali pa z NPK; v tem primeru pa je treba dati za vse tri košnje najmanj 120 kg N/ha. Prvi obrok dušika (40—60 kg) damo spomladi, drugega (60 kg) po 1. košnji in tretjega (20—60 kg) po 2. košnji. Količina dušika v posameznem obroku se lahko tudi nekoliko spreminja. Praviloma pa je najučinkovitejši 60-kilogramski obrok, na slabših rastiščih tudi 40-kilogram-ski. Količino mineralnih gnojil zmanjšamo, če gnojimo tudi z organskimi gnojili. 10 t hlevskega gnoja vsebuje povprečno 50 kg dušika (N), 20 kg fosfora P2O5).60 kg kalija (K20), 60 kg apna (CaO). Količina hranil v gnoju je odvisna od kvalitete krme in nastila ter od nege. Tako so gornje številke lahko tudi malo drugačne. Gnojenje travnikov Tudi v višjih legah, kjer se je dalj časa zadrževal sneg, je marca že skrajni čas za gnojenje travnikov. Travnike gnojimo v skladu s pričakovanim prihodkom (za večje pridelke bolj, za manjše manj) in v skladu z načrtovanim načinom spravila (sušenje na tleh, sušenje v kozolcu, siliranje). Bolj kakovostno spravilo, npr. siliranje, zahteva močnejše gnojenje (predvsem z dušikom kot sušenje na tleh. Za ohranitev rodovitnosti travnikov hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica niso nujno potrebni. Občasno gnojenje z njimi pa je priporočljivo predvsem zaradi vsebnosti mikroelementov ter Ca in Mg, ki jih mineralna gnojila ne vsebujejo Gnojenje travnikov smo razdelili na različne stopnje intenzivnosti. Pri III. stopnji ne dajemo nič dušika, pri II. 40 kg samo spomladi, pri I. pa razdelimo obrok dušika na dva dela: 40—60 ga damo spomladi (v obliki NPK), 40 — 60 kg pa po 1 košnji v obliki KAN ali ustreznega NPK (npr. 18-9-9). Količina fosforja in kalija je povsod enaka. Če rabimo za obstoječo čredo goveje živine več krme, moramo bolj gnojiti, da bi več pridelali in obratno. Pri večji intenzivnosti gnojenja je treba pridelek pospraviti prej in bolj skrbno, sicer krma izgubi na kvaliteti. V 20 m 3 _ 20 hI gnojnice Primer gnojenja dvokosnega travnika Gnojilna norma . Realizacija gnojil Realizacija hranil kg/ha kg/ha vrsta gnojila N P205 K20 N60 + 40 P60K90 550 11 —U-16 60 60 88 150 KAN 40 (to je količina, ki jo ponavadi naenkrat razvozimo na 1 ha) je 40 kg dušika, 2 kg fosfora in 120 kg kalija. Količina hranil je odvisna od spravila (hlev — gnojna jama) in od razredčitve z vodo. Goveja gnojevka vsebuje v I m3 (približno 1000 1) okoli 5 kg N, 2 kg fosfora in 7 kg kalija. Gnojilne norme v tem sestavku veljajo za celotno gnojenje travnikov. Če smo torej travnike gnojili z organskimi gnojili, moramo za toliko zmanjšati količino mineralnih gnojil. D. 2. Gnojilne norme za trikosne travnike Stopnja intenzivnosti kg/ha II. PK INI20-180PK 65—90P2O5 100— 160 K2O kg/ha N spomladi 40—60 po 1. košnji po 2. košnji 60 20—60 Primer gnojenja trikosnega travnika Gnojilna norma Realizacija gnojil N40 + 60 + 90p80K120 Realizacija hranil kg/ha kg/ha vrsta gnojila N P2O5 K20 350 11 — 11 — 16 39 39 56 220 KAN 60 — — 350 11 — 11—16 39 39 56 138 78 , 112 NOVICE IZ SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Kaj je prinesel novi zakon o PIZ na področju zaposlovanja V današnjem članku bi rada se/nanila bralce o novosti, ki jo je prinesel v lanskem letu sprejet republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS, št. 27/83) na področju zaposlovanja oziroma zavarovanja za primer, brezposelnosti. Omenjeni zakon poleg ostalih sprememb, o katerih se je že pisalo, določa tudi dodatna obdobja, ki se štejejo v pokojninsko dobo ter način zagotavljanja sredstev oziroma zavezance /.a plačilo prispevka. V okviru republiškega zakona je za področje zaposlovanja nova določba 14. člena, ki se glasi: "Osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v skladu s predpisi o zaposlovanju irr zavarovanju za primer brezposelnosti, so zavarovane za čas prejemanja lakega nadomestila, vendar največ erio let.o." V povezavi is tem členom je tudi 15. člen, ki med drugim določa, da so osebe i/ 14. člena tega zakona zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela še po prenehanju delovnega razmerja oziroma lastnosti, na podlagi katere so bile zavarovane, če ob nastanku invalidnosti oziroma telesne okvare izpolnjujejo pogoje pokojninske dobe za pridobitev pravice. Naj najprej obrazložim 14. člen. Vsi brezposelni iskalci zaposlitve, katerim je prenehalo delovno razmerje brc/ svoje krivde in ki imajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, imajo pravico oziroma so Od 1.1.1984 obvezni zavarovanci, kar pomeni, da se jim čas prejemanja denarnega nadomestila in denarne pomoči šteje v pokojninsko dobo. To pomeni, da. če ima oseba pravico po prenehanju delovnega razmerja do denarnega nadomestila za 6 mesecev, se tudi teh 6 mesecev šteje v pokojninsko dobo. Do sedaj so namreč te osebe lahko pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije vložile prošnjo za podaljšano pokojninsko zavarovanje in če jim je bilo odobreno, so same plačevale mesečni prispevek. Od 1. 1. 1984 pa ta prispevek ne plača več brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo, pač pa skupnost za zaposlovanje. Brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo, nima sedaj nobenih potov zaradi podaljšanega zavarovanja, pač pa je to s 1.1.1984 postalo obveznost skupnosti za zaposlovanje. Poleg tega je uživalec denarnega nadomestila tudi oproščen plačila participacije za zdravstvene storitve. Čas uživanja teh pravic je največ 12 mesecev. Poleg 14. člena je seveda pomemben tudi 15. člen Zakona, ker je po tem določilu brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo za čas brezposelnosti in ji v tem času teč? tudi pokojninska doba, zavarovana za invalidnost in telesno okvaro*, kar pomeni, da v primeru nesreče oziroma invalidnosti pridobi enake pravice kot če bi bila v delovnem razmerju. Po izteku obveznega pokojninskega zavarovanja, za katerega smo napisali, da je zavezanec plačila prispevka skupnost za zaposlovanje, lahko brezposelna oseba nadaljuje s podaljšanim zavarovanjem, vendar največ do 2 let, kot to določa statut SPIZ (Ur. 1. SRS, št. 40/83), člen 158, pod pogojem, če izpolnjuje pogoje za podaljšano zavarovanje. Prispevek za to podaljšano zavarovanje plačuje brezposelna oseba sama, višino prispevka pa ji določi SPIZ na osnovi izplačil osebnega dohodka pred prenehanjem delovnega razmerja. Če bralci želijo dodatna pojasnila, naj svoja vprašanja pošljejo uredništvu Glasila občanov. M. P. Tovarišica, ki je na Plesnem venčku v Litiji 18. februarja 1984 izgubila belo pleteno jopo, jo lahko dobi na naslovu OO ZSMS Šmartno. na vrtu Kaže, da je zima že odšla in da je končno napočil čas, ko bomo morali pohiteti z vrtnimi opravili, sicer nas bo čas prehitel. Vneti vrtičkarji so že opravili prvo zimsko škropljenje sadnih dreves, do spomladanskega brstenja pa je potrebno dokončati tudi obrezovanja in pomlajevanja sadnih in okrasnih dreves, sicer bo prepozno. Pohiteti moramo tudi s spomladanskim nakupom rastlin in semenja, ki ga skoraj vsako leto zmanjka. Brž ko bo nevarnost poze-be mimo in se bo zemlja nekoliko ogrela, smemo odstraniti zimsko zaščito vrtnic, trajnic in rododen-dronov, vendar pa moramo biti pri tem previdni, ker so zakasnele marčne pozebe pri nas včasih dokaj nevarne. Za vsak primer si bomo zimsko zaščito zadržali v bližini. Vrtnicam smemo nagrnje-no zemlje umakniti in jih obrezati. Pri tem delu moramo biti "korajžni" in odstraniti vse, kar je pomrznjenega, zlomljenega in tanjšega od debeline svinčnika. Zapomniti si moramo, da dajejo le čvrste in zdrave mladice obilico cvetja. Zadostujejo trije zdravi poganjki, ki jih obrežemo na tri (pri nizkih sortah) do pet očes (pri višjih sortah). Tako bomo vzgojili grmasto zrast rastline, ki bo nudila izdatno cvetje preko vsega leta. Hkrati poskrbimo za dognojevanje nasada z uporabo pregorelega hlevskega gnoja ali komposta v sloju dveh cm, uporabimo pa lahko tudi vlažno šoto, ki smo ji dodali 100 gr (2 pesti) kombiniranih umetnih gnojil na 1 m nasada. To gnojilo moramo vkopati okoli rastlin, sicer učinek našega dela ne bo velik. Sedaj je že tudi čas za dognojevanje nasada tulip, hiacint in narcis. Tudi tem postrežemo z kombiniranim umetnim gnojilom, 10 gr oz. dve pesti na 1 m bo zadostovalo, paziti pa moramo, da ne pade gnojilo v rozete mladih rastlin, ker jih bo gotovo poškodovalo (ožgalo). Marec je najprimernejši čas za saditev drevnine in trajnic. Prostor je treba za saditev primerno pripraviti. trajne plevele uničiti, zemljo globoko obdelati in dobro pognojiti. Za uničevanje trajnega plevela sicer nimamo na razpolago prav mnogo sredstev, trenutno je dosegljiv DEHERBAN. Za saditev moramo zemljišče dobro pripraviti. Treba ga je globoko prelopatati, mu odstraniti kamenje in druge neorganske snovi ter ga linearno dobro pognojiti s pregorelim hlevskim gnojem, kompostom ali pa z gnojeno šoto. Drevje sadimo v izkopane jame po saditvenem načrtu, ki smo si ga zamislili v zimskih mesecih. V majhnih vrtovih odpade seveda "plantažna" saditev v vrste, pač pa poskrbimo za primerno skupinsko zajaditev (slive, jablane, hruške, breskve) ali pa posamično saditev (češnja, višnja, marelica, oreh). Pri tem moramo upoštevati fiziološke potrebe rastlin, ki jih želimo saditi (kakovost zemlje, zaščita pred vetrovi, zahteve glede osvetlitve) in njihovo poznejšo razrast.. V normalnih pogojih zadostuje, če so jame široke 100 do 200 cm, globoke pa 60 cm. V slabih kamnitih ali lapornatih tleh poskrbimo za nekoliko večje jame. Saditi je treba tako, da bo koreninski vrat v isti višini, kot je bil v drevesnici in, da gnoja ne bomo razsirli kar po koreninah "da bo takoj rodilo". Kol ob sadiki naj seže kar v krošnjo in naj ne bo robat, postavite ga na jugovzhodni strani stebla, da ga bo ščitil tudi pred zimskim ožigom. In kaj moramo še storiti v tem mesecu? Pripraviti čimprej toplo gredo in posejati solato, mesečno redkvico, kolerabo, karfijolo. Zgodnji krompir bomo dali nakaliti. Koncem meseca bomo posejali v zabojček na oknu že tudi paradižnik, papriko in enoletne cvetlice. Na prostem bomo pripravili prve grede in brž ko se bo zemlja ogrela, posejali nav prosto grah, . čebulo in korenček, posadili pa česen, čebulček in šalotko. V okrasnem delu vrta pa bomo poskrbeli za trato, jo pregrabili, pognojili s tratinom in če je zbita — s pomočjo vil ali ježa — prezračili. M. J. ultura Filmski kažipot — Aprilski spored v šmarskem kinu sestavljajo kar trije ameriški filmi; začel se bo s komedijo "NEUNIČLJIVI MINI MORIŠ", ki mu bosta sledila kavbojka "JEZDECI NA DOLGE PROGE" in fantastični film "NOSTRADAMUS". Zadnji teden v aprilu bodo zavrteli za-hodno-nemški erotični film "RESNIČNE ZGODBE _ ///. DEL", ki ni primeren za mladino do 15. leta. Četrta abonmajska predstava — A bonma, ki ga v litijski dvorani organizira Zveza kulturnih organizacij Litija, se je le prevesil v drugo polovico. V februarju je Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane uprizorilo namesto, komedije "Pesem s ceste" dramo Slavka Kolarja "Sedmerica v kleti". Predstavo je spremljalo le nekaj nad 100 obiskovalcev. Gostovanje na Polšniku — Izmenjalni koncert odraslih pevskih zborov se uspešno nadaljuje. Sredi prejšnjega meseca so Polšničani povabili v svoj kraj moški zbor Hotič-Kresnice, še v tekoči sezoni pa bodo izvedli drugo srečanje, ki bo v Hotiču. Godbeniki v Cankarjevem domu — Delavska godba iz Trbovelj praznuje letos 80-letnico in sodi po kvaliteti v sam svetovni vrh teh ansamblov. Z dvema koncertoma se je predstavila že v domačem kraju, 21. februarja pa je izvedla celovečerni koncert v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na tej prireditvi so bili tudi vsi godbeniki litijskega Sindikalnega pihalnega orkestra, ki so organizirali obisk s posebnim avtobusom. Trboveljčani navdušili mlade obiskovalce — Zadnji petek v februarjau je Mladinski pevski zbor Trbovlje ob klavirski spremljavi zboro-vodkinje Ide Virt izvedel zabavno mladinsko pravljično igro s petjem v šmarski in litijski šoli. Na obeh predstavah se je zbralo blizu 500 šolarjev nižje stopnje, ki so jih Trboveljčani zelo navdušili. Gostovanje je organizirala Zveza kulturnih organizacij Litija ob sodelovanju obeh šolskih kulturnih društev. Plesni venček na Stavbah — Osnovna organizacija ZSMS Šmartno je organizirala ob zaključku plesnega tečaja, ki je potekal v avli šmarske šole, plesni venček v litijski dvorani. V programu so sodelovali: evropska prvaka v latinsko-ame-riških in standardnih plesih Viktorija Tomič in Fredi Novak, ritmična skupina osnovne šole Šmartno, v plesnem tekmovanju pa so se pomerili tečajniki in obiskovalci. Znova v ljubljanski operi — Zveza kulturnih organizacij Litija je zadnjega februarja omogočila 40 ljubiteljem resne glasbe drugi obisk v ljubljanski Operi. Tokrat so si ogledali Verdijevo opero "Rigoletto". V naslovni vlogi se je predstavil kot gost nekdanji član ljubljanske operne hiše basist Ferdinand Radovan. Zvon odslej mešani zbor — Čez leto dni bodo v Šmartnem slavili 95-letnico zborovskega petja. Ker je imel moški zbor "ZVON" že nekaj časa težave zaradi pomanjkanja pevcev, se je odbor odločil, da poskusi z mešanim zborom. Prizadevanja so bila uspešna in začetki so spodbudni, saj se je število članov podvojilo. Mešani pevski zbor vodi zborovodkinja Marjana Vidic. Priprave na jubilejni tabor — S sestankom zborovodij, ki so se zbrali v Šentvidu pri Stični zadnjo soboto v februarju, so se že začele priprave na XV. tabor slovenskih in zamejskih pevskih zborov. Znane so tudi že pesmi, ki jih bodo pevci in pevke prepevali na jubilejnem shodu. Tudi letos bodo na tem srečanju sodelovali vsi delujoči zbori iz naše občine. Občni zbor v Hotiču — Pevci moškega pevskega zbora Hotič-Kresnice so v začetku marca pripravili občni zbor. Ugodno so ocenili praznovanje desetletnice zbora, kritično pa so spregovorili o napakah, ki jih je treba čimprej odpraviti. Za delo zbora bo še naprej skrbel dosedanji odbor, ki ga je uspešno vodil predsednik Jože Lavrinc. V prihodnje morajo izboljšati obisk vaj, pridobiti nove pevce in uvrščati v spored tudi zahtevnejše pesmi. B. t. Glasbeni večer za mlade Odbor za klubsko dejavnost pri OK /SMS I itija in /KO lilija bosta v petek, 23. marca ob 19. uri v-dvorani na Stavbah pripravila zanimiv glasbeni večer, ki bo obsegal predavanje Draga Vovka o legalni glasbeni produkciji (predavanje bo seveda popestreno / zanimivimi posnetki vseh glasbenih /vrsti), nastop lilijskih akusiičarjev Junija in Metke Slimšek. Neli in Urške Vozelj, Sande Kine in Jožeta Strmljana ter še koga. (ilas-beni večer bomo zaključili s plesom. NOVICE IZ KNJIŽNICE Uspešno v letu 1983 Kar 21.594 obiskovalcev je v preteklem letu prestopilo pragove matične knjižnice in njenih izposojevališč. Izposojali so si knjige in obiskovali številne prireditve. Knjižnica je imela svojo mrežo v desetih krajevnih skupnostih, vsa načrtovana dela iz delovnega načrta pa so bila presežena. Povečalo se je število članov, število izposojenih knjig in novih knjig. Izvedenih je bilo tudi večje število ur knjižnične in knjižne vzgoje za bralce. V vseh izposojevališčih je bilo izposojenih 47.551 knjig, včlanilo se je 2.121 članov, ki so si knjige izposodili 19.369 krat. Strokovno je bilo obdelanih 2.344 novih knjig. Knjižna zaloga šteje sedaj 24.614 knjig. Obiskana je bila tudi čitalnica v Litiji; 225 obiskovalcev si je izposodilo 561 revij na dom, v čitalnici pa 56 knjig in 417 revij. Ure pravljic so bile tudi v Jože Sevljak: Tihožitje Šmartnem in na Vačah. Skupaj je bilo izvedenih 18 ur vrtca na obisku, 26 pedagoških ur, 26 ur pravljic, 6 priložnostnih razstav in literarni večer z Ivom Zor-manom. Na teh prireditvah je bilo 2.000 obiskovalcev. Med zimskimi počitnicami je imela prednost televizija Štiri ure pravljic so bile napovedane za krajšanje zimskih dni med počitnicami. Izvedena je bila le ena, na vseh ostalih ni bilo obiskovalcev. Vzrok je bil pester program na televiziji. Kulturni teden V kulturnem tednu so si obiskovalci knjižnice lahko ogledali razstavo o delu in življenju Franceta Prešerna v prostorih čitalnice. Ure pravljic so poslušali učenci iz prvega razreda OŠ Šmartno in učenci prvih dveh razredov iz Primskovega, Stangarskih poljan, Mamolja, Kostrevnice in Javorja. Na kulturni dan pa je v knjižnici potekala akcija "odprta vrata knjižnice"; brezplačno so se lahko včlanili novi bralci. Nekaj knjižnih novosti: POUCNK KNJIGE: Bric, A.: Pot v Jajce, Bergant, B.: Olimpijske steze, Phillips, J.: Zgodba o Jugoslaviji, Merc-Matjašič, K.: Kuhajmo po domače, Šiško, M.: Sadjarstvo. Fizika, Wagner, T.: Pridelovanje zdravilnih rastlin, Pečjak, V.: Nastajanje psihologije, Messner, R.: Na meji smrti, Baigent, Leigh, Lincoln: Sveta kri in sveti gral, Bele arene. LEPOSLOVJK ZA ODRASI.K: Kraigher, N: Iz moje Tržaške mape, Malenšek, M.: Jesen v soteski, Adamič, F.: Spomini in pričevanja, Dolenc, I: Za dolar človečnosti, Mihailovič, D.: Petrijin venec, Orwell, G.: 1984, Slovenska lirika 1950-1980, Hrvaška moderna, Hemingway, E.: Starec in morje, Pregelj, I.: Thabiti Kumi,, Hammett, D.: Malteški sokol, Meyer, N.: Sedemodstotna raztopina, Smith, M. C.: Park Gorkega 1-2, Levstik, V.: Višnjeva repatica, Vuletić, A.: Dan aretacije Vile Vukas, Gospa: Mrtvi Stob, Ostenso, M.: Objestneti, Gill, B. M.: Žrtve, (Vallace, F.: Grozoviteži, ROlvaag, O.E.: Velikani zemlje 1-2. MI.ADINSKK KNJIGK: Boter petelin in razbojniki, Glogovac, Z.: Jakec in črte, Bitenc, J.: Medvedki, Bitenc, J.: Naša četica koraka, Voglar, M.: O jej krokodil, Potrč, L: Zebe, Snoj, J.: Sanjska miška, Umek, E,: Pri zdravniku, Rainer, M.: Mihaha, Rosso, S.: Mano Polo za mlade, Caporali, R.: Marco Polo, Marco Polo 1-8, Bitenc, J.: Kurirčkh, Kovač, P.: Kresnica podnevnica, Jurca, B.: Snežaki v vrtcu, Godina, F.: Zmaj v oknu. «1 Vi vprašujete — • mi iščemo odgovore Vprašanje: Zanima nas. po kakšnem kriteriju ZKO Litija izbira kulturne prireditve v Ljubljani, ki si jih je moč organizirano ogledati in zakaj ne organizira podobnih ogledov tudi v mladinskih in študentskih ustanovah, organizacijah in društvih? OO ZSMS Rozmanov trg Odgovor nam je poslala Zveza kulturnih organizacij Litija. Takole se glasi: Kljub temu da smo pred tremi leti uvedli v litiji abonma, nismo mogli zadovoljiti kulturnih potreb vseh občanov, ki si želijo predvsem glasbenih prireditev bodisi v ljubljanski Operi ali v Cankarjevem domu. Zaradi visokih cen gostovanj poklicnih gledaliških hiš pa si tudi gostovanj D ame ali Mestnega gledališča ne moremo več privoščiti. 'em občanom poskušamo ustreči tako, da jim omogočamo obisk predstav v navedenih kulturnih ustanovah. Pri tem pa ne pozabljamo na šolarje. Zanje povabimo vsako šolsko leto na šole priznane slovenske umetnike, v okviru mladinskega kulturnega tedna pa si lahko razne predstave ogledajo v Ljubljani. Veseli nas, da se tudi mladina želi vključiti v to našo dejavnost in radi jim bomo ustregli, če bo le zagotovila dovolj obiskovalcev. Povej mi, kako plešešpolko, in povem tU kako ljubiš ... J. K. "Nikoli se še nisem tako lahkotno gibal — kot bi ne bil zemeljsko bitje ... Kako čudovito je držati v rokah najbolj občudovano in leteti z njo kakor veter, tako da vse okrog naju zgine!" Takole je ob ritmu valčka v svojih mladih letih užival Goethe. To je bil čas svobodnega in ekstatičnega plesa na gladkih tleh velikih plesnih dvoran. Današnji plesi pa so le še revni ostanki nekdanje elegance figur. Pozabljen je plesni izraz, duh in strast. Mladinci OO ZSMS Smart- Ze nekaj let v Turističnem društvu Litija ugotavljajo, da kvaliteta litijskega karnevala ni na taki ravni, kot je bila pred leti, ko si je zaradi kvalitete in aktualnosti pridobit stalen krog obiskovalcev iz naše občine pa tudi obiskovalce iz drugih predelov Slovenije. Tudi za 26. letošnji karneval ni bilo zagotovil, da bo kvaliteten. Zato se je UO TD odločil organizirati samo mladinski karneval, ki je bil že Veseli pust tretji po vrsti in za katerega ugotavljamo, da je med otroki in šolsko mladino vse več zanimanja. Letošnji mladinski pustni "ZIV-ŽAV" je v zaključni točki popestril Andrej Šifrer, ki je s svojim nasto pom navdušil maske in ostale, ki so se zbrali na zaključku povorke. Litijski karneval ne sme Izu-mreti. S pripravami na naslednjega je treba pričeti takoj, kajti zadnji teden pred pustom se ne da veliko storiti. V Tu- rističnem društvu pričakujejo predvsem več sodelovanja z delovnimi organizacijami pri pripravi kvalitetnih skupin. Vsak karneval se je odvijal v bolj ali manj težavnih gospodarskih razmerah, zato sedanje ne morejo biti opravičilo. Predvsem pa je pomembno, da z litijskim karnevalom živimo vsi občani. Za peščico ljudi je priprava in izvedba preveliko breme. L. K. no si prizadevamo, da bi ljudem približali način in oblike plesa, ki jih lahko vidimo le v izvedbi profesionalnih parov. Za pomoč smo prosili Mirana Zupančiča plesnega učitelja iz Zagorja, ki nas je poučval nekaj mesecev. Kot zaključek tega plesnega tečaja smo, že tretje leto zapored, v soboto, 18. februarja 1984 priredili v Litiji v dvorani na Stavbah Plesni Venček, na katerem smo vam želeli predstaviti naše znanje plesa, pridobljenega na plesnem tečaju in ritmiki. Obenem pa smo želeli dokazati, da govorice o neaktivnosti šmarske mladine le niso utemeljene. Z obiskom Venčka smo bili več kot zadovoljni, saj je bila to ena izmed redkih prireditev, nu kateri je bilo zanimanje tako številno, da smo bili prisiljeni obiskovalcem, ki si vstopnic niso priskrbeli prej, dobesedno zapreti vrata. Dvorana na Stavbah je veliko premajhna, zato se obiskovalcem, ki jih nismo mogli sprejeti, opravičujemo. Žal je bila to edina rešitev. Da je ta dvorana res premajhna za tovrstne prireditve, dokazuje tudi malce šaljiva Izjava gostujočega profesionalnega plesnega para Viktorije Tomič in Fredija Novaka, da sta nam tokrat pokazala le obleki in frak, ko pa ju bomo naslednja povabili seveda v večjo dvorano, pa nam bosta pokazala št. kako pleše- 10 O.T IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Veliko zanimanje za poklicno usmerjanje Na zadnjem roditeljskem sestanku, ki je potekal ločeno za 1. do 6. razred ter 7. in 8. razred, je bilo prisotnih nad 200 staršev. Osrednja točka dnevnega reda so bjle naloge šole in doma pri poklicnem usmerjanju. Drugemu sestanku so prisostvovali tudi predstavniki Zasavskega srednješolskega centra iz Trbovelj, ki so spregovorili o šestih usmeritvah, ki jih imamo v Zasavju; obenem so priporočili staršem, naj bi svoje osmošolce usmerjali v te šole namesto v ljubljanske, ki so prenapolnjene. Obiskali razstavo o protestantizmu Člani zgodovinskega krožka, vodi ga mentor Tone škrabanja, so v drugi polovici februarja obiskali Cankarjev dom v Ljubljani. V veliki sprejemni dvorani so si ogledali zanimivo razstavo 16. stoletje — burno obdobje slovenske prebuje. Prikaz protestantizma je organizirala Narodna in univerzitetna knjižnica. Lanski osmošolci večinoma uspešni Na letošnjem tradicionalnem srečanju osmošolcev in učencev prvega letnika srednjega usmerjenega izobraževanja smo ugotovili, da lanski osmošolci pri nadaljnjem šolanju dosegajo dobre učne uspehe. Začetne težave so že premagali; vsi pa so poudarili, da morajo šolskemu delu nameniti veliko več časa kot v osnovni šoli. Počastili dan žena Ob 8. marcu so šmarski šolarji organizirali več prireditev. Na dan pred praznikom so na proslavi nastopile vse delujoče skupine Šolskega kulturnega društva "ZVONČEK", otroški pevski zbor in cicibani iz vrtca so se predstavili delavkam v "Usnjarni", mladi člani Rdečega križa pa so obiskali dom Tišje v Črnem potoku. Vsi pionirji in mladinci pa so poslali čestitke še delovnim organizacijam. B_ 2] KS LITIJA — DESNI BREG C NOVA, PREPOTREBNA NALOŽBA J V Litiji raste nov objekt Nasproti bencinske črpalke Istra Benz raste nov večnamenski objekt — o pričetku smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk — ki ga gradi KZ Litija. V tej stavbi, za katero so najprej načrtovali, da bi stala na Grmačah, bo delavnica kmetijskih strojev, zbiralnica mleka, del prostora pa bo namenjen tudi skladišču kmetijskega reprodukcijskega materiala. Objekt bo — vsaj tako načrtujejo — zgrajen v maju, sredstva zanj pa združujejo KZ Litija, Ljubljanske mlekarne, del pa je pridobljen tudi s krediti. J. S. Slaki v Litiji in Gabrovki V soboto, 31. marca bomo verjetno tudi v naši občini pozdravili ansambel Lojzeta Slaka. Predvfdoma bosta koncerta ob 16. uri v GABROVKI ob 19. uri v LITIJI Vstopnice boste dobili od 15. 3. 1984 na OK ZSMS Litija in v Turističnem društvu Litija. KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO Presenetljivo, pa vendar Ze v prejšnjih številkah Glasila občanov smo omenili, da kolesarski klub spremljajo finančne težave. Zato so člani kluba med drugim zaprosili za pomoč tudi KS Primskovo, od katere je seveda niso smeli pričakovati preveč. Skupna seja predsedstev mladinske organizacije in socialistične zveze ter sveta KS pa je bila pravo presenečenje. Kar med sejo so namreč zbrali 200 starih tisočakov. To so sedaj edina sredstva, ki jih ima klub v blagajni. Člani bodo seveda nekaj denarja zbrali tudi s članarino pa vendar to ne bo dovolj. Potrebovali bi namreč vsaj še nekaj deset tisoč din. Bo še kdo prisluhnil njihovim težavam? R. B. KRAJEVNA SKUPNOST HOTIČ Teden kulturnih prireditev Na splošno pobudo za čimboljšo počastitev kulturnega praznika, 8. februarja, je tudi naša KS organizirala krajšo prireditev. . • V nedeljo, 12. 2. 1984 ob 15. uri se je zbrala množica krajanov naše krajevne skupnosti v nedograjeni dvorani v gasilnem domu. Nikogar ni motilo, da so stene še neometane, tla neizdelana, oder in zavese le za silo postavljene ... Zelo pestro proslavo- so pripravili: moški pevski zbor Hotič-Kresnice, ki je ponovil svoj jubilejni koncert, mladina KS Hotič z zelo duhovitim programom in učenci osnovne šole Hotič. Program, ki je trajal dobro uro in pol, je navdušil krajane. Vsi so zadovoljni odhajali domov z željo, da bi bile take prireditve pogostejše. p p #€$ ljubljanska banka OBVESTILO Varčevalce Ljubljanske banke Gospodarske banke Ljubljana ekspozitura Litija OBVEŠČAMO, da bo X. redni ZBOR VARČEVALCEV v četrtek, 29. marca 1984 ob 12. uri v veliki sejni sobi SO Litija, Jerebova 14 Jote Sevljak: Sedmina Na obisku pri Franji Potokar Vsak človek si v življenju ubere svojo pot. Išče svojo srečo. Kovati to srečo mladim in še posebno najmlajšim, je nekaj lepega, človeškega, plemenitega. Današnji obisk je bil namenjen nekdanji ravnateljici vrtca v Litiji, ki je vse življenje ustvarjala srečo mladih in se jim razdajala. Tovarišica Franja živi s svojim možem v Velikem vrhu. Našega obiska se je otroško razveselila. Po prijetnem pozdravu nas je povabila v hišo in v klepetu smo oživljali njeno poklicno življenjsko pot. Takole je pred nami razgrinjala svoje misli: "V Litijo sem prišla 28. 5. 1928 in se zaposlila kot privatna vzgojiteljica pri družini Lajovic. Začela sem razmišljati o ustanovitvi vrtca v Litiji. Pogovarjala sem se z materami delavkami ter jim pripovedova- la, kaj vse bodo otroci pridobili v vrtcu." Za trenutek soji misli zastale, "da, težko je bilo takrat, vendar dejavnost se je le pričela v osnovni šoli Litija. Vrtec je obiskovalo 40 otrok. Igrače sem izdelovala sama. Veliko so mi pomagali starši". Oči so bile nasmejane, podoži-vljala* je čas, ko je svoja najust-varjalnejša hotenja in ljubezen darovala najmlajšim. Nato je postajala resnejša, glas ji je okamenel, vendar izpoved je bila neizbežna: "Vojna. Vzeli so mi najdražje — otroke. Bila sem strta. Srce in razum sta mi narekovala, da ne bom v mlada slovenska srca vsajala tuje misli". Po vojni se je dejavnost preselila v Ukmarjevo hišo ob Ponoviški cesti. Domovina je bila porušena, vendar volje in poguma je bilo veliko. "Z zanosom smo sprejemali naloge, ki jih je pred nas postavljala nova družba. Predilnica nam je veliko pomagala. Naša vzgoja se je spremenila, vzgajali smo najmlajše v ljudi, ki bodo usodo vzeli v svoje roke." še in še je pred nami razgrinjala svojo knjigo življenja. Prišlo je slovo. Takrat je tovarišica Franja zapisala v kroniko misli: "Vzgajajte otroke tako, da jim bo lepo." To izročilo bodo delavci VVO Litija nosili v srcu in mu zvesto sledili. Najbolj je tov. Franja srečna takrat, ko jo obiščejo najmlajši iz vrtca. V njen dom ji prinesejo "košček sreče". Poslovili smo se. V vseh nas je izžarevala sreča, sreča, ki jo je nekoč tov. Franja znala vsajati najmlajšim. F. K. PIŠE: ALBIN JESENSEK NASTANEK IN AKTIVNOST NARODNE ZAŠČITE V čas začetnega obdobja" nastanka in razvoja Osvobodilne fronte na litijskem območju, so bili vpleteni različni pojavi zbiranja simpatizerjev OF, ki so se začeli združevati bolj po lastnih opredelitvah v posamezne skupine. Na tako gibanje organiziranosti so vplivale vesti o razvoju OF v Ljubljani in nastajanje manjših partizanskih'enot na Dolenjskem. Te vesti so nam posredovali ljudje, ki so prihajali iz Ljubljane prek takrat še neograjene nemško-italijanske meje. Bolj otipljive vpoglede v nastajanje in razvoj Osvobodilne fronte v Sloveniji pa smo dobivali iz Slovenskega poročevalca, ki smo ga le občasno dobivali na naš teren. O svetovnih političnih razmerah in razmerah na bojiščih pa nas je seznanjal ilegalni radijski sprejemnik pri Sirku (Pilpohu) v Kostrevnici. V teh razmerah ko je nemški okupator že aretiral prve intelektualce in napredne ljudi ter jih izselil v Srbijo, se je na Jelši po nekakšni lastni iniciativi formirala mladinska skupina z željo, da iz tega nastane oborožena skupina, ki bi v primeru množičnega izseljevanja zaščitila ljudi. Na to mladostno zanesenost je predvsem vplivalo to, da smo imeli skrite precejšne količine orožja in municije. V sestavu te mladinske skupine smo bili najprej: Tine Poglajen — Blisk iz Grbina, Lojze Breznikar iz Ustja — Šmartno, Jože Berčon iz Jelše, Albin Jesenšek iz Jelše, Franci .(uric iz Male Kostrevnice in Jože Sirk iz Kostrevnice. Nekoliko pozneje so se še vključili: Jože Gorše iz Črnega potoka, Tone Dobravec iz. Kostrevnice, Pavla Sirk iz Kostrevnice in Tine Repina z " Dvora. Naša začetna dejavnost se je prvotno nanašala v glavnem na ocenjevanje dogajanj na vzhodni fronti in domačih dogodkov, ko so se začele pojavljati prve partizanske čete v raznih predelih Slovenije. Precej časa pa smo predvsem ob nedeljah namenili čiščenju orožja, ker smo želeli ohraniti puške in puškomitraljez v najboljšem stanju. Pričeli smo razmišljati tudi o kaki taki akciji, ki bi vsaj za nekaj časa vznemirila okupatorja, našim ljudem pa dala vedeti, da se že pojavlja odporniško gibanje. Konec avgusta 1941, smo se odločili da za prvo akcijo organiziramo izpisovanje črke "V" na javnih in drugih zgradbah ter cestnih tablah. To je pri prebivalcih vzbudilo začudenje. Nemci pa so bili kar precej vznemirjeni zaradi tega simbola zmage, ki se je propagiral prek radia London. 1. decembra 1941, na dan zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo izobesili jugoslovansko zastavo na visoko smreko na sokolskem telovadi-šču na Ustju v Šmartnem. Ta akcija je na prebivalce ugodno vplivala, nekaj ljudi pa je bilo tudi v skrbeh, kaj bodo storili Nemci. Nemška žander-merija je uspela šele okrog poldneva sneti zastavo. Obe akciji so izvedli Tine Poglajen, Jože Berčon in Albin Jesenšek. V času delovanja naše skupine je prišlo konec oktobra 1941 do prvega organiziranega sestanka na Jelši. Na ta sestanek so prišli tudi kmetje iz Kostrevnice in Franc Bric iz Gradiških Laz. Sestanek je vodil neki neznani terenski organizator. Na sestanku smo se seznanili o pomenu delova- nja OF kot nosilke odpora. Poudarili so tudi pomen terenske organizacije OF in zbiranje vojaškega materiala. Na tem sestanku je Franc Per-me. predlagal da naj prevzamem vodstvo te terenske oreanizaciie za območje Kostrevnice in to predvsem zaradi tega, ker jc imel sam majhne otroke in domačijo. To je predlagal zato, ker je bil na grbinskem sestanku zadolžen za delo na kostrevniškem terenu. Kmalu po tem sestanku na Jelši smo iz Slovenskega poročevalca razbrali, da je treba organizirati na terenu vaško zaščito oziroma narodno zaščito. Takrat pa je na terenu med prebivalci nastal preplah zaradi zloglasnega odloka o izselitvi prebivalcev iz obmejnih krajev v staro Nemčijo. To je tudi povzročilo, da so prebivalci na našem območju iskali možnosti za pobeg na Dolenjsko. V ta namen so že vnaprej transportirali hrano v obmejne vasi na Dolenjsko, ki je bila pod italijansko okupacijo. V precejšnjem številu so se pojavili v jeseni leta 1941 ubežniki iz štajerske in to predvsem iz Celja, Maribora in drugih krajev. Za te ubežnike je bil organiziran kanal prek Sirkove-Pilpohove domačije v Kostrevnici. Na tem kanalu na prehodu prek takratne meje so v glavnem delovali člani naše skupine vaške zaščite: Jože Sirk, Pavel Sirk in drugi. Ob prihodu II. štajerskega bataljona na Tišje in predvidenem napadu na Šmartno in Litijo so bili pripadniki naše vaške zaščite predvideni za pomoč bataljonu. V popoldanskem času 25. 12. 1941 so iz skrivališč vzeli orožje in municijo, ker je bilo dogovorjeno, da se zvečer priključijo bataljonu. Ker je zaradi napada Nemcev na bataljon akcija odpadla, so^»rožje ponovno dali nazaj v skrivališča. Po uspešnem umiku bataljona s Tišja sva dva člana vaške zaščite, Jože Berčon in jaz, oborožena vodila bataljon iz Jelše prek takratne meje na Mihelco pod Primskovim. Borba na Tisju in aretacije nekaterih občanov Tišja in Liberge so za nekaj časa zavrle našo aktivnost. Ker pa so se zaprti vaščani dobro zadržali na zaslišanjih, smo z aktivnostjo lahko nadaljevali. V noči iz 30. na 31. januar 1942 sva Tine Poglajen in jaz odšla na zvezo k Tinetovemu bratrancu Milanu Medvedu v Ljubljano. Pri njem sva dobila nekaj napotil za delo narodne zaščite in terenske organizacije OF. Preskrbel nama je tudi nekaj izvodov Slovenskega poročevalca ih druge propagandne literature. Iz Ljubljane sva odšla 2. februarja in se vračala v visokem snegu prek Radohove vasi in Primskovega nazaj na Jelšo1. V februarskih dnevih smo začeli razmišljati o boljši organiziranosti in o bolj konkretnih nalogah pri nadaljnjem razvoju OF in narodne zaščite. To je bil tudi vzrok, da je prišlo do znanega sestanka 14. 2. 1942 v gostilni pri Potokarju na Bregu. Na tem sestanku, ki ga je vodil s svojimi sodelavci Lojze Hoh-kraut, so se izoblikovale smernice za nadaljnje delo na terenu. Kot vodja vaške zaščite na kostrevniškem terenu in delno tudi Šmarskem sem začel povezovati tudi Jablaniško dolino. V sestav naše zaščite sem povezal Janka Potiska in Lojzeta Poglajena — Matjaže- vega iz Selška ter Poldeta Poglajena iz Jablaniških Laz. Na Bregu pa sem imel zvezo z Jo-žetom in Tonetom Koprivni-karjem. V mesecu februarju 1942 je prišel na Jelšo Boris Čižmek, ki je zaradi visokega snega moral ostati par dni pri naši hiši. Ko pa so se snežne razmere uredile, sem ga spremljal prek Brega na Ok-roge na domačijo Potokar-ja—Bradača. Čižmekovo prisotnost smo izkoristili za razgovore v ožjem krogu, kajti na terenu je bil kot vojni referent. Dejavnost narodne zaščite, v našem primeru smo jo imenovali vaška zaščita, je v zimskem in zgodnjem spomladanskem času bila v glavnem spremljanje kurirjev in drugih političnih organizatorjev prek meje in do Spodnjega Loga — Okrogov. Ker je bila vaška zaščita močno angažirana za zbiranje orožja in municije, se je nama s Tinetom posrečilo v razgovoru z litijskimi organizatorji plave garde Stanetom Volkom in Ludvigerjem na Kopačiji na Primskovem odkriti, da imata na litijskem polju pod Vovkovim kozolcem zakopano municijo in nekaj pušk. Prosila sta, da naj to odkopljemo in jima prinesemo na Primskovo. Tine je takoj obvestil brata Francija in še druge, da bomo municijo in puške odkopali in namenili za naše potrebe. To akcijo je litijska skupina narodne zaščite opravila pod vodstvom Francija Poglajena. Udeleženci akcije so ves material prenesli v naš bunker na Šimanškov hrib. Od tu smo pozneje vse odpremili v dolenjski bataljon. Konec aprila smo dobili nalogo od štaba II. grupe odredov, da naj v Bukovici organiziramo skladišče za hrano, ker je bil tu predviden prehod grupe na Štajersko. V Tomčevo zidanico smo. začeli prinašati hrano. Do prehoda pa dejansko ni prišlo, ker je bil planiran prek Janč. Tretja naloga vaške zaščite pa je bila rešitev Viktorja Potokarja — Bradača, ki se je moral umakniti pred trboveljskim gestapom. Po krajšem posvetu sva se dogovorila, da se z družino umakne na takratno svobodno ozemlje. Njegov umik smo v noči meseca junija 1942 spremljali in ščitili. V akciji smo bili trije zaščitniki in smo jo tudi varno in uspešno izpeljali. V prizadevanju, da pridobimo čimveč orožja, je naš sodelavec Drofenik odkril, da se pri Smrekarjevih v Vintarjevcu nahaja večja količina municije in nekaj pušk. Zato smo se v pozni večerni uri junijskega dneva 1942 zbrali štirje zaščitniki in odšli prek Sel in Jazbin v Vintarjevec in se oglasili pri Smrekarju — Božiču. Gospodarju smo povedali, s kakšnim namenom smo prišli. V začetku se je izgovarjal, da nima nobenega orožja, ko pa nas je spoznal, nam je zaupal in nas odpeljal v gozd, kjer je imel zakopano municijo in orožje. Najdeni zaklad smo odnesli v zbirno začasno skrivališče na Jelšo. Čez par dni je prevzela orožje in municijo 2. četa dolenjskega bataljona. Poleg teh opisanih akcij in dogodkov, je bila še cela vrsta manjših, a tudi pomembnih dogodkov, ki so bili značilni za takratno gibanje v obmejnem predelu pod vplivom svobodnega ozemlja, ki je nastalo onkraj meje v čudežni pomladi 1942. leta. * * * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * * * * ★ ★ * ★ * * ★ * * * * ★ * * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * * * ★ ★ * * * * * * * * * * * * ★ * ★ * * * * * ★ * * * ★ ★ ★ ★ * ★ * Spomin na 8, marec 1944 Pred kratkim smo dobili v naše uredništvo pismo bralke Antonije Borišek z Mamolja 8, v katerem nam je poslala tudi pesem Materi na tujem. To pesmico so namreč recitirali otroci naših pregnancev iz Polšnika, Radeč, Podkuma in Brežic svojim mamicam za njihov praznik. Tako se je sredi vojne vihre, na tujem ozemlju, med nemško govorečimi ljudmi zaslišala prelepa slovenska beseda, ki nam je že tolikokrat pomagala preživeti. Del pesmi — čeprav malo pozno — danes tudi objavljamo v našem glasilu. 7 njo želimo obuditi spomin na tiste težke čase v Veiterdingenu, kjer je enako usodo delilo petsto naših izgnancev. Takole se začne pesem: Dobra mati, zlata mati, kaj otrok Vam hoče dati za veliki, svetli dan, ko je v srcih ogenj v žgan za dobrote posvečene, nam otrokom podeljene! Nato se začno otroške želje, ki govorijo o tem, kaj vse naj bi darovali svojim mamicam: Domovino ti nam vrni, zlo v blaginjo preobrni, nesi nas pod naše krove, bodi stare, bodi nove, kjer nas mati je rodila, vse z dobrotami gojila. Da bi zelenela paša, kravica se pasla naša, ♦ da bi mlekca nam dajala in pogača bi vzhajala! Pesem se konča z mislijo, da se bo upanje spremenilo v resnico in da bodo, ko bo prišel konec, počivali v domači zemlji. C • NOVICE IZ VRTCA Malčki in 8. februar Tudi najmlajši cicibani iz vrtca že vedo, kaj pomeni živeti in delati kulturno — ŽIVETI SREČNO. Prav zaradi tega se tudi v teh vrstah srečamo z 8. FEBRUARJEM — SLOVENSKIM KULTURNIM PRAZNIKOM. Letos smo ga praznovali pod naslovom "KULTURNI TEDEN". V njem smo poglabljali: odnos do knjig, njihovih ustvarjalcev, spoznali pojme pesnik—pisatelj, obiskali Knjigarno, knjižnico, doprsni kip Frana Levstika in še veliko več. Še posebej doživeto pa so malčki sprejeli praznik takrat, ko so se v prijetnem pogovoru srečali s pesnikom JOŽETOM SEVLJAKOM, ki je znal z otroki najti sproščen in prijeten stik, zaradi česar se ga bodo radi spominjali. Ob kulturnem prazniku smo sodelovali tudi v prireditvi "NAŠE RADOSTI" in ob tem so se predšolski otroci iz vrtca "NAJDI-HOJCA" prvič predstavili na odru kot igralci in svet je ob tem postal za njih že VEČJI. Nori pust Zelo dolgo smo ga čakali, se o njem pogovarjali, se nanj pripravljali. Pa smo ga dočakali v pustno urejenih igralnicah, ob novih pustnih pesmicah in v prijetnem razpoloženju. V nede- ljo, 4. 3. 1984 smo se množično udeležili mladinskega karnevala po ulicah našega mesta. Veselili smo se srečanja z Andrejem Šifrerjem pa smo žal premajhni in ga zaradi tega nismo videli. Je že tako, da so bili "veliki ljudje" še bolj radovedni in so ob tem pozabili na "male ljudi". Pa smo bili kljub temu zadovoljni, saj smo ga vsaj slišali in njegove pesmi so nam ostale v ušesih, da smo jih na pustni torek prepevali v vrtcu. Imenitno je bilo. Vsi otroci so zboleli in tisti "NORI DAN" so prišli v vrtec sami: kavboji, princese, pajaci, indijanci, črnke, medvedi, zajci in kdo bi našteval vse. Zares pisano je bilo, veselo in sproščeno. Ze naslednji dan pa so otroci ozdraveli in se spet vrnili nazaj v vrtec. Tako je pač! 8. marec Kai je najlepše? — MAMA! Kaj ne prodamo, ne kupimo? - \1 I ME! Kaj nuji uje imamo? — MAMO! Tako so ob prazniku DNEVU ŽENA pripovedovali malčki v vrtcu, ko so nastopali za svoje mamice. Zares lepo jih je opazovati. Kako se raznežijo ob tej besedi, ki pomeni neizmerno veliko. Vse bi naredili zanjo; pospravljali, nabirali cvetlice, se učili lepih pesmic in še in še in vse za — MAMO. Ko so mame odhajale, so bile srečne. Vedele so, da niso same. DA SO V SREČNI DRUZlNI OTROKOM — MAME! , O. S. ŠPORT REKREACIJA SPORT REKREACIJA H I KOLESARSTVO Kolesarski trim ob dnevu brigadirjev Bliža se kolesarska sezona. Kolesarski klub Priks Primskovo bo sezono pričel s trimsko akcijo, ki bo v primeru lepega vremena v nedeljo, 1. aprila 1984 s startom ob 11. uri izpred občinske zgradbe v Litiji. Trim bo posvečen dnevu brigadirjev in letošnjim mladinskim delovnim akcijam, izleta pa se lahko udeležijo vsi kolesarji. Proga ne bo težka, saj so za začetek izbrali krajšo in lažjo pot, izlete pa bodo stopnjevali po težavnostnih stopnjah, da bodo vsi kolesarji kondicijsko dobro pripravljeni do prave kolesarske sezone, ki se za rekreativce pričenja 27. aprila z maratonom Dražgoše. Startnina je 40 din, vsak udeleženec pa bo prejel spominsko priznanje za sodelovanje na trimu. R. B. Kolesarski klub Priks Primskovo RAZPIS za 2. litijski kolesarski maraton, ki bo v nedeljo, 6. maja 1984. Vsi kolesarji bodo startali z enega startnega mesta izpred zgradbe SO Litija, Jerebova 14. START maratona je med 9. in 10. uro, cilj je odprt do 15. ure. PROGA: Litija — Zagorje — Izlake — Moravče — Domžale — Šentjakob — Dolsko — Kresnice — Litija. Kolesarskega maratona se lahko udeležijo vsi kolesarji, ki i jih veseli rekreativno kolesarjenje in so dopolnili 15 let starosti. Šolarji morajo na startu predložiti potrdilo o opravljenem znanju iz CPP. Kolesarji vozijo na lastno željo in odgovornost. Dolžni so upoštevati navodila in opozorila organizatorja pred maratonom in med njim. Med Kandršami in Mlinšami je dober kilometer makadama. POTEK maratona: Start je pred občinsko zgradbo v Litiji med 9. in 10. uro. Kolesarji startajo po načelu "prideš in startaš". Kolesarji vozijo glede na svojo telesno pripravljenost, strogo morajo upoštevati prometne predpise. Za vse morebitne posledice, ki bi jih utegnili povzročiti udeleženci maratona, organizator ne odgovarja. Kolesarji morajo biti skrajno previdni, ker maraton poteka tudi po razmeroma prometnih cestah. KONTROLA: Vsak kolesar dobi na startu kontrolni karton, s podpisom pa potrdi, da je seznanjen z vsemi pogoji razpisa. Kontrolni karton je dolžan žigosati na kontrolni postaji v Moravčah in ga na cilju v Litiji predati organizatorju. Vse maratonce bo na cilju čakalo okrepčilo. ZAVAROVANJE: Proga bo na vseh pomembnejših in kritičnejših odsekih fizično zavarovana z redarji, večje skupine kolesarjev bodo spremljala vozila organizatorja z rumeno utripajočo lučjo, ob progi pa bodo tudi table z napisi "maraton". \ NAGRADE: Vsak kolesar, ki bo uspešno pripeljal do cilja do 15. ure, bo prejel medaljo litijskega kolesarskega maratona, prvih štiristo pa tudi priznanja litijskega maratona. STARTNINA znaša 200 din in jo vsak udeleženec plača na startnem mestu. ORGANIZACIJSKI ODBOR Ugodnosti za člane Če postanete član kolesarskega kluba Priks, uživate vse ugodnosti Kolesarske zveze Slovenije — popusti pri startninah, zavarovanje ... Kolesarska zveza Slovenije združuje 27 kolesarskih organizacij po Sloveniji in nudi še razne druge ugodnosti, zato vabimo, da se pridružite. ^ g Komisija za delovna razmerja Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija, Parmo v a 9 objavlja prosta dela in naloge snažilke Pogoj: splošna zdravstvena sposobnost Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijave pošljite na Zavod za izobraževanje in kulturo, Litija, Parmova 9. Komisija za sprejem otrok v Vzgojno varstveni organizaciji Litija objavlja VPIS — dojenčkov (od 8 mesecev do 2 let) — predšolskih otrok (od 2 do 7 let) za vstop v VVO Litija v šolskem letu 1984/85 v enote: — "Medvedek", Litija, Bevkova 1 —- "Najdihojca", Litija, Cesta komandanta Staneta 8 — "Ciciban", Šmartno pri Litiji, Ustje 102 — "Kresnička", Kresnice, Kresnice1 23/b — "Sava", Sava pri Litiji, Sava n.h. — "Jurček", Jevnica, Jevnica n.h. Vpis *-o v mesecu aprilu 1984 v prostorih uprave VVO Litija, Bevkova ulica št. 1, vsak dan razen sobote od 7. do 14. ure, ob ponedeljkih pa od 7. do 16. ure. NOGOMET Ekipa "Mački" - zmagovalec V organizaciji NK Litija ter rekreacijske skupine "SRČKI 62" je bil organiziran že tradicionalni turnir za prvenstvo občine Litija v malem nogometu. Glede na to, da v letošnjem letu ni bilo mogoče dobiti dvorane v osnov- ni šoli Litija, se je moralo 30 ekip, kolikor jih je sodelovalo na letošnjem turnirju, odpeljati v Ivančno gorico, kjer so nam za izvedbo turnirja ponudili svojo lepo telovadnico. - Po dvodnevnih zanimivih tekmah je na koncu zasluženo osvojila prehodni pokal "SRČKOV 62" ekipa MAČKI iz šmartnega, ki je nastopila v naslednji postavi: MRZEL, JUVANČIČ, SEMEC, ČOZ, GRUBELNIK, KOLAR, SEDEVČ1Č. Na drugo mesto se je s presenetljivo dobro igro uvrstila ekipa Dobrave, tretje mesto pa je zavzela ekipa NK Litija II. Za najboljšega igralca je bil izbran JOŽE KOLMAN, iz ekipe Dobrava, najboljši strelec turnirja je bil Zlato Kolar (Mački), najboljši vratar Darko Bajde iz ekipe Hotič, za najbolj borbenega igralca na tem turnirju pa je bil izbran Tine Jerina (Dobrava). Kot smo Že omenili, je ekipa MAČKI prejela prehodni pokal ter pokal za 1. mesto. Tudi drugo in tretje plasirani ekipi, sta prejeli pokala, najboljši posamezniki pa plakete. Celotni turnir je uspel, saj je sodelovalo prek 300 nogometašev. Pri realizaciji tega turnirja v Ivančni Gorici so pomagali še obrtniki iz Litije: Berčon Metka, Brežan Marjan, Borišek Vlado in Eli, Čebin Ivan, Foto' Kenda, Gospeti Peter, Mantel Zlato, Podkrajšek Stane, Ramadani Sadik in Steferl Nace — za kar se jim organizator najlepše zahvaljuje. Rezultati: Četrtfinale: DOBRAVA : NK LITIJA I. 2 PACOVI : NK LITIJA II. 0 : 3 HOTIČ : PRETVORNIK 1 : 0 MAČKI : GRADEC 3 : 1 (7 m) Pol finale: DOBRAVA : NK LITIJA II. 1 : 0 MAČKI : HOTIČ 3 : 1 (7 m) za 3. mesto: NK LITIJA : HOTIČ 5 : 4 (7 m) za I. mesto: MAČKI : DOBRAVA 2 : 0 P. M S POSTAJE MILICE LITIJA NKPOPRAVTJIVI VLOMILEC Pred nekako 3 leti se je sedaj 32-letni Anton Š. spoznal z dekletom iz Stare gore. Pri njej, njenem otroku in materi je stanoval v izvenzakonski skupnosti, ne da bi prijavil bivališče. Delo mu ni najbolj dišalo, ljubil pa je alkohol. Užival je, ko je pretepal dekletovo mater, hodil je iz kraja v kraj in se preživljal z raznimi kaznivimi dejanji. Zaradi trenutne težnje po delu ali morda po zaslužku je vzdržal na delu v Lesni industriji Litija kar celih 6 dni, nato pa je delo samovoljno zapustil, morda Cicibanova športna značka Za športno značko tekmujejo cicibani iz vrtcev v občini Litija. V program je vključenih 152 predšolskih otrok. Otroci plavajo, ko-talkajo, opravljajo igre spretnosti, kolesarijo, smučajo in hodijo na izlete. Program vodijo vzgojiteljice, pomagajo pa nam tudi starši. Največ težav je z organizacijo plavanja, ker v Litiji ni plavalnega bazena. Osnovni šoli Litija in-Šmartno nam odstopata šolski avtobus, za kar smo jim zelo hvaležni, tako da plavalne tečaje lahko organiziramo v hali Tivoli. Značke in diplome nam priskrbi TTKS Litija, ki pa bi morala imeti za najmlajše veliko več posluha. Slovesno podelitev značk opravimo ob zaključku šolskega leta. F. K. iz spoznanja, da se da tudi drugače kar dobro živeti. Včasih je priložnostno delal pri kakšnem kmetu v okolici Primskovega, prenočeval pa je pretežno po senikih. Na obiskih pri dekletu je vse bolj prihajalo do nesporazumov in fizičnih obračunov, zato pri njih ni bil več najbolj dobrodošel. Začel se je drugače preživljati. Dne 7. 2. 1984 je skozi okno vlomil v zidanico v Gradišču pri Primskovem in odnesel 5.800,000 din, spil nekaj žganja in tam tudi prenočil. 22. 2. 1984 je vstopil v hišo v Mulhah in s police v spalnici vzel 1.100,00 din. Denar se mu v rokah še ni pogrel, ko ga je pri tem zalotila oškodovanka in mu ga vzela. Razočaran je nato še isto noč razbil steklo na oknu kmečke hiše v Lupinici in iz podstrešnih prostorov odnesel prekajeni želodec. Zaradi klateštva je bil nato predlagan v postopek pri sodniku za prekrške. Prislužil si je 10 dni zapo- rne kazni, za storjena kazniva dejanja pa smo ga ovadili na Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, enoto v Ljubljani. Po preteku zaporne kazni ni miroval. Sumili smo ga za razna kazniva dejanja, vendar ga nismo dobili. Za njim smo razpisali tiralico. V začetku marca so se v Stari gori začeli ponavljati vlomi. Ko so si miličniki ogledovali prvi vlom, ki ga je oškodovanec prijavil 4. 3. 1984, so ugotovili, da je tudi pri sosednjem vikendu v Stari gori nekaj sumljivega, saj so bila odprta pol-kna na oknu, razbito pa je bilo tudi steklo. Miličnika sta hitro ukrepala in kmalu ugotovila, kdo je lastnik tega vikenda. Takoj sta ga tudi obvestila. Kmalu zatem Sta v vikendu zaslišala žvenketanje stekla, nato pa videla, kako nekdo hodi v notranjosti s prižgano baterijo. Potem ko je baterija ugasnila, sta zaslišala odpiranje balkonskih vrat in opazila neznanca, ki se je po stopnicah KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST občine Litija Litija, Valvazorjev trg 3 Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA KMETIJSKO ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo srednjo ali višjo izobrazbo agronomske smeri, — da imajo 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj, — da imajo organizacijske sposobnosti, potrebna znanja in izkušnje za vodenje. Razpisana dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kmetijska zemljiška skupnost občine Litija, Valvazorjev trg 3, Litija. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa skupščine KZS. PREDILNICA LITIJA T Litiji p.o. 61270 LITIJA Za delo v počitniškem domu v Novigradu v času poletne sezone vabimo k sodelovanju — KUHARICO — POMOČNICO KUHARICE — VEČ DELAVK ZA PRIPRAVLJANJE IN SERVIRANJE HRANE Delo združujemo za določen čas. Prijavijo se lahko tudi študenti, ki nimajo v juliju in avgustu šolskih obveznosti. Zaželeno je tudi sodelovanje z upokojenci. Vsi kandidati naj se v 15 dneh od objave osebno zglasijo v kadrovsko splošnem sektorju Predilnice Litija. spuščal na prostost, ki pa ni trajala dolgo. Miličnika sta ga prijela in ugotovila, da gre za starega znanca. Kmalu je na kraj prišel še oškodovanec in povedal, da mu je Anton v vikendu pojedel nekaj hrane, konzerv ter spil nekaj pijače. Pri pregledu njegovega nahrbtnika je oškodovanec spoznal svoj vrtalni stroj, kotno brusilko in električno brizgalko. Osumljenca sta nato pripeljala na PM in ga po 10. čl. 109/2 zakona o prekrških za krajši čas "shranila" v prostoru za pridržanje, nato pa s predlogom odstopila sodniku za prekrške, ki je izdal zanj zaporno kazen s takojšnjim nastopom. Temeljnemu javnemu tožilstvu pa smo zanj podali kazensko ovadbo za ugotovljena kazniva dejanja vlom-nih tatvin in predlagali, da javni tožilec predlaga preiskovalnemu sodniku, da zoper nepopravljivega povratnika odredi pripor, saj obstaja bojazen, da bo Anton ponavljal kazniva dejanja, ker je brez prebivališča in zaposlitve in tako tudi brez vsakršnih sredstev za preživljanje, VLOMI V AVTOMOBILE — POZIV OBČANOM Kot smo pisali že v prejšnji števi-ki tega glasila, smo na sledi večjim skupinam, ki so v naši občini vlamljale v osebne avtomobile in iz njih točile gorivo. Nekaj prijetih osumljencev je v razgovoru z miličniki navedlo kraje in vozila, iz katerih so pretakali gorivo, čeprav nam oškodovanci tega niso prijavili. Prosimo vse, ki imajo svoja vozila parkirana zunaj na Trgu na Stavbah ali Rozmanovemu trgu in so opazili karkoli sumljivega, morda odprt rezervoar za gorivo, odprta vrata ali okno vozila, da to javijo na postajo milice Litija osebno, lahko pa tudi po telefonu na št. 92 oz 881-192. Postaja milice S septembrom iščem varstvo za 8 mesecev starega : otroka na vašem domu (v mestu Litija). Plačilo po dogovoru. Ponudbe pošljite na uredništvo GO. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Miro Kaplja Odgovorni urednik: Glasila občanov: Jože Sevljak: odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej. Lektor Glasila občanov: Jelka Belec. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprave za tisk: IBM-Dnevnik. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija. Parmova 9. tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na doni.