številka 4
četrtek, 30. januarja 1997 160 tolarjev
Na zimski univerziadi v Južni Koreji:
Miranu srebro, Davidu bron!
ISSN 0350-5561
9
Na zimskih igrah študen-tov vsega sveta, na 18. zimski univerziadi v Južni Koreji torej, sta Miran Ravter in David De Costa dosegla izreden uspeh. Na tehnično zahtevnem smuku in spoštljivi mednarodni konkurenci sta osvojila prvi medalji za Slovenijo na letošnjih igrah. Miran je os-vojil drugo mesto in srebrno medaljo, David pa se je na tretjem mestu okitil z bronom. Boljši od obeh je bil Švicar Vidi. Miran Ravter je po velikem uspehu pogumno izrekel upanje, da bo srebro v
naslednjih nastopih pozlatil, nič manj vesel in optimističen pa ni bil David De Costa, ki tudi pričakuje še žlahtnejše odličje, saj smuk ni njegova najboljša disciplina. Čestitke torej obema in veliko sreče v naslednjih nastopih!
■ foto: vos
Miran
David
mrviHinrvni
Alpska šola smučanja v Zavodnjah
Šaleški smučarski klub je to zimo za najmlajše organiziral alpsko šolo smučanja, vodi jo Samo Gorišek s pomočnikoma Tomom in Tanjo, udeležuje pa kakšnih 30 otrok iz Velenja, starih štiri, pet in šest let. Za razliko od preteklih let, ko so šolo lahko odlično speljali na smučišču v
Šaleku, kamor jim je letos kljub zgrajeni infrastrukturi »dostop prepovedan«, se smučarskih veščin že ves mesec ob koncu tedna učijo v Zavodnjah. Na polovici programa so v nedeljo izvedli pravo tekmo in pokazali, koliko so se naučili. Zmagovalci so bili vsi!
mkp
Ob koncu tedna bo suho, hladno in sončno.
sm&mmmss^^ d ■ d ■ ^
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in
STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
S
PfebO
■
Sl,delimo
DEMO CENTER
Stari trg 36
Tel.: 063 / 852 - 890
mobitel
SLOVENSKI OPCRATIP NHVTT £. Q8M
httpyAvww.mobitel.si
Največ poostrenih nadzorov v prometu ob koncu tedna
Napovedane akcije ne spreminjajo navad
Ker se običajno največ hujših prometnih nesreč pripeti ob koncu tedna, policisti večje akcije poostrenih nadzorov v prometu izvajajo ob petkih, sobotah in nedeljah. V zadnjem obdobju jih večino napovedo naprej, da bi udeleženci v prometu vedeli za možnost, da so lahko ustavljeni. Kljub takemu načinu, so rezultati akcij približno takšni kot so, če te niso napovedane. To potrejujejo tudi rezultati ene zadnjih napovedanih akcij na Celjskem, ko so policisti Policijskih postaj ustavili in kontrolirali 859 voznikov in pri njih ugotovili 210 prekrškov.
Zoper 119 voznikov bodo podali predlog za uvedbo postopka o prekršku, 57-tim so izrekli denarno kazen na kraju prekrška, 34 pa jih opozorili. 334 voznikom so odredli preizkus alkoholiziranosti. Alkotest je pozelenel nad polovico ali v še dovoljeni meri pri 205 voznikih; 81 je bilo takšnih, ki so zaužili preveliko količino alkohola, da bi lahko varno vozili, 11 voznikov pa je preizkus odklonilo. Policisti na območju UNZ Slovenj Gradec so poostreno kontrolo psihofizičnega stanja udeležencev v cestnem prometu izvajali v noči med soboto in nedeljo, 25. in 26. januaija. Ustavili so 790 voznikov in ugotovili, da so 103 udeleženci kršili cestno prometne prepise. Z alkotestom so preizkusili 159 udeležencev in 39 voznikom zaradi prevelike stopnje alkoholiziranosti nadaljno vožnjo prepovedali.
Čas občnih zborov
V mnogih gasilskih društvih v Šaleški dolini so v minulih dneh opravili občne zbore, ponekdo jih še bodo. Člani PGD Šoštanj - mesto so to storili v soboto, 25. januarja, zvečer. Na sliki: predsednik društva Danilo Čebul mlajši podaja poročilo o opravljenem delu v preteklem letu.
■ (mkp)
Invalidi in kakovost
Na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje v šestih upravnih enotah (Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Radlje, Ravne in Dravograd) nadelo čaka 766 invalidov, kar za dobro četrtino več, kot pred letom dni. Se njihovo zaposlovanje ne premakne nikamor, ali pa jih industrija, značilna za Koroško in Šaleško dolino, še kar naprej proizvaja? Kaj bi šele bilo, če mnogim invalidom s pomočjo podjetij, kjer je invalidnost nastala in s pomočjo družbe, ki nekaj primakne podjetjem, ki so voljni zaposlovati invalide, ne bi bilo omogočeno, da lahko delajo in ustvarjajo še naprej?
Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje izplačuje subvencije plač devetim invalidskim podjetjem na območju, ki zaposlujejo 750 invalidov. Večina teh podjetij je takih, ki s svojimi proizvodi enakovredno konkurirajo »zdravim« podjetjem. Med njimi je velenjski Blues, ki se natanko zaveda neizprosnosti trga. Tega ne zanima, iz kakšnega podjetja prihaja izdelek, pomembna mu je kakovost in sprejemljiva cena. To, da je Blues kot prvo invalidsko podjetje v Sloveniji uspel pridobiti certifikat kakovosti ISO 9001 in se tako pridružiti 197 drugim podjetjem v Sloveniji, nekaj šteje, saj kaže tudi na to, koliko invalidu pomeni vsako novo delovno mesto, ki ga bodo lahko ustvarili, če bodo delali dobro. Ob tem jih moti, da podjetja, ne samo invalidska, plačujejo vse večje dajatve, med katerimi izpostavljajo enega, ki je prizadel tudi invalidska podjetja - davek na bruto plače.
Tisto malo, kar invalidska podjetja od države pričakujejo je, da ta vzpostavi učinkovit program razreševanja invalidske por-blematike, saj prav ravnanje z invalidi kaže nivo cilivilizanosti vsake družbe, tudi slovenske. Za drugo bi potem že poskrbeli, pravijo v invalidskih podjetjih.
■ Milena Krstič ■ Planine
9770350556014
2 NAŠ vas
DOGODKI
30. januarja 1997
Za štiri zgornjesavinjske poslance
Štiri pomembne funkcije
Državni zbor je na prvi izredni seji oblikoval tudi vsa delovna telesa, pri čemer so pomembna mest zavzeli tudi štirje zgorn-jesavinjski poslanci.
Jakob Presečnik (SLS) je na čelu odbora za infrastrukturo in okolje, eden od dveh podpredsednikov tega odbora pa je Mirko Zamernik (SDS), dr. Jože Zagožen (SDS) pa predseduje parlamentarnemu odboru za gospodarstvo. Dr. Franc Zagožen (SLS) sicer ni bil izvoljen za predsednika katere od komisij ali odborov, zato pa bo vodil slovensko delegacijo v parlamentarni konferenci Srednjeevropske pobude.	■
Nazarje, Ljubno
Prvi seji občinskih svetov
Prav zadnjega januarja se bodo na prvih letošnjih sejah zbrali občinski svetniki v Nazarjah in na Ljubnem ob Savinji. Današnjo (četrtek) sejo bodo svetniki v Nazarjah pričeli ob 17. uri. pomembna točka bo sprejemanje odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini, drugič pa bodo obravnavali in sprejemali odloka o komunalnih taksah v občini Nazarje in o krajevni turistični taksi. Sprejeli bodo tudi sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Na Ljubnem bodo današnjo sejo pričeli ob 18. uri. Med ostalim bodoocenjevali porabo proračunskih sredstev za kmetijstvo v minulem letu, potrjevali plan vzdrževanja gozdnih cest za naslednji dve leti in objavili javni razpis za izvajalca, sprejemali vrsto sklepov o novih cenah na komunalnem področju in opredelili program sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ljubno.	Ujp
Ljubno, Okonina
Še bodo iskali termalno vodo
V	občini Ljubno in v vasi Okonina se še vedno nadejajo, da bodo odkrili vrelce z zadostnimi količinami termalne vode. V ta namen so doslej že izvrtali tri vrtine do globine 200 metrov, strokovnjaki pa so ob tem ugotovili, da bo potrebna še vrtina do 800 metrov, kjer naj bi bilo po njihovih predvidevanjih dovolj termalne vode s temperaturo od 38 do 68 stopinj Celzija.
Vsi skupaj se nadejajo, da bodo prizadevanja uspešna, pomembno pa je, da bi lahko že doslej ugotovljene količine zagotovile Okonini in okolici nemoteno oskrbo s pitno vodo, kar je sedaj velik problem.	■ jp
KS Šmartno Velenje
Pomlad bo delovna
V	krajevni skupnosti Šmartno se že nekaj časa pripravljajo na ureditev kanalizacije ob starem pokopališču in Gubčevi cesti. Kot kaže, bodo z deli pričeli takoj spomladi, saj že imajo pripravljeno vso dokumentacijo. Izvajalec del bo velenjski PUP. Prav sedaj pa si urejajo tudi dokumentacijo za postavitev cestne razsvetljave ob ulici Bratov Mravljakov. Tudi s temi deli naj bi pričeli spomladi, izvajalec del pa še ni izbran. Oba projekta bo financirala občina Velenje.	■bš
M Club Velenje
»Milano po Milanu«
Velenjsko podjetje M Club seje pred kratkim predstavilo na sejmu visoke mode v Milanu z modno kolekcijo imenovano Carla Carini. Včeraj in danes dopoldne so to kolekcijo v prostorih podjetja predstavili tudi slovenskemu tržišču.
Predstavljena kolekcija obsega 180 različnih modelov ženskega programa, razdeljenih v šest skupin, ločenih glede na barvo in sestavo tkanin. Kolekcijo sestavljajo ženski kostimi, hlače, krila, obleke, brezrokavniki, plašči, bluze, pletenine, obvezni dodatki in tudi večerni program. Več o predstavitvi in modelih samih bomo zapisali prihodnjič.	■bi
Pust Mozirski
Pustnjaki dobivajo okrepitve
Letošnji pustni dnevi že trkajo na vrata, zato mozirski pustnjaki z njegovim veličanstvom Pustom vred ne držijo križem rok. Že precej dni se pridno pripravljajo in tudi okvirni program je tudi že oblikovan. Vodilo nekajdnevnih prireditev bo letos kotlovnica, v katere kotlu se kuha in dogaja marsikaj, dolgoletnemu izročilu programskega zaporedja pa se seveda ne bodo odrekli.
Pomembna vsebinska dopolnitev bi vsekakor lahko bila povezava s turističnima društvoma na Rečici ob Savinji in v Nazarjah. Pobudo za takšno »okrepitev« in sodelovanje je prispevala mozirska občina in predstavniki vseh so se sinoči (sreda) že sestali. Čas hiti, vseeno pa ga je najbrž še dovolj, da letos položijo vsaj temelje bodočega sodelovanja in še večje uveljavitve veselih pustnih dni v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline, ■/p
Urad za delo Mozirje
Delo na črno - manj iskalcev zaposlitev
Mozirski urad za delo s svojo dejavnostjo pokriva Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino, torej območje petih občin. Po podatkih iz lanskega septembra je bilo na tem področju zaposlenih 5607 ljudi, od tega v kmetijstvu 977 in pri zasebnikih 673, stopnja brezposelnosti pa je bila v tem mesecu 14,4 - odstotna. Število (registriranih) brezposelnih se od novembra, ko jih je bilo 916, do danes nekoliko povečuje zaradi trajnih presežkov delavcev in zaradi starejših ljudi, ki jim do upokojitve manjka manj kot pet let. Delež brezposelnih starih nad 40 let je tako konec leta znašal 41,6
odstotka, delež mladih do 25 let pa je bil 24,9 - odstoten.
Velik delež prijavljenih predstavljajo invalidi. V večini so to kmetje invalidi tretje kategorije, ki ne zmorejo več dela na kmetiji. Na območju urada sicer delujeta dve invalidski podjetji, to sta Elkroj IP in Glin IPP, vendar velika večina prijavljenih invalidov ni sposobna za takšno delo.
V lanskem letu se je šest programov javnih del udeležilo 16 prijavljenih. Ti programi so bili spremljanje prizadetega učenca, pomoč starejšim na domu, pomoč pri pouku, delo na jokalnih cestah in urejanje lokalnih površin in cest, eden pa je sodeloval v republiškem programu »nadzorniki.« V letošnjem letu bodo programe dopolnili z urejanjem smučišč in
planinskih pašnikov ter s programom svetovalno-informaci-jskega centra za razvoj turizma v občini Luče.
V Mozirju so brezposelne vključevali tudi v programe usposabljanja. Izvedli so tri celodnevne podjetniške seminarje, za vodenje poslovnih knjig in infor-mativno-motivacijske seminarje. Preostale seminarje o psihoso-cialni rehabilitaciji, pomoči pri iskanju zaposlitve in program kovnice znanja pa so za iskalce zaposlitve izvajali v Velenju. Slednjih so se zaradi prevelike oddaljenosti udeleževali le redki posamezniki. Dejstvo je, da med iskalci zaposlitve raste zanimanje za tečaje računalništva in učenja tujih jezikov.
Dokaj neugodna je izobrazbena sestava brezposelnih.
Dobrih 47 odstotkov ima prvo ali drugo stopnjo, 26,6 odstotkov tretjo in četrto, 22,3 peto stopnjo, 2,5 šesto in en odstotek sedmo stopnjo izobrazbe. Na področju mozirskega urada za delo prejema republiško štipendijo 521 dijakov, od tega je 91Zoisovih štipendistov. Samo v lanskem letu je vloge poslalo preko 700 starih in novih štipendistov in pri tem se številnim pritožbam niso mogli izogniti.
Pri vsem tem se brezposelni zelo malo zanimajo za redno delo, razlog pa je jasen - preveč dela na črno, kar je seveda svojevrstno zavajanje iskalcev zaposlitve, čeprav je treba dodati, da so med brezposelnimi tudi
zelo prizadevni iskalci zaposlitve.
■jp
Občina Mislinja
Zelja po večji knjižnici ostaja
V hiši, kjer so pred dvema letoma uredili občinske prostore, imajo tudi enoto Slovenj Graške knjižnice Ksaverja Meška. Mislinjčani jo lahko obiščejo dvakrat na teden, saj je žal precej majhna, pa tudi knjig v njej ni prav veliko. Trenutno premorejo okoli 2 tisoč izvodov večinoma leposlovnih knjig. Čeprav so zadovoljni, da sedaj le imajo knjižnico, si želijo, da bi že v bližnji prihodnosti pridobili dovolj velike prostore, da bi v kraju uredili večjo in knjižno bogatejšo knjižnico. Kot nam je povedal župan Mirko Grešovnik, se želja kratkoročno še ne bo izpolnila.
■bš
Muzej bo kmalu nared
Pri zadnjih ostankih nekdanjih mogočnih fužin še iz Zoisovih časov v Mislinji potekajo v teh dneh obsežna obnovitveno - gradbena dela nekdanje kovačije. Te nameravajo obnoviti in urediti tako,
kot so zgledali nekoč.
V muzeju bo na ogled veliko kovaško kladivo, imenovano »hamer«, ostalo je tudi ognjišče, kjer so pripravljali material za nadaljnje kovanje ter nekaj kovaškega orodja. Pobudniki obnove pričakujejo, da bodo primerno orodja za ta edinstven muzej prispevali nekateri starejši kovači iz okolice Mislinje. Svojo pripravljenost za obogatitev kovaške zbirke je že podaril edini najstarejši živeči kovač Avgust Krebl.
Letos lepša zobozdravstvena ambulanta?
Lansko leto so v občini obnovili in posodobili zdravstveno ambulanto, v kateri sedaj delata dva zdravnika, kar zadostuje za potrebe tamkajšnjih občanov. Imajo pa tudi dva zobozdravnika (za odrasle in za otroke), ki zaenkrat delata še v starih prostorih. V občini upajo, da bodo letos uspeli zbrati sredstva in
posodobiti tudi zobozdravstveno ambulanto.
Razstava priznanih likovnikov
V avli mislinjske osnovne šole je te dni odprta zanimiva razstava znanih in manj znanih likovnikov s Koroške pod naslovom »Kulturna in naravna dediščina Mislinje«.
Slikarji Ervin Kralj, Jure Bricman, Katja Jurgec -Bricman, Helena Kotar, Stanko Makuc, Sabina
Mitterdorfer, Ivan Večko -Mitterdorfer in Milan Unkovič so lani poleti pripravili likovno kolonijo, na njej pa so upodabljali znamenitosti in zanimivosti Mislinje in njene okolice. Skupaj z njimi so na platna v različnih oblikah in tehnikah to počeli tudi likovno nadarjeni učenci tamkajšnje matične šole ter podružničnih šol Paški Kozjak, Završe in Dolič. Kot gostje pa so risali tudi učenci iz Slovenj Gradca.
Občina Šmartno ob Paki
Sedaj proračun
Po besedah župana občine Šmartno ob Paki si ponovo/et-nega oddiha niso privoščili. Pozvali so namreč vse odbore k oblikovanju letošnjih programov, na osnovi katerih bodo med drugim pripravili osnutek letošnjega občinskega proračuna. V njem bodo osrednjo pozornost namenili tamkajšnji osnovni šoli, vrtcu, socialnemu skrbstvu, zdravstvu in komunalnim zadevam.
Tu bodo prednost namenili ureditvi pločnikov železnica-Bole-šola, Rečica ob Paki - Šmartno ob Paki, prav tako načrtujejo posodbitev ceste v Velikem Vrhu, ureditev plazu v Malem vrhu na cesti Pilih - Bralič, posodobitev igrišča Krajšek. Če bo dotok denarja večji od predvidenega, pa se bodo lotili obnove ceste v Hudem potoku, kije močno poškodovana. Ne tako majhen zalogaj bo gotovo še priprava dokumentov za izgradnjo čistilne naprave. Župan Ivan Rakun je ob tem še povedal, da jih močno skrbi tudi, kaj bo s cestami naredila letošnja zima. Osnutek letošnjega proračuna bodo obravnavali člani šmarškega občinskega sveta, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega meseca.
*(tp)

Mnogo hrupa za nič
V preteklih dneh je bilo na slovenskem političnem prizorišču toliko podajanja kljuk, posvetovanj in pogovorov, da bi kdo pomislil, da se je pri nas res kaj spremenilo. Da je prevladalo spoznanje, da je ta čas za državo najbolje, da stranke sedejo skupaj, vsaka malo popusti in imenujejo vlado, ki bo Sloveniji najbolj v korist. Ne vem, če je tudi za te pogovore veljalo, da so imeli pri njih eni ves čas figo v žepu, dejstvo je, da se je razpletlo tako, kakor so nekateri napovedovali že prej. Premier je ponudil vlado, ki na več mestih znova dokazuje, da imamo tudi v novejšem času ljudi, ki se spoznajo prav na vse in jim lahko tako danes ponudimo ta stolček, jutri drugega. Dokler se seveda stvari
ne bodo bolj razjasnile, ne moremo natančno reči, kdo je kriv, da sije Slovenija zaslužila tako vlado. Upam, da na odgovor res ne bo treba čakati do izida knjige, ki so jo nekateri že skorajda napovedali. No, če bo knjiga dobra, bomo imeli do sedanjih predvladnih prepirov vsaj eno korist.
V teh dneh, ko so bile oči sicer bolj kot v državni zbor uprte v rojevanje vlade, smo vendarle slišali že tudi prve negativne komentarje v zvezi s tako številnim zastopstvom županov v državnem zboru. Saj vemo -kar 26 županov slovenskih občin je med 90 poslanci. In mnogi med njimi so svoje novo mesto opravičevali tudi s tem, da bodo tako lažje kaj naredili za svojo občino. Iz istega razlo-
ga so jim po občinah "dovolili", da so še naprej lahko profesionalni župani, pa čeprav so zaradi tega morali spreminjati statutarna pravila občin. Toda očitno so tudi občinski svetniki, kjer so bili njihovi župani izvoljeni za državne poslance, menili, da se iz take dvojne vloge prvih mož občin da res kaj iztržiti. Drugo je seveda, kaj to pomeni za vsedržavno politiko, če bodo vsi poslanci navijali le za svoja področja, pozabili pa na razvoj države kot celote. Vprašanje pa je seveda tudi, kako "močni" so taki župani - poslanci. Če so res tako močni, da bodo lahko zagovarjali občinske stvari, če bi se te ne skladale s stališči stranke, katere člani so in na listi katerih so bili izvoljeni. Prve razprave, ko je šlo za imeno-
vanje mandatarja, glede tega še niso bile pravi poskusni kamen, saj je v tem primeru šlo vendarle za bolj ali manj politično rešitev. Drugače bo, ko bodo na vrsti gospodarske in ostale razvojne zadeve.
Upamo vsaj, da bodo kaj kmalu tudi v državnem zboru začeli razpravljati o našem gospodarstvu in o siceršnjem razvoju. Saj še menda velja, da želimo v tisto pravo Evropo in ne pomišljamo, da bi po kakšnem ameriškem scenariju prišli znova v družbo tisti, izpod okrilja katerih smo se komaj rešili. Toda za to moramo največ narediti sami. Pretirani naši prepiri pa nekaterim zunaj očitno kar prijajo.
30. januarja 1997
GOSPODARSTVO
KAS ČAS 3
Sodelovanje z Gorenjem - vzorec za invalidska podjetja
Jože Angeli, prokursit podjetja Blues, ugotavlja: »Bluesa ne bi bilo v taki obliki, če ne bi bilo Gorenja. Nivo našega sodelovanja je korekten in pošten. Skupaj smo razvili enoosni pečniški tečaj Blues in ga pripeljali do serijske proizvodnje, razvili grelec, ki je dobil vse varnostne potrditve, pripravili vse potrebno za proizvodnjo magnetnih tesnil in zadostili vsem zahtevam za pridobitev certifikata ISO 9001. Program Bluesa bo predstavljen na letošnjem največjem sejmu bele tehnike na svetu, Domotehnici v Koelnu. Naše sodelovanje z Gorenjem je lahko vzorec drugim invalid-
skim podjetjem, ki lahko, če imajo energijo in željo, ob boku močnejšega partnerja, ki ima razumevanje in posluh, najdejo svoj prostor pod soncem in se podajo v tekmo z zdravimi podjetji.«
Cerfitikat kakovosti priznanje celotnemu kolektivu
Joško Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije: »Podelitev cerfitikata ISO 9001 pomeni priznanje vodstvu in celotnemu kolektivu, ki je s svojo poslovno filozofijo pri razvoju invalidom prilagojenih programov dokazalo, da se zaveda pomena kakovosti kot pogoja za večjo uspešnost in konkurenčnost slegernega podjetja. Med podjetji, ki imajo tak certifikat, je poslovanje hitrejše, saj si poslovni partnerji bolj zaupajo.«
Blues doživlja enega prvih vrhuncev v poslovanju
Edino invalidsko podjetje s certifikatom kakovosti v Sloveniji
Blues, d. o. o., Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov iz Velenja, ustanovljeno je bilo pred letom in pol, doživlja enega svojih prvih vrhuncev v poslovanju. V petek, 24. januarja, so v hotelu Vesna v Topolšici pripravili slovesnost, ki so se je udeležili vsi zaposleni in številni ugledni gostje, med njimi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Joško Čuk. Na njej so razglasili naj delavca v podjetju za preteklo leto, podelili plaketo Blues in uradno sprejeli dokaz, ki potrjuje, da je njihova poslovna politika pravilna - certifikat kakovosti ISO 9001, na simboličen način pa v proizvodnjo prenesli v podjetju razvit pečniški tečaj ETB.
Naj delavca za leto 1996 v podjetju Blues: Vera Dedič in Radivoj Meh.
I Milena Krstič - Planine Foto: Boris Zakošek
Zveneč naslov naj delavca za leto 1996 je pripadel Veri Dedič in Radovoju Mehu. Se toliko več je vreden, ker so ju za naj delavca izbrali zaposleni sami s posebno anketo. Prvo plaketo Blues (podeljevali jo bodo vsako leto), pa so podelili Borisu Sušteršiču, osebi, ki dobro pozna vso raznoliko problematiko invalidov v Sloveniji in osebi, ki je v preteklem letu po mnenju tega podjetja največ naredila za to, daje invalidska problematika postala prepoznavna nad vso množico problemov, ki so se zgrnili na družbo v prehodnem obdobju, kot so poudarili na slovesnosti.
Gotovo pa je bil vrhunec slovesnosti podelitev certifikata kakovosti ISO 9001 podjetju Blues, kije še toliko več vredno, ker ga je pridobilo prvo in-validsko podjetje v Sloveniji, ali, kakor je rekel Joško Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije: »Vsaka podelitev certifikata kakovosti slovenskemu podjetju pomeni hkrati nov ka-
Certifikat kakovosti je iz rok Emila Frangeša, tehničnega direktorja TUV CERT Bayern sprejel vodja kakovosti v podjetju Milan Ovnič.
menček v mozaiku povečevanja slovenske kakvosti. Lahko se pohvalimo, da uspešno sledimo trendom v razviti Evropi, saj je Slovenija s 196 podeljenimi certifikati glede na število podjetij nad evropskim poprečjem.«
Certifikat kakovosti je iz rok Emila Frangeša, tehničnega direktorja TUV CERT Bayern prejel vodja kakovosti v podjetju Milan Ovnič.
Prokurist podjetja Blues, d. o. o., Jože Angeli, gotovo tisti, ki se pomena pridobitve tega certifikata zelo dobro zaveda, je , ko je nizal uspehe v zadnjem letu in pol, podčrtal pomen Gorenja pri tem. Kljub ostri borbi na svetovnih trgih, ki marsikdaj tudi razčlovečuje, ima Gorenje vseeno čut za invalidsko problematiko, kar znajo invalidi ceniti. V obdobju sodelovanja z Gorenjem je Blues napravil velike poslovne korake, sodelovanje z razvojno službo Gorenjevega programa Kuhalni aparati pa je obrodilo sadove. Skupaj z njimi so razvili in patentirali enoosni tečaj in ga v petek tudi uradno predali v proizvodnjo.
/O	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. bo s 1. 2.1997 pričela vpisovati in vplačevati novoizdane obveznice z naslednjimi značilnostmi:
*	VRSTA OBVEZNIC_
Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki so nominirane v tolarjih, je pet let.
Obrestna mera je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5 %
letno. Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani
obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri. Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za
izračun obresti je nominalna vrednost obveznice.
Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice.
Za izplačilo vseh obveznosti iz naslova obveznic jamči Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., z vsem svojim
premoženjem neomejeno. Obveznice niso posebej zavarovane.
Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombardnega kredita pri banki.
Obveznice služijo kot prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki.
*	SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE
Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 800.000.000,00 SIT (osemstomilijonov tolarjev).
*	AP0ENSKA STRUKTURA
Obveznice so izdane v apoenih po 10.000,00 in 100.000,00 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic, in sicer:
-	48.000 obveznic po 10.000,00 SIT,
-	3.200 obveznic po 100.000,00 SIT.
*	PRODAJNA CENA OBVEZNIC
Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1. 2.1997 do dneva vplačila.
*	VPISNA MESTA
Obveznice je možno vpisati in vplačati v:
-	Splošni banki Velenje d.d., Rudarska 3, 3320 Velenje, tel.: 063/854-251, 855-964;
od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure,
-	Ekspozituri Mozirje, Na trgu 9, 3330 Mozirje, tel.: 063/831-730, 832-433, 831-392;
od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure
-	Ekspozituri Šoštanj, Trg svobode 5, 3325 Šoštanj, tel.: 063/881-132;
od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
*V ČASU JAI/NE PONUDBE SO PROSPEKTI NA VOLJO KUPCEM NA VSEH VPISNIH MESTIH
aFining Velenje
Nova trgovsko poslovna hiša
V	samem centru Velenja bo odprlo podjetje aFining nove poslovno trgovske prostore, ki so nekaj posebnega."Ze s samo arhitekturo smo skušali pokazati, da smo mlad ambiciozen kolektiv," pravi namestnica direktorja aFininga Brigita Hrnčič. Zelo dobro je njihove zamisli vnesel v prakso arhitekt Nande Korpnik, soavtor ureditvenega načrta centralnih predelov mesta Velenje.
V	pritličju objekta, ki ima okoli tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin, bodo trgovine. aFining, oziroma njihova pred kratkim oblikovana firma E & S bo tu prodajala vrhunske	konfekcije proizvode predvsem znamk Medeline in Elegance ter vi-sokokvalitetne modne čevlje in usnjeno galanterijo. V prvem in drugem nadstropju pa bo imela svoje prostore uprava podjetja ter njihova borzno posredniška hiša. Celotna naložba, skupaj z nakupom zemljišča, je kolektiv veljala okoli 3 milijone nemških mark.
Poslovno trgovska stavba aFininga je nekaj posebnega, nekaj posebnega pa je tudi to podjetje. Njihova osnovna dejavnost so finančno kapitalske naložbe, v njihovi sestavi pa deluje tudi investicijski sklad A TRUST, ki še zbira lastninske certifikate prebivalstva. Z
Namestnica direktorja aFininga Brigita Hrnčič
omenjeno družbo aktivno sodelujejo pri lastninskem preoblikovanju podjetij. Del njihove poslovne politike je integracija gospodarskih panog za katere ocenjujejo, da so jim zanimive z naložbenega in upravljalskega
vidika. Tako že imajo v svoji lasti hotel Marita v Portorožu, ki ga zaenkrat dajejo v najem hotelom Metropol, kasneje pa bodo z njim sami upravljali. Največ svoje energije pa seveda usmerajo v finančne in kapitalske naložbe s kreativnim in aktivnim sodelovanjem na borzi in pri lastninskem preoblikovanju slovenskega gospodarsrtva. Prav zaradi tega se bo ta zaenkrat tridesetčlanski kolektiv kadrovsko izpopolnjeval predvsem z visokostrokovnimi finančnimi kadri. Vse dejavnosti, ki jih zanimajo in jih bodo vključevali v poslovni sistem pa bodo organizirali v obliki odvisnih družb nad poslovanjem pa bodo seveda skrbno bdeli.
■Mira Zakošek
Nova poslovno trgovska stavba aFininga v Velenju bo
kmalu vseljena
4 NAS vas
AKTUALNO
30. januarja 1997
Velenjska plastika
Spodbudni obeti
V velenjskem podjetju Veplas bi za zdaj težko ocenili, ali so minulo leto sklenili uspešno ali ne. To bo znano prihodnji mesec. Na splošno pa bi za minulo leto veljala ocena zadovoljivo.
Po besedah direktorja podjetja Franca Vedenika so v leto 1997 stopili s spodbudnimi koraki. Nekateri kazalci naj bi namreč pokazali, da je večje krize v Veplasu naposled konec, in da se krivulja uspešnosti počasi dviga. S kar precejšnjo gotovostjo že danes govorijo o pozitivnih rezultatih gospodarjenja.»Trditev o dvigu krivulje gradim na osnovi že podpisanih pogodb in poslov v napovedi. Za delo v vsaj 2 profitnih centrih smo pridobili poslovne partnerje, ki bodo delali z nami na daljšji rok. »
V profitnem centru Kompoziti imajo povsem zasedene zmogljivosti za celo leto, 80 do 90 % so jih zapolnili trije nemške poslovni partnerji. V proizvodnji profitnega centra Profili, kjer
je pretežni izdelek jambor za jadralno desko, v zadnjih nekaj letih opažajo 5 do 10% dvig naročil. Tega se nadejajo tudi v tekočem letu. Za profitni center Čelade oziroma zaščita kot ga bodo imenovali dolgoročno pa imajo veliko poslov v dogovih.
»Dela nam v prihodnje ne bo manjkalo, saj ga je že sedaj toliko, da z obstoječimi zmogljivostmi ne izpolnjujemo vseh zahtev. Omenim naj še, da bo v bodoče nekaj možnosti celo za zaposlovanje v proizvodnji, čeprav v tem trenutku izdelujemo program presežnih delavcev. Število	zaposlenih
zmanjšujemo predvsem v režiji. Vse pa ima svoj končni namen v zmanjšanju stroškov dela« je še povedal direktor Veplasa dipl. ing. Franc Vedenik.
■ftpj
Tam, kjer je danes Juteks
Revitalizacija osrčja Žalca
Na novinarski konferenci pred tednom dni v podjetju Juteks v Žalcu, so zbranim predstavili koncept projekta preoblikovanja industrijskega kompleksa Juteks v podjet-niško-poslovno obrtno cono. Konferenco so poleg predstavnikov omenjenega podjetja pripravili še občina Žalec, tamkajšnja Mestna skupnost in Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovino Izvir Žalec, kije tudi avtor projekta.
Podjetje Juteks, poznan proizvajalec talnih oblog, je večji del proizvodnje že pred leti preselil na obrobje mesta, na Ložnico pri Žalcu,v kratkem pa naj bi iz obstoječega kompleksa v samem središču mesta tja prenesli še preostanek proizvodnje, servisno službo in upravo podjetja. S tem bo v Žalcu prostih približno 15 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih, skladiščnih in upravnih prostorov z vso potrebno infrastrukturo. Ker številni poskusi,da bi celoten kompleks prodali enemu kupcu za dru-
go dejavnost, niso uspeli, so se skupaj s predstavniki občine,upravne enote, občinskih strokovnih služb, Mestne skupnosti, gospodarske in obrtne zbornice, Zavoda za zaposlovanje, regijskega podjetniškega centra in še nekaterih oprijeli zamisli o preoblikovanju industrijskega kompleksa v podjetniško-poslovni obrtni center. Vanj naj bi naselili takšne dejavnosti, ki sodijo v središče mesta in ki bi omogočile razmah dejavnosti za potreben razvoj mesta, z zagotovitvijo prostorov za sedanje in nove podjetnike ter obrtnike naj bi postopoma zagotovili še približno 300 novih delovnih mest Nenazadnje bi s prodajo prostorov (trženje slednjih bodo začeli 1. februarja) omogočili sedanjemu lastniku (Juteksu) možnost čimprejšnjega dokončanja infrastrukture na Ložnici in s tem dokončno preselitev na lokcijo na Ložnici. Direktor Juteksa Milan Dolar je namreč zagotovil, da bodo
za te potrebe namenili kupnino.
Center, ki trenutno še nima imena, naj bi zaživel v predvidenem obsegu v naslednjih 6 letih. Največ prostora pa naj bi v njem namenili proizvodnji oziroma skladiščenju, poslovni in njej podobnih dejavnosti, rekreaciji, športu in družabnim dejavnostim, za stanovanja, nekaj malega pa tudi gostinstvu in trgovini. Center naj bi prav tako vključeval muzej, razstavni prostor, klubske prostore, ambulante, zasebne šole, pivovarno s pivnico, banko, zavarovalnico in še kaj. Skratka, ta center naj bi postal srce Žalca.
Za kvadratni meter poslovnih prostorov bo potrebno odšteti od 250 do 1100 nemških mark. Ob tem je potrebno še poudariti, da je Juteks ponudil možnost odkupa prostorov na lizing za dobo do 6 let. Preoblikovanje bo potekalo po fazah, vsi bodoči lastniki in najemniki prostorov bodo enakovredno vključeni v v skupni sistem upravljanja
centra, s čimer bodo dobili možnost vlaganja za dovolj kakovostno in atraktivno ureditev skupnih prostorov.
Ameriški arhitekt Rick Hughes iz podjetja Hughes design, ki je tudi eden od sooblikovalcev nove podobe industrijske cone sredi Žalca, je zamisel o preoblikovanju kompleksa presenel na papir. Ivan Ban, direktor regijskega podjetniškega centra, je prisotne seznanil, da bo s trem projektom regija nastopila pri ustreznih republiških ministrstvih za pridobitev določenih dodatnih sredstev. Ocenjujejo namreč, da kupci poslovnih prostorov vsega bremena sami ne bodo zmogli.
Ob koncu predstavitve projekta so udeleženci predstavljeni zamisli dodali nekaj spodbudnih, pa tudi kritičnih besed. Menili so, da bi se na napakah ob podobnih idejah morali nekaj naučiti, v dejavnost centra vnesti nekaj atraktivnega, predvsem pa si za projekt vzeti dovolj časa.	*(tp)
Sindikat Premogovnika Velenje o lastninjenju podjetja
Delavci čutijo pripadnost kolektivu
V Premogovniku Velenje se je do sredine januarja za lastninjenje podjetja z zadolžnicami za premalo izplačane plače odločilo 98,6 % zaposlenih v njem. Še do 9. februarja lahko zadolžnice za premalo izplačane plače in certifikate vpišejo tudi nekdaj zaposleni v Premogovniku in njegovi upokojenci, nas pa je zanimalo, kakšna je bila v postopku lastninjenja vloga sindikata SPESS. O tem smo se pogovarjali s predsednikom sindikata Premogovnika Jožetom Kožarjem.
"Sindikat v Premogovniku se je doslej zelo odločno zavzemal za rešitev problema, ki se vleče že skoraj štiri leta, saj ni hotel naplahtati svojih članov. Pristal je tudi na predlog, da se razlike v izplačilu plač upoštevajo kot lastniški deleži pri lastninjenju podjetja, pri čemer je imel v mislih podjetniški interes, torej da bi tudi na takšen način omogočil dolgoročno perspektivo podjetja. V tem smislu je bila kasneje sprejeta tudi lastninska zakonodaja."
"Kako so tekli pogovori z nasprotno stranjo, z delodajalci?"
Jože Kožar: "V naših dosedanjih pogovorih s predstavniki vlade je bilo obojestransko ugotovljeno, daje zahteva po obračunu premalo izplačanih plač nesporna in legitimna. Problem pa seje pojavil v tem, da so ostala podjetja v elektrogospodarstvu in premogovništvu 100-odstotno v lasti države, razen velenjskega premogovnika in nekaterih manjših distribucijskih podjetij, in lastninjene v teh državnih podjetjih ta trenutek ni mogoče; za to bi bilo namreč treba spremeniti zakonodajo."
"Kako pa ste se potem
sporazumeli oziroma ali ste našli skupno rešitev?"
Jože Kožar: "Skupno rešitev za vse v sistemu smo videli v spremembi zakonodaje, s čemer bi lahko tudi delavci drugih podjetij v sistemu dolg spremenili v lastniške deleže, ali pa v izvensodni poravnavi za vse upravičence. Ta bi morala temeljiti na poravnavi na enak način za vse upravičence, na isti metodologiji izračunavanja individualne višine zneska za vsakega upravičenca ter na realizaciji poračuna za vse upravičence v istem obdobju. S temi zahtevami smo seznanili tri ministrstva: za gospodarske dejavnosti, ekonomske odnose in razvoj ter delo, družino in socialne zadeve."
"Kako je reagirala vlada?"
Jože Kožar: "Minister Dragonja nam je ponudil izplačilo polovice glavnice v 24 obrokih. Naš sindikat je to ponudbo sprejel - nameravali smo jo realizirati v kombinaciji z zadolžnicami -, Sindikat delavcev energetike pa je v imenu ostalih delavcev elektrogospodarstva in premogovništva to ponudbo zavrnil. Tako je pobuda padla v vodo in bili smo spet na začetku. Vlada je poudarila, da
možnosti za izplačila v gotovini ni nikjer v sistemu ter da naj tisti, ki lahko ta dolg 'pretopimo' v lastniške deleže, tako tudi storimo, za druge pa bodo poiskali drugo možnost. Sindikat SPESS je ob tem poudaril, da bo v primeru, če bo kdaj v prihodnje prišlo do izvensodne poravnave v drugih delih sistema, zahteval od države možnost prodaje delnic podjetja."
"V Premogovniku Velenje se je tako v decembru začelo podpisovanje zadolžnic za premalo izplačane plače!"
Jože Kožar: "Tako je. Zelo sem vesel, da se je kljub dejstvu, da je to individualna pravica vsakega delavca in se je torej vsak sam odločil, kaj bo storil, toliko delavcev odločilo za takšen način lastninjenja podjetja. S tem so dokazali, da čutijo pripadnost podjetju in da vsaj njim ni vseeno, kaj se bo s premogovnikom dogajalo v prihodnje."
"Večina delavcev v drugih delih sistema je vložila tožbe, pa tudi nekaj delavcev Premogovnika. Kaj se bo po vaše zgodilo s temi tožbami?"
Jože Kožar: "O tem je bilo v časopisih že veliko napisanega in ne bi želel njihove odločitve komentirati. Sami vedo, kako in zakaj so se tako odločili. V Premogovniku se je za tožbo odločilo predvsem nekaj upokojencev. Kakšen bo rezultat, ne morem napovedati, saj je preveč neznank. Vsak se ima pravico sam odločiti in morda bo kdo razmislil tudi, zakaj se je odločil drugače kot večina
drugih delavcev.
Da se je večina odločila za optimalno rešitev, potrjuje pismo Ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje, ki ga je 20. januarja poslal vsem direktorjem podjetij elektrogospodarstva in premogovništva, v vednost pa tudi sindikatoma SDE in SPESS. V njem med drugim piše, da za gotovinska izplačila v vseh državnih podjetjih ni pogojev in takšne rešitve problema ministrstvo ne podpira. Gotovinska izplačila razlik plač bi namreč v posameznih državnih podjetjih povzročila hude likvidnostne probleme, ogrozila normalno poslovanje ali celo njihov obstoj.
Minister predlaga, da bi vse zahtevke delavcev rešili na enak način in to podobno, kot so to storili v Rudniku lignita Velenje in podjetjih distribucije z izdajo lastniških certifikatov. Zato bo omenjeno ministrstvo predlagalo vladi sistemsko pravno rešitev, torej razdelitev lastniških certifikatov ne samo delavcem elektrogospodarstva in premogovništva, temveč tudi delavcem podjetij, ki so v delni ali večinski lasti države."
■D/ana Janežič
Gorenje
Hladilno-zamrzoval-ne aparate bodo sestavljali v Egiptu
V Trženju podjetja Gorenje Gospodinjski aparati v Velenju so si že dolgo časa prizadevali, da bi hladil-no-zamrzovalne aparate izvozili v večjih količinah tudi v Egipt. Vendar je prodor na nekatere zanimive trge otežkočen predvsem zaradi visokih carin za uvoz gotovih izdelkov in drugih omejitev, saj na tak način ščitijo domače proizvajalce. Kljub temu pa je Gorenjevim tržnikom uspelo pripeljati posel do podpisa pogodbe junija 1996.
Bistvo sodelovanja je v zovalni aparati, tem, da bo Gorenje v nasled- Pri uresničitvi tega pranjih petih letih v Egipt izvozi- jekta je potrebno posebej lo v razstavljenem stanju na- omeniti službo razvoja em-jmanj 30.000 aparatov letno, balaže, ki je v zelo kratkem z dodano vrednostjo mini- času razvila in osvojila način malno 40 % v Egiptu pa bo embaliranja sestavnih delov zadoščeno tudi njihovim v enajst različnih sklopov. Že predpisom. Gorenje sodeluje v decembru 1996 je bila v pri tem poslu tudi s prodajo Egipt odpremljena prva znanja in tehnologije, pošiljka sestavnih delov za Prodana so bila nekatera 3.000 aparatov. V obratu orodja iz opuščajočega pro- Zamrzovalne omare so v iz-
grama 600, predvidena pa je tudi strokovna pomoč pri zagonu redne proizvodnje v tovarni v Aleksandriji, kjer bodo v drugi polovici februarja sodelovali strokovnjaki iz programa Hladilno-zamr-
jemno katkem času izpolnili dokaj zahtevno naročilo.
Slika: Dvovratni hladilno-zamrzovalni aparat HZS 311, kakršne bodo sestavljali v tovarni v Aleksandriji v Egiptu.
MHinko Jerčič
30. januarja 1997
AKTUALNO
NAŠ ČAS 5
Gostinska sekcija pri Obrtni zbornici Velenje
Konkurenca - da, vendar pod enakimi pogoji!
Med sekcijami, ki delujejo pri Območni obrtni zbornici Velenje, je tudi sekcija gostincev in izdelovalcev hrane.Dvig kakovosti ponudbe in uvajanje novih proizvodov ter načinov je osrednja naloga njenega letošnjega delovnega programa, katerega uresničevanja so se člani lotili že sredi prejšnjega meseca.
Na prvem zboru gostincev so pozornost namenili vinom kleti Vipava ter ponudbi podjetja Dolina. Minuli teden so se mudili v pivovarni Union, kamor so povabili gostince na ogled proizvodnje in njihovih proizvodov. Takih ogledov načrtujejo v tem letu še nekaj z enim samim ciljem - ponuditi gostom v danem trenutku najboljše.
Ob tovrstnih prizadevanjih pa se nikakor ne morejo izogniti grenkemu priokusu oziroma vprašanju, koliko časa bodo še imeli moč za vlaganja in izobraževanje za dejavnost ob praviloma takšnem naraščanju nelojalne konkurence, števila lokalov, za katere ne veljajo pravila poslovanja. Zadeva je zaskrbljujoča toliko bolj, ker -po zagotovilih - zbornica sama in tudi sekcija gostincev opozarjata na to lokalno skupnost in državno oblast, tudi z osebnimi pogovori, vendar za zdaj še brez uspeha. "Delo na črno ni samo problem gostinske, ampak tudi drugih dejavnosti, da posebej ne omenjamo večplastnosti vprašanja nasploh," poudarjajo. Po nekaterih podatkih naj bi tako imenovana siva ekonomija predstavljala v posameznih dejavnostih kar 25% delež. Predlog Zakona o delu na črno,ki ga je pripravila Obrtna
zbornica Slovenije, potemtakem ne preseneča.
Predlagatelji sicer pravijo, da je delo na črno res v sedanjem trenutku urejeno v mnogih predpisih, vendar se ob obravnavi problematike nelegalnega obratovanja pristojnost posameznih represivnih služb enostavno porazgubi. V predlogu omenjenega zakona je vse zapisano na enem mestu: ne le zaračunavanje storitev mimo legalne dejavnosti, ampak še to, kdo lahko opravlja kakšno dejavnost, kdo je dolžan kaj preverjati, kazni za opravljanje dejavnosti na črno, za reklamiranje dejavnosti nelegalnih obratov, zaposlovanje delavcev na črno.Predstavniki sekcije gostincev in izdelovalcev hrane pri velenjski območni obrtni zbornici so nam zatrdili,da če bodo kje podprli in izkoristili poslance državnega zbora iz našega območja, jih bodo prav na področju urejanja pogojev za delo v obrti. Pravo konkurenco, naglašajo, se bodo lahko šli le ob za vse enakih pogojih.
Na očitek, da je prav zbornica tista, ki izda nekomu obrtno dovoljenje, nam je sekretarka velenjske zbornice Sonja Jamnikar odgovorila: "Po obrtno dovoljenje pride k nam vsak samostojni podjetnik gostinec, ki opravlja dejavnost točenja pijač in nudenja hrane. Za vse ostale (na primer disco, kava bar...) se konča postopek ugotavljanja pogojev za obratovanje na upravni enoti. Dokončna	registracija
samostojnega podjetnika -gostinca pa je skupna na davčnem uradu. Podobne težave kot pri samostojnih podjetnikih so tudi pri statusu
pravnih oseb, društvih, o čemer so že pred leti veliko govorili, vendar nič naredili na mnogih ravneh."
Na področju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je (po ocenah) v tem trenutku najmanj 15 lokalov, ki obratujejo na črno, podnajemna razmerja pa so poglavje zase. In prav tam, kjer so zadeve neurejene, so težave največje. Na velenjski obrtni zbornici so nam zatrdili, da k zavzetejšemu reševanju tega vprašanja ni izbila dno otvoritev Mc Donalda v Velenju, ampak vse večja konkurenca, vse težje pridobivanje najrazličnejših dovoljenj (za reklamne table ob cestah ...), prav pri njih vse pogostejši inšpekcijski pregledi in drugo. Na zboru so se zato odločili, da vsem,ki obratujejo mimo predpisov, dajo rok za ureditev zadev in s tem za legalno poslovanje. "Obračamo se na javnost, saj želimo pokazati, da imamo v našem prostoru dobre gostilne, sposobne ponuditi gostom najboljše.Pričakujemo, da bodo "krojilci" lokalne in državne usode (upravne enote, inšpekcijske službe) začutili resnost trenutka. Nenazadnje tudi zaradi 100 gostincev samo v naši zbornici in vsaj še toliko pri njih zaposlenih	kvalificiranih delavcev."
Člani sekcije gostincev pri velenjski zbornici bodo v pomladnih mesecih o tej temi na svojem zboru znova spregovorili. Upajo, da bodo na njem lahko govorili o vsaj enem "črnem" gostincu manj. Ali pa se bodo na njem zaradi gluhih ušes za ureditev zadev morali pogovarjati o kakšnih drugih ukrepih?	B(tp)
Bogatejši za nov stereo kolposkop
Zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu
Ginekološki dispanzer za žene v Velenju že nekaj časa domuje v novih, sodobno opremljenih in svetlih prostorih v prizidku Zdravstvenega doma. To poudarjamo, ker je bila selitev iz starega v novi del opravljena bolj po tiho, brez velikih ceremonij in zato nekatere ženske še ne vedo, da je zdaj treba na obisk k ginekologu drugam.
Novi prostori ginekološkega dispanzerja so nepreimerno boljši, manj utesnjeni in sodobneje opremljeni. V njem so tri ordinacije in poseben prostor, »dnevna klinika« namenjena ženskam, pri katerih je bil kakšen poseg, na katerega bi morale sicer v bolnišnico, opravljen v ordinaciji. Take posege bi v Zdravstvenem domu lahko opravljali že prej, saj so tam zaposleni ginekologi za to usposobljeni, vendar pa jih brez »dnevne klinike«, kjer ženske po posegu lahko počivajo pod zdravniškim nadzorom, prej ni bilo mogoče izvajati. S tem jim je prihranjen čas in nepotrebne poti, zdravstvu pa kakšen tolar več.
Pred dobrim mesecem so v Zdravstvenem domu
Dr. Sonja Levak - Hozjan, ginekologinja v Zdravstvenem domu Velenje je še posebej zadovoljna zaradi dveh novih pridobitev v dispanzerju - dnevne klinike in stereo kol-poskopa, ki omogoča zgodnje odkrivanje raka
materničnega vratu.
Velenje za potrebe ginekološkega dispanzerja nabavili novo aparaturo, sodoben stereo kolposkop, ki služi zgodnjemu odkrivanju raka na materničnem vratu. Aparatura je stala okoli 10 tisoč ameriških dolarjev, v velenjskem dispanzerju pa so eni redkih v Sloveniji, ki se lahko ponašajo z njo. Menda imajo podobno le še v Ginekološki kliniki v Ljubljani.
»Rak materničnega vratu je še vedno tisti problem, zaradi katerega ginekologi ženskam svetujemo pregled enkrat letno, da odvzamemo bris na raka. Z uporabo stereo kolposkopa pri pregle-
du, pa lahko že v dispanzerju z veliko zanesljivostjo ocenimo, ali je ženska zdrava in lahko naslednji pregled opravi spet čez eno leto, ali pa je potrebeno spremljanje njenega zdravstvenega stana-ja tudi med letom,« pravi dr. Sonja Levak - Hozjan, ginekologinja, ki se je pred dvema letoma izpopolnjevala v Kanadi in tam spoznavala, da brez tega aparata praktično ne gre. »Kolposkop ima kamero, tako da lahko vsak pregled žene, pri kateri odkrijemo kakšno sumljivo spremembo tudi dokumentiramo,« je še poudarila.
■Mi/ena Krstič • Planine
Poslovne novice
MIIIHIIH
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Mleko dobro, predelava mesa slabo
Pred dnevi so se člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina, sploh njeni pridelovalci mleka, gotovo razveselili vesti iz mlekarne v Arji vasi. Lani oddanih 6 milijonov 650 tisoč litrov mleka je namreč pomenilo, da so postali zadruga z največ oddanega mleka tej mlekarni.
Dolga leta je to mesto zasedala kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah, na drugem mestu pa je bil Šentjur. Poleg omenjenih zadrug vozi mleko v Arjo vas še 11 zadrug iz Spodnje Savinjske doline, zadruge Slovenske Konjice, Celje, Laško, Prevalje, Dravograd, Vuzenica. Tudi na prvih dveh mestih med posameznimi proizvajalci mleka sta kmetijca Šaleške kmetijske zadruge. Cvetka in Peter Napotnik iz Topolšice sta lani oddala 307 tisoč litrov, Marjana in Franc Rotnik iz Raven pa 290 tisoč litrov mleka. Še posebej pa so na zadrugi ponosni na dejstvo, da so na prvem mestu tudi po kakovosti.
Mnogo manj spodbudno kot so zgoraj omenjeni dosežkj pa je sodelovanje med Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina in Mesarstvom Sušeč iz Velenja. Že na lanskem zboru zadružnikov je bilo slišati o krhanju	medsebojnih
poslovnih odnosov, vzrok zanje pa so bili nedoseženi rezultati predelave mesa v primerjavi s pričakovanji. Ker se zadeve do lanske jeseni niso izboljšale, so člani upravnega odbora zadruge sprejeli sklep o prekinitvi pogodbe. Zadeve urejujejo sedaj preko sodišča, ker s pogovori niso našli za obe strani sprejemljivih rešitev.
Zadruga je vložila v ureditev predelave mesa pri zaseb-
niku približno 110 tisoč nemških mark, trenutna vrednost opreme, ki jo sedaj zahtevajo nazaj, pa je približno 12 milijonov tolarjev. Nasprotni strani naj bi ponudili opremo v odkup, vendar do konca prejšnjega tedna na njihovo pobudo še niso prejeli odgovora.
Prekinitev medsebojnega sodelovanja po zagotovilih odgovornih v zadrugi na zastoj
pri odkupu tržnih viškov, kar je bilo tudi eno od določil pogodbe, ne bi vplivalo. Za predelavo slednjih so že našli ustreznega kupca. Precej pa si obetajo od vse večjega interesnega povezovanja zadrug celjske regije, ki nameravajo glede odprtih vprašanj stopiti enotno tako proti trgovcem kot predelovalcem mesa.
■(tp)
Vse	prevoznike
obveščamo, da bo seminar v zvezi s pridobitvijo licence za prevoze v cestnem prometu v Velenju 7. in 8. marca, izpit pa 17. marca.
GEA College ponovno organizira obisk skupine svetovalcev na najboljši šoli podjetništva v ZDA - na Babson Collegeu v Bostonu v času od 15. do 24. marca. Vse podrobnejše informacije so na voljo do 31. januarja na številki 061/1881-320 ali 061/1687-002, kontaktna oseba ga. Mataša Peljhan ali ga. Mirjana Štupica.
V začetku tega leta je pričelo veljati več predpisov, ki se nanašajo na izvajanje zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96) in Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 18/96 in 36/96), in sicer:
a)	uredba o pogojih, pod katerimi je potrebno plačila in prejemke davčnim zavezancem nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah,
b)	odredba o dostavi podatkov za odmero dohodnine za leto 1996,
c)	odredba o določitvi števila obrokov akontacij za davek od dohodka iz dejavnosti.
Vsi ostali novi davčni predpisi pa so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 77/96.
Območna zbornica Celje organizira skupaj z Združenjem za gradbeništvo in IGM ter Združenjem za inženiring predavanje državnega sekretarja za prostor mag. Dušana Blagajne ZAKON O GRADITVI	OBJEKTOV. Predavanje bo v petek, 31. januarja, ob 12. uri v Celju, v sejni sobi Celjanke na Celjskem sejmu. Vabljeni strokovni delavci - projektanti in direktorji gradbenih in projektivnih podjetij.
GZS, Območna zbornica Celje organizira enodnevni seminar za vse samostojne podjetnike o NAČINU AKONTIRANJA PROMETNEGA DAVKA ZA ZASEBNIKE. Seminar bo v petek, 7. februaija, ob 9. uri v sejni sobi Celjanke na Celjskem sejmu.
V lanskem letu se je naše gospodarstvo uspešno predstavilo na pomladanskih srečanjih PROMO v Tuzli. Gospodarska zbornica in PROMO iz Tuzle pridejo v Celje 10. februarja, zato vabimo vse zainteresirane, da se oglasite 10. februarja ob 10. uri na Območni zbornici Celje, Ljubljanska 14, II. nadstropje.
Vse podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, 3320 Velenje. Telefon: 063/856-920, telefaks: 063/855-645.
6 NAS vas
OD VSEPOVSOD
30. januarja 1997
"Talijin hram je moje življenje!" pravi Majda Gaberšek
Pred petintridesetimi leti je prišla v Velenje. Tu si je ustvarila svoj dom - postala je upravnica Vrtca Velenje. Tako v Žalcu kot tudi tu se je poleg vsega dela posvečala odru v Amaterskem gledališču Velenje.
Polna življenja se je zlila v nastajajoče mesto ob Paki. Devet let je bila občinska odbornica. Porotnik in še kaj drugega. Le kdo bi lahko vse naštel!
Pred kratkim je po bogati in vsestranski dejavnosti odšla v pokoj. In še vedno je, vsemu navkljub, z vso mladostno svežino predsednik amaterskega gledališča in njegov aktivni igralec.
Kramljava ob kavici in misli pohitijo v preteklost.
-	Kako je bilo mogoče ob družini z otrokoma razdajati sebe še drugje?
"Vedno sem imela rada oder. Talij i sem ostala zvesta tudi danes."
V veliko vlogah smo jo občudovali. Spomnimo se Zmavčeve Sekire, nekdanjih Sartrovih Nepokopanih mrtvecev, pa Črne komedije in še več drugih, v teh dneh pa Sama in Della Spevvacka -Treh angelov, v katerih nastopa Majda Gaberšek kot mati. To komedijo režira gledališki igralec Renato Jenček.
-	Majda, si rada sprejela vlogo matere v Treh angelih?
"Da, zelo rada, saj je vloga matere ne samo na odru, tudi sicer lepa in topla."
-	Mnogo je bilo uspehov, nešteto vaj in večerov. Katero delo te je kot igralko najbolj prevzelo?
"Tu smo pred mnogo leti igrali Žmavčevo Sekiro. V njej sem odigrala epizodno vlogo. Bila sem bobnar. Toda - tu je bilo mogoče pokazati vse: ples, glasbo, pesem. Delo je bilo v bistvu kabaret z anti-militaristično tendenco. Resnično sem uživala na odru, ker sem lahko dala vse, kar sem zmogla."
Še jo vidim, s prsti, ki prebirajo tipke klaviature, vidim njen sproščen nastop, njen zveneči glas in ritem, v katerega se je znala tako ujeti.
"Da, takrat sem bila na odru presrečna!"
-	Kako človek lahko zdrži na odru toliko let?
"Vsaka predstava je svet zase. In v vsaki je svet in življenje drugačno. Pa še nekaj je, tega ne pozabljajmo: oder je življenje in tako trosi med poslušalce le dobro. Temu hočem biti zavezana do konca."
- Mesto Velenje ima že zdavnaj nad dvajset tisoč prebivalcev. Kakšna naj bi bila v njem beseda gledališča?
"Glasbeno področje se je razvilo najbolj. Naše gledališče pa poleg škalskega in šmarškega še vedno vabi honorarne režiserje. Gotovo bo tu potrebno nekaj narediti. Lepa, zlikana beseda rada zaide v lepa srca ljudi. Čutim potrebo po vsaj polpoklicnem gledališču in stalnem režiserju, ki bi usmerjal voljo in kvaliteto prostovoljcev na tem po-
dročju."
-	Pa sredstva?
"Materialni pogoji, naj
omenim le Dom kulture, so dani. V njem lahko gostujejo tudi veliki ansambli. Toda sredstva..."
-	Katera? Za nekaj igralcev, za režiserja?
"To je vizija velenjske občine, njenega vodstva. Pripravljeni so to tudi uresničevati."
-	Prav je, da so v Velenju vedno optimisti.
"Da, to nas rešuje. Zavedam se, da v vseh porah kulturnoumetniškega življenja že dolgo nismo marginalci. Kar poglejte literate, abonmaje, koncerte in gostovanja."
Zopet sva za razpredeno nitjo pri Treh angelih. Teh, s katerimi se bodo v Velenju poleg drugih prireditev oddolžili velikemu Pesniku.
"Polno vaj, skoraj vsak dan. Uf, kako se že veselim premiere ob koncu meseca!"
Z njenih še vedno mladostnih lic, z njenih odločnih besed, polnih gledališkega zvena, smo lahko čutili ves žar igralca, ljubitelja Talijinega hrama, ki mu nič ne prepreči ustvarjalnosti, volje in moči. Seveda ne samo njenih, tudi vseh sodelavcev, ki ljubiteljsko oblikujejo žlahtno besedo. In ponovno potrjujejo že znano Shakespearovo tezo, da oder drži življenju ogledalo. Ali kot pravi Majda Gaberšek, z Linhartovim priznanjem in drugimi, da je zanjo oder vabljivo in nikoli utrujajoče življenje.	■ Viš
Na gornjegrajskem odru:
Nušič za današnje čase
Kulturno društvo Gornji Grad je s svojo dramsko dejavnostjo že pridobilo sloves domiselnosti in kakovosti v izvedbi. Visok jubilej, ki so ga pred nedavnim praznovali, potrjuje tradicijo, ki se dejansko prenaša iz roda v rod. Torej ni naključje, da so v odlični predstavitvi Nušičevega dela Gospa ministrica stali na deskah kar trije člani ene družine - to le na rob opažanja.
Branislav Nušič je bil
izvrsten srbski satirik, izobraženec in oster kritik skoraj grozljivega malomeščanstva tedanje srbske družbe. Časi, v katerih je živel (1864 - 1938), so bili za njegova kritična opažanja kot nalašč! Značilnost njegove kritike je v razmerah, ko so na oblast prihajali ljudje brez sposobnosti za odgovorno delo v oblastnih organih in seveda le tisti s posebno močnimi zvezami...Kaj je bilo treba gospe ministrici znati brati, ko pa je imela za to na voljo tiste, ki so se v njeni senci trenutne moči skrivali in jo spretno izkoriščali.
Že v uglednem gledališkem listu so gornjegrajski kulturniki zapisali, da bodo prikazali Nušiča »nekoliko posodobljenega« in to smo med samo predstavo tudi ugotovljali. Mislim, da so zadeli v črno. Kajti, ali ni' podobnih zablod poln tudi današnji svet? Večno aktualna tema, bi lahko dejali.
Režiserka Anica Stakne je predstavo skrbno in odlično pripravila. Posamezne prizore je s posrečeno glasbeno »steno« lepo zaokrožila in hkrati razmejila, pa tudi povezala. Tvegala je posodobitev dogajanja iz tistih davnih dni, kar je pripomoglo k še večjemu humornemu vtisu pri gledalcih, ki bi si sicer težko predstavljali čase izpred prve svetovne vojne v neki mali balkanski kraljevini. Tudi posamične like v dogajanju samem je s tem približala pojmovanju in razumevanju gledalcev.
Igralci Vida Cajner, Edi
Mavric - Savinjčan, Tatjana Bezovšek, Janez Presečnik, Jože Tajnšek, Mitja venišnik, Viktor Kovač, Jani Ugovšek, Jožef Remšak, Urška Presečnik, Vika Venišnik, Jože Venišnik in Lojze Fortin so odigrali prizore razumljivo, doživeto in dopadlji-vo. Za ta igralski kolektiv smemo trditi, daje sposoben še trših orehov! In kar veselimo se lahko obetanega Dobrega vojaka Švejka. Današnji čas je pač tak, da smo ljudje še kako potrebni razvedrila, gledanje gornjegrajskih predstav pa je nekaj takšnega, zato je dvorana tudi vedno prepolna, kar samo po sebi pove več od takih ali drugačnih besed. Seveda pa ob tako zahtevnem delu sodeluje širši krog Ijbiteljev, ki jih ni videti na odru, toda brez njih ne bi šlo. Vseh sploh ne moremo omeniti, so pa imenovani v odlično	pripravljenem
gledališkem listu, v katerem beremo misli predsednika in umetniškega vodje Edija Mavrica - Savinjčana in Vide Cajnerjeve, ki je predstavila pisca »komedije najbolj nemogočih človeških lastnosti« Branislava Nušiča.
In končno še nekaj - gornjegrajski dramski delavci že kar slovijo po po prikupnih in funkcionalnih scenah in tudi tokrat je bilo tako. Gledanje in poslušanje uprizorjene igre je bilo svojevrstno doživetje, razvedrilo in užitek, ki naj ga doživi še čim več gledalcev v naslednjih predstavah.
■A.V.
Agata Šumnik - Zgonec
Naj pesem nikoli ne utihne!
Prej skromno kot bogato ponudbo slovenskega ljudskega izročila je lani s kaseto in zloženko zapolnila Velenjčanka Agata Šumnik Zgonec. Najlepše slovenske narodne ali darilo naše preteklosti jo je naslovila, namenila pa jo je vsem tistim, ki radi prisluhnejo slovenski narodni pesmi.
Danes ugotavlja, da se je odločila prav. Povsod so njeno ubrano petje pesmi Kaj ti je deklica, Kje so tiste stezice, Le sekaj smečico, Roža na vrtu zelenem cvete, Oj te mlinar, Glej,že sonce zahaja, Slišala sem ptičko pet sprejeli z navdušenjem. Sama ima ob 15 daril naše preteklosti najraje in tudi zapela ju je največkrat Sijaj, sijaj sončece in Pojdem u Rute. "To je resnično moja pesem, zaradi te sem se pravzaprav lotila kasete in zloženke. Nekaj za mojo dušo, sem si rekla. Res se moram zahvaliti za to pesem ravnatelju velenjske glasbene šole magistru Ivanu Marinu, ki mi jo je pred več kot 20 leti dodelil kot solistki v dekliškem zboru velenjske Gimnazije. Vedno je želel imeti presenečenja in ga je vedno tudi našel," je povedala Agata.
Tolikšnega odziva na ta biser slovenskega ljudskega izročila (kaseto je posnela v studiu Dynamic v Velenju, pri izvajanju posameznih pesmi pa sta jo spremljala odlična glasbenika - na klaviaturah Dušan Krajnc, na citrah Tomaž Plahutnik) Agata ni pričakovala. Se sreča, da ga ni naredila le zase, kot je to nameravala najprej, saj ugotavlja, da so slovenske narodne ljudem vedno bolj všeč. "Kako sem tega vesela. Moj cilj namreč je širiti slovensko ljudsko izročilo, slovensko narodno pesem. Če bom samo ostala pri tem, bom s svojo kariero povsem zadovoljna."
Agata, za katero mnogi pravijo, da je simbol slovenskega čistega in izraznega petja, se je zgodaj zapisala tej zvrsti kulturne ustvarjalnosti. Najdemo jo v narodno -zabavnih ansamblih, v zadnjih letih pa v duo Corona. Prej ga je sestavljala z Dušanom Krajncem, od lanskega decembra pa z akademskim glasbenikom Blažem' Zupanom.
Agata Šumnik Zgonec je s kaseto in zloženko poskrbela za lep spomin na našo preteklost.
Prepevata vse, od evergrinov do narodno-zabavnih viž, klasiko, najraje pa, kaj drugega kot narodne pesmi. Letos najbrž nove kasete in zloženke ne bo izdala. Vsaj za zdaj tega še ne načrtuje. Bo pa veliko nastopov, da bodo ljudje slišali bisere iz bogate zakladnice slovenskih narodnih pesmi ali, kot je nosilka Korenove plakete (prejela jo je leta 1994) pripisala svojemu lani izdanemu glasbenemu izdelku na pot: Naj pesem nikoli ne utihne!
*(tp)
Zgornjesavinjčani v daljnjem svetu
Negotovi usodi naproti
Tiidi iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline so se ljudje v prejšnjem stoletju kar množično izseljevali. Iskali so zaposlitve v tujini, pogosto tudi v prekomorskih deželah, premalo pa poznamo okoliščine, ki so naše predhodnike silile v to negotovo usodo.
Po odpravi fevdalizma v sredini preteklega stoletja so se razmere na vasi hitro spreminjale, žal v škodo preprostega ljudstva, kije bilo tako ali drugače vezano na svojo borno grudo. Dr. Ivan Prijatelj je med drugim zapisal: »To miz-erijo slovenskega naroda na začetku ustavne dobe je dopolnjevalo še skrajno slabo gmotno stanje ljudstva. V kosteh so mu tičale še vse slabosti pred kratkim minule tlačanske dobe, v kateri je bil Slovenec hlapec, gospodar njegov pa tujec. Revni kmet o kakšni podjetnosti ni vedel nič, o industriji ni bilo sledu. Tu in v trgovini je gospodoval tujec,« ali z drugimi besedami, naščlovek v novih razmerah ni našel ugodnega izhoda, ni bil razgledan, ni imel pojma o gospodarjenju, manjkala mu je osnovna izobrazba in seveda denar, s katerim naj bi plačal ceno za posestvo, ki ga je moral do tretjine odkupiti; eno naj bi utrpel
fevdalec, eno naj bi dodala država. Kert pa so cenitve posesti opravljali razgledani predstavniki veleposestnikov, so seveda kmeta prizadeli že pri ocenitvi. Dolgovi so se kopičili, kmet jih ni zmogel in kot navaja glasilo »Bogoljub« (4/1899) je bilo ob kmečki odvezi v večini naših pokrajin kar preko 90 odstotkov kmetov, leta 1888 le še 61 in deset let kasneje samo 56 odstotkov. To pomeni hitro praznenje vasi, o čemer je pisal tudi navedeni časopis. Posledično je tiste čase prišlo na boben preko 100.000 kmečkih posestev, če so to podatki za celotno avstrijsko monarhijo, potem smemo za naše predele stvari le še bolj poudariti, saj tu sploh ni bilo industrije in ne priložnosti za zaposlitev.
Tkšne razmere so seveda s pridom izkoriščali posojevalci denarja in drugi brezvestneži. Številne izseljeniške agencije so na vso moč ponujale »mleko in med« v tujini. Ljudje so se v obupu podali na dolgo pot negotovosti, celo v dežele zunaj Evrope. Izseljevanje je bilo najbolj zaznati nekako v letih okoli 1870, pozneje pa okoli prelomnice stoletja. Znani so kar številni primeri, ko je kateri od izseljencev prišel nazaj v
svoj kraj izmozgan in Teven. Postal je občinski revež. Da je bilo tako tudi v časih, ko je dr. Janez Evangelist Krek deloval za pravičnejši svet, dokazujejo njegovi pozivi celo na Dunaju in v Gradcu k nujnemu urejanju kritičnih socialnih razmer na vasi.
Tudi iz krajev ob Savinji in Dreti so številni ljudje iskali lepše življenje v tujini, Podatki, ki jih dobimo, če primerjamo številke štetja leta 1805 s tistim leta 1910 povedo, da se je število prebivalcev zmanjšalo v občini Kokaije za 148, v Solčavi za 68, v Lučah za 74 in v Bočni za 60 prebivalcev. Koliko od teh se je izselilo na tuje, ne vemo, toda jasno je, da se je proces praznenja vasi nadaljeval.
V času tlačanstva je lahko na kmetiji preživljalo svoje borno življenje kar dosti ljudi, ko pa je posest prevzel eden od naslednikov kot gospodar, je naenkrat nastla velik višek delovne sile. Skratka, kruha je na lastnem domu zmanjkalo za vse. To so bili žalostni začetki hudega socialnega razlikovanja na vasi.
Danes, ko mnogi sorodniki prvih izseljencev brskajo po koreninah lastnega rodu je opazno, kako malo vedo o domovini svojih prednikov, seveda, saj gre marsikdaj že za četrti ali celo peti rod.
■ Aleksander Videčnik
30. januarja 1997
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
KAS vas 7
Študent naj bo
Prvi maj v revolucionarni kraj!
Naj vas ne bo strah, ŠŠK se ne odpravlja v Jajce ali Leningrad. Prvega maja bomo le v Franciji. Pa še to ne v Parizu. ŠŠK bo "majil" malo višje. Na prostranih	smučiščih
Savojskih alp. In kdor bi rad za pičlih 400 DEM smučal v francoskem visokogorju, naj čimprej prinese svojo prijavo v Plac. Prostor za tiste srečneže, ki bodo 24. aprila odpotovali k smučarskim dogodivščinam, ni neskončen in le hiter tek vas v petek zvečer lahko še spravi v Francijo !
Juhuh.uh.uhuh, Rit ho tu!
Vesela novica za vse ljubitelje RIT-i. Prejšnji teden seje zgodilo nekaj, kar še bogovi niso smeli napovedat. RIT je prišla k tiskarju predčasno. Zato njeno rojstvo osmega februarja v pred-verju kulturnega doma ni niti najmanj vprašljivo. Veliki do-
godek bodo pospremili kulturni kirurgi in pustne babice. Pridite in tisti sobotni večer bo postal najlepši!
Še en sobotni večer
Rekreacija je spet ritual. Vsako soboto so v B telovadnico CSŠ-ja vabljeni vsi, ki ob sedmih zvečer vedo, da bi jim še en petkov večer popolnoma razgradil organizem. Vsi željni športa in zdravega duha, tako študenti kot aerobične študentke, vabljeni!
Zimovanje prihaja na prvi peron
Iz virov blizu predsedstva ŠŠK-ja je pricurjala novica, da bo letošnje zimovanje v Bohinju. Datum še ni točno določen. Govori pa se o 21. februarju, smučanju na Voglu, obnovi tradicionalnega biatlona in o dolgih nočeh (mislim na greh, lica v dlaneh). Nadaljne informacije sledijo.
■ Vl/K press
ŠALEŠKI STUDENTSKI PEVSKI ZBOR
išče novega umetniškega vodjo (zborovodja). POGOJI:
■	Izkušnje na zborovskem področju
■	Veselje do dela s študentsko populacijo
. ". .. -.-,. .■■ ........ ■ .. . .. ■ ■ ■ ■■■•
Prijave pošljite do 21. februarja na naslov ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB (za ŠŠKZ), Titov trg 4, 3320 Velenje.
Vrtec Maja Šmartno ob Paki
Za večje zanimanje za namizni tenis
Zgornjesavinjski študenti
Po nekaj letih oživljajo svoj klub
Vse kaže, da bo po nekajletnem »delovnem« odmoru klub zgornjesavinjskih študentov, ki obilico znanja nabirajo v Ljubljani in Mariboru, vendarle in spet zaživel, saj to ni bil prvi takšen premor. Študenti so se odločili, da klub znova ustanovijo, iniciativni odbor pridno dela, ustanovni sestanek pa bodo pričeli jutri (petek) ob 19. uri v Gostišču Kozorog v Mozirju.
Nov klub naj bi seveda prispeval (spet) prispeval k medsebojni povezanosti študentov in krepil pripadnost stanovski organizaciji, študenti pa imajo še eno, že skoraj vzvišeno nalogo. Nikakršno omalovaževanje ni to, da ne bo pomote, prav je namreč, da študenti želijo predramiti dolino, saj po njihovem mnenju na področju petih občin »kar kipi nekakšno mrtvilo,« vseeno pa je vprašanje, kje so bili doslej. Sicer pa, odmor se ni zgodil prvič, prav je, da so se
tudi sami predramili, saj nikoli ne prepozno.
Na ustanovnem sestanku nameravajo sprejeti statut in izvoliti člane posameznih delovnih teles, kar je potrebno za ponovno registracijo in uspešno delovanje kluba. Ta bo pokrival vseh pet občin, osnutek njegovega delovnega programa pa je zelo raznovrsten. Redna srečanja študentov, šport in rekreacija, raznolika kulturna dejavnost, zabavni večeri in izleti, sodelovanje z ostalimi klubi, pa seveda brucovanje in še kaj bi se našlo. Seveda študenti upajo, da bodo v svoji nameri zares uspeli, čeprav se zavedajo, da je vsak začetek težak, ponovni še posebej. Zato upravičeno računajo na razumevanje in pomoč vseh petih občin in gospodarstva. Zadnji dan januarja bo torej zanje prelomnica, veliko pa je razumljivo odvisno od njih samih.
Ljubno ob Savinji
Rojeva se flosarski muzej
Resnično, malo je krajev, ki s takšno vnemo skrbijo za ohranjanje bogatega in raznolikega narodopisnega izročila, kot je to Ljubno ob Savinji. Znameniti ljudski godci, ohranjanje ročnih del in spretnosti, nekdanjih dobrot in posebnosti iz domače kuhinje, še marsikaj bi sodilo zraven, neizogibna pa je seveda flosari-ja, ki je v polpretekli dobi skoraj v celoti opredeljevala delovni in življenski vsakdanjik ljudi na širšem področju doline in na Ljubnem posebej.
Flosaiji in flosarija si gotovo zaslužijo dolžno spoštovanje in tega se na Ljubnem zavedajo. Ne le z vsakoletnim flosarskim balom in drugimi aktivnostmi, želijo in hočejo več. V tem sklopu že dalj časa tehtno razmišljajo o pravem flosarskem muzeju, pri čemer jim je v pravo oporo priznani etnolog dr. Janez Bogataj. Dejansko so razmišljanja že presegli, saj se že dogovarjajo, da bi flosarski muzej uredili v stari, lepi in veliki hiši v samem središču Ljubnega. Gradiva o flosariji je ohranjeno še veliko, še več je dokumentov, tudi pričevanja še živijo, pa vendar se čas za ohranitev vztrajno izteka. Zamisel o pravem muzeju je torej vredna vse pozornosti in vse pohvale obenem.	Mjp
Velenjski Romi ustanovili društvo ROMANO - VOZO
Ohranjanje romske kulture
Največ Romov v Sloveniji živi v Prekmurju v okolici Murske Sobote in na Dolenjskem, v okolici Novega mesta. Manjše skupine pa tudi v več drugih krajih širom po Sloveniji. V Velenju jih po njihovih podatkih živi 19, Neziroviči, Paniči in Ibrahimoviči so to, kot nam jih je naštel 22-letni Slobodan Nezirovič. Je Rom, ki je v Velenju končal Srednjo rudarsko tehnično šolo in zdaj čaka na pripravištvo in potomec tistih Nezirovičev, ki so se v Velenje priselili prvi, pred kakšnimi 20. leti je bilo.
Čeprav še zelo mlad, pri Romih pa je to nekaj običajnega, ima že dva otroka, tri in eno leto sta stara. Zanimiv pa je zato, ker je veliko propomogel, da so tudi velenjski Romi ustanovili svoje kulturno društvo in zato je tudi postal prvi predsednik.
Društvo so v Velenju ustanovili lanskega septembra, letošnjega januarja pa tudi uradno registrirali pod imenom ROMANO -VOZO ali romski voz po naše. Pred dvema dnevoma, 28. januarja, je društvo postalo enakopraven član Zveze romskih društev Slovenije.
Ob obisku v našem uredništvu nam je Slobodan Nezirovič povedal, da so tudi Romi v Velenju začutili potrebo po tovrstnem organiziranju, da bi tako skupaj negovali in ohranjali romski jezik in kulturo. »Prizadevali si bomo, skupaj z drugimi društvi, da se v Sloveniji izboljša položaj Romov; da se ohrani in ohranja romska kultura, jezik in običaji, borili se bomo proti diskriminaciji Romov in pomagali pri izobraževanju romskih otrok in odraslih.«
Čeprav so se kot društvo
Slobodan Nezirovič: » Šege, običaji in jezik ne smejo v pozabo.«
uradno registrirali šele v januarju, pa so že prej, a tistikrat bolj posamično, sodelovali pri različnih aktivnostih, ki so jih za Rome pripravljali bodisi v Zvezi, bodisi v posameznih	romskih
društvih. Udeležili so se folklornega seminarja v Murski Soboti, bili na projekciji filma Halgato v Ljubljani in sodelovali na romskem taboru v Murski Soboti. »Romi si želimo, da naš jezik ne bi izumrl in, da tudi romski običaji ne bi šli v pozabo. Pri tem nam še posebej veliko pomagajo starejši, predvsem pri seznanjanju s šegami in običaji.«
Mmkp
Območna organizacija RK Mozirje
Tečaji o negi na domu
Kadarkoli se srečamo z boleznijo doma, v družini, nas neprijetno prizadene spoznanje, da vse premalo vemo in da nismo dovolj izurjeni, da bi obolelega res dobro negovali, mu lajšali težave in mu pomagali k čim prejšnjemu okrevanju. Primerna oblika izobraževanja in usposabljanja zavoljo tega gotovo ni odveč.
Še več znanja, spretnosti in iznajdljivosti pa bi si zanesljivo morali pridobiti za primer hujših naravnih nesreč, ko je lahko število ranjenih ali obolelih iznena-da zelo veliko. Takrat seveda ne pomagamo le svojcem, ampak vsem, ki so pomoči potrebni, vrh vsega pa moramo delati v zelo težavnih okoliščinah. V takih primerih potrebuje zdravstvena služba veliko pripomočkov, pa kljub temu se mora marsikdo znajti sam, zato bi se morali učiti vsi že
danes, kajti jutri je lahko že prepozno.
Območna organizacija Rdečega križa Mozirje bo zaradi tega v letošnjem letu izvedla več tečajev nege bolnika na domu. Tečaji bodo 10-urni in jih bodo po potrebi organizirali na področju vsake krajevne organizacije. Namenjeni so seveda vsem, ki si želijo pridobiti to znanje in spretnosti, prijave pa sprejemajo v vseh krajevnih organizacijah Rdečega križa in na sedežu območne organizacije v Mozirju.
■JP
Otroke vrtca Maja v Šmartnem ob Paki so minuli četrtek obiskali predstavniki Namiz-noteniške zveze Slovenije, kluba Era Tempo Velenje ter šmarški župan Ivan Rakun. Med njimi se niso mudili tar tako. Namiznoteniška zveza Slovenije se je namreč odločila, da bo s takšnimi obiski, tečaji, krožki po vrtcih in šolah spodbudila mlade k večjemu zanimanju za igro z majhno belo poskočnožogico.
V ta namen bo omenjenim ustanovam v naslednjih dveh letih, kolikor časa naj bi akcija trajala, podarila 10 000 namiznoteniških loparjev. Po besedah podpredsednika zveze Zvoneta Plohla se niso po naključju ustavili naprej v šmarškem vrtcu, nato pa še na osnovni šoli Šalek v Velenju. Uspeh igralcev namiznega tenisa Ere Tempo Velenje - kluba, ki je po njegovih besedah v zadnjih letih naredil največ v Sloveniji v tej športni zvrsti, je bil eden od motivov. Drugi pa ta, da je zanimanje za ping-pong bilo v Šmartnem ob Paki že pred več kot tremi desetletji veliko.Tudi uspehov ni manjkalo. V marsikateri garaži ali njej podobnih prostorih imajo,
sploh v Rečici ob Paki, še postavljene mize za to igro. Ivan Rakun je povedal, da je najbrž glavni krivec za manjše zanimanje za to športno dejavnost med mladimi v šmarški občini nogomet. Ob tem je izrazil prepričanje, da bi športne zvrsti, ki so bile že pred leti tu dovolj prisotne, morali znova oživeti.
Po nekaj začetnih udarcih Ivana Rakuna in Zvoneta Plohla sta Maja in
' :	-	C *
Ilona, članici kluba Era Tempo, pokazali, kako znajo spretno vihteti loparje že najmlajši v klubu. Da so gostje otroke navdušili, smo se prepričali takrat, ko so z majhnimi loparji, ki so jih dobili za darilo, vneto poskušali svoji starejši vrstnici kar najbolje posnemati.
■ftpj
• i- ' ' i
8 KAK vas
KULTURA
30. januarja 1997
30 let Kajuhove bralne značke
Knjige že dolgo prijateljice mladih Šalečanov
Se kdaj ustavite na otroškem oddelku knjižnice in prisluhnete malčkom, že takim, ki komaj dobro hodijo, berejo pa jim še mamice in očki, kako radi se pogovarjajo o knjigah? Se bolj jih bodo vzljubili, ko bodo prišli vsaj do male šole, kjer bodo že lahko tekmovali za priznanje, imenovano sonček. Skozi osnovno šolo se bodo »prebijali« ob branju knjig za Kajuhovo bralno značko in na koncu osmega razreda jih bo v generaciji vsaj 200, ki si jo bodo prislužili vseh osem let. Ali pa jih bo takrat že veliko več. Toliko jih je namreč danes.
Kajuhova bralna značka bo kmalu »stara« 30 let. Malo za človeka, a veliko za takšno priz-
nanje za branje. Februarja 1967 so bile namreč prvič podeljene Kajuhove bralne značke. Več o teh začetkih nam je povedala sekretarka MZPM Velenje, ki večino let bdi nad akcijo. »Letos bi radi posvetili pozornost vsem začetnikom Kajuhove bralne značke, seveda tudi otrokom, mentorjem in staršem. Načrtujemo, da bomo tridesetletnico obeležili 25. februarja. Sicer pa je pobuda za akcijo branja lepih knjig rojena na šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju. Vodja gibanja je bila slavistka na šoli Nežka Mlakarjeva, pomagal pa ji je ravnatelj Karel Kordeš. Z pogovori je prišlo do sodelovanj z OZPM, kjer je takrat delala gospa Ambrožič. Giibanje
se je kmalu razširilo iz te šoštanjske šole še na velenjske šole. 30 let je hitro minilo, v akciji pa je sodelovalo res mnogo osnovnošolcev.« Lansko leto je bila namreč narejena tudi raziskovalna naloga na to temo in v njej je ugotovljeno, da si je tekom vseh teh let preko 50 odstotkov otrok vsako leto »pribralo« značko. Če računamo, da je vsako leto v generaciji okrog 6 tisoč otrok, dobimo v tridesetih letih ogromno številko. »Upam, da jim je veliko lepega ostalo, da so tako postali še bolj Slovenci, bolj izobraženi in humani,« je dodala Tinca Kovač.
Od lanskega šolskega leta je akcija razširjena tudi na populacijo predšolskih otrok.
MZPM Velenje je takrat prvič izvedla branje v vrtcih. »V Velenju smo imeli 93 mladih bralcev. Letos, ko je akcija razširjena tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa že govorimo o veliki množici mladih bralcev, saj jih je okoli 500. Mladi bralci na koncu dobijo sončke.«
Visoke obletnice so se spomnili tudi drugače. Od letos dalje bodo učenci na predmetni stopnji, ki bodo osvojili Kajuhovo bralno značko, prejeli lepe nove mape. Oblikoval jih je mladi Rok Poles. »Tudi to, da smo akcijo ohranili z imenom Kajuhova bralna značka, saj se drugje po Sloveniji imenuje »S knjigo v svet«, se nam zdi lepo in prav,« je pogovor zaključila sogovornica.
■Bojana Špegel
Moč pesnikovega orožja
Vse bolj dojemljiva pesniška govorica Iva Stropnika, postavljena na precej izrazit podstavek sodobne slovenske poezije, se lahko (bognedaj) primerja z vse bolj sodobnim orožjem našega časa (ob katerem nas zgrozi zaradi njegove uničevalne moči), v sebi pa na srečo ostaja bonomo (fr. bonhomme), kar pomeni do-bričina, poštenjak.
Bonomo, moje večno rojstvo je pesem ednine časa v njegovi najnovejši (že peti) pesniški knjigi pod naslovom Lastna imena mojega doma, ki je bila predstavljena 24. januarja v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika.
Prav s to pesmijo je avtor začel literarni večer. Prisluhnili smo mu zelo pozorno. Sam je bral lepo artikulirano, umirjeno, tako kakor on zna. Besede je postavljal med nas; kot seme so padale na njivo, ker knjiga je kot njiva, iz katere lahko raste kultura (sejalčev trud) in divjina (hudičev trud), kot sem že tudi pisal po predstavitvi njegove knjige Skrivalnica v očesu. Brez jezika ni artikulacije niti
povezave novega s starim in ko te? dosežemo, opravlja jezik svojo funkcijo, toda nevarnost je še vedno tu. Lahko se skazi miselni proces zaradi nepovezanosti uma in jezika. Jezik lahko postane samovšečen, zbeži duši in srcu v enem individuumu.
Stropnik nalaga v svoj opus snov, ki ni zabavna ali užitna, toda če želimo ločiti zrno od plevela, je potrebno in se ga izplača brati in analizirati hkrati, kar seveda velja za vsako podobno umetniško delo, ki ima sporočilo, saj "če ne bomo brali, nas bo pobralo", pravi pesnik Tone Pavček.
Če hočemo brati Stropnikovo poezijo, potrebujemo določeno obzorje. Kako naj sicer dojamemo, ko pravi:
"Ljubezen je zmeraj in ljubezen je povsod, nič ni starejšega od ljubezni,
in to je ljubezen." (Ljubezen, str. 40)
Kdo naj pomaga takšnemu pesniku, ki poje in veruje v ljubezen pri tisočerih primerih današnjega sovraštva? Zato pesniki niso pesniki, ker pišejo pes-
Avtor Ivo Stropnik in župan Srečko Meh
mi v rimi ali brez, temveč so to ljudje, ki mislijo drugače ...
Ali nismo več pripravljeni slediti njihovemu sporočilu, da takšno ljubezen lahko dojamemo tudi kot ljubezen do sovražnika? Za kaj takega moraš biti pesnik in to je tudi Ivo Stropnik, ki je že tako mlad napisal veliko tehtnih misli. Še več nam pove med vrsticami; to pa se nam ponuja kot resnično sporočilo dobrega.
Prevara, s katero se sreča bralec Stropnikove poezije, je oblečena v modernistično pesniško obliko, da drvi proti niču, toda s prizadevnim iskanjem
Četrta knjiga Matevža Lenarčiča
Slavospev Savinji
pravega (skoraj s travo preraščenega), skritega, se nam odkrije razlika spiritualnih razsežnosti. Odkrijemo, da je Stropnik zazrt v vrednote. Njegovo pesnjenje ni zgolj igra imaginacije trenutnega doživetja, temveč sporočilo, umetnost sodobnega izraza pa naj bi bila prav v tem. Biti spodoben in berljiv - to je v dobri meri uspelo Ivu Stropniku in prav v tem je moč njegovega/pesnikovega orožja na žarečem vrhu jezika. (Žareči vrh jezika, str. 70).
■Jos/p Bačič Savski foto: A.Ojsteršek
Podjetje EPSI iz Nazarij je znova prijetno presenetilo ljubitelje narave in lepe knjige. Založilo in izdalo je namreč novo v nizu izjemno lepih knjig, tokrat to velja za monografijo s preprostim naslovom Savinja. Bogata knjiga velikega formata na 111 straneh ponuja 94 barvnih fotografij Matevža Lenarčiča, besedila pa sta prispevala Branko Goropevšek in dr. Janez Cvirn. Povzetek besedila je preveden v angleški in nemški jezik, v angleški pa tudi besedila pod slikami. Knjiga je tako ne le po slikovni plati, temveč tudi z besedilom, dostopna in razumljiva domačim ljudem in tujim obiskovalcem, kijih privabljamo v naše kraje.
Matevž Lenarčič je popotnik, fotograf, alpinist, jadralni padalec in predvsem velik ljubitelj narave. Plezal je v polarni prostranstvih Grenlandije, dvakrat v Patagoniji, kjer je stal na vrhu slovitih Cerro Torre in Fitz Roya. Sedemkrat je bil v Nepalu, kjer je plezal v južni steni Annapurne I, severnih pobočjih Annapurne IV v Himalaji, splezal na nekaj šestti-sočakov, sodeloval in vodil šolo za nepalske gorske vodnike ter vodil trekinge. V Karakorumu, pakistanski Himalaji, se je povzpel na vrh osemtisočaka Broad Peak, plezal je tudi ledene slapove na Norveškem in Alaski.
S fotografijo se profesionalno ukvarja od leta 1991 pri podjetju EPSI, pred tem je bil kot diplomiran biolog pet let zaposlen na Zavodu za varovanje naravne in kulturne dediščine v Celju. Svoje fotografije in re-
portaže objavlja v številnih domačih in tujih revijah in kot soavtor sodeluje v številnih monografijah in turističnih tiskih. Pripravil je vrsto samostojnih avtorskih koledarjev ter več razstav doma in v tujini. S svojimi fotografijami na prospektih in razglednicah ter v zanimivih monografijah velikega formata še leta skrbi za turistično promocijo Zgornje Savinjske doline. Doslej je napisal knjigo: Smisel in spoznanje - Patagonija, pripravil tri samostojne fotomonografije: Zgornja Savinjska dolina, Vode v Sloveniji in Krajinski park Logarska dolina - Solčavsko, naslednja v tem čudovitem nizu pa je monografija Savinja.
S fotografijami, podpisi in besedili avtorji spremljajo Savinjo in njeno porečje od komaj opaznega studenčka v osrčju dvatisočakov Savinjskih Alp in njenega dvojnega rojstva v Logarski dolini preko vse Zgornje in Spodnje Savinjske doline preko Čelja in naprej skozi Laško pokrajino do izliva v Savo. Savinja je vsekakor lepa in očarljiva, je tudi druga najdaljša samo slovenska reka, po besedah umetnostnega zgodovinarja Franceta Zupana je pravo »cesarstvo«, kot Triglav ni le gora, ampak »kraljestvo.«
S sliko in besedilom knjiga predstavlja vse naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti Savinje in področij ob njej, zanimivi so opisi ljudi iz te doline, njihova preteklost, navade in velika navezanost na reko, besedilo prepletajo številne legende, ki še živijo med ljudmi, skratka -pravi blagoslov za oči, srce in dušo.
•jp
Ivo Stropnik TIHI PREDNIKI
Kamorkoli pridemo, naletimo na naše prednike, če bi jih načrtno iskali, jih ne bi našli, vodič po sleherni deželi ve samo o njihovih prihodih, še grobov ne najde njihovih pravih, a pravi grob prednikov je porazdelitev življenja. Naši predniki vrvijo povsod naokrog, preobrazili so se v cvetlične lonce in pletene košare, šli so pod razpelo spat. Na sprehodu skozi zgodovino doženemo, da tihi predniki govorijo nam vedno razumljivejši jezik.
Hvala vsem, ki ste prejšnji petek v Knjižnici-Galeriji Kulturnega centra zares prisrčno pospremili na pot mojo novo pesniško knjigo Lastna imena mojega doma, ki jo je izdala celjska Mohorjeva družba. Na zdravje mecenu mojega pesniškega ustvarjanja g. Srečku Mehu in MO Velenje za izkazano pozornost; hvala sodelavcem (- vsaki knjižničarki posebej en pesnikov poljub!), in še en dvig s kozarcem - blagoglasnim strunam prof. Vite Rošker! - Naj v vse bolj norih in komercialnih časih v vaših srcih ne zamre smisel za poezijo! - (*I. S.)
Zgodilo s	O ■■■
	30. prosinca
Leta 1904
V
Članek Slovenskega
naroda je zopet posvečen narodnostnemu vrenju na prelomu stoletja, ki je močno vplivalo tudi na vsebino vseh takratnih slovenskih časopisov: "IZ ŠOŠTANJA SE NAM PIŠE: Ernest Poterc, c. kr. davčni kontrolor v Šoštanju, kateri je mirno požrl psovki "šuft" in "verkommenes Individuum" in kateri je mojstrsko žreblje trosil, nastopil je tukaj zopet službo. Ni li za c. kr. urade in uradnike, sploh pa za predstojne oblasti sramota,' da trpe v svoji sredini breznačajnega in opso-vanega uradnika? Radovedni smo, kako ga kaj okrajni glavar ali davčni nadzornik titulirata.
Vendar ne "šuft"! Cenjenim bralcem kličemo prejšnje članke v "Narodu" v spomin!"
Leta 1913
Nekaj let kasneje so v istem časopisu poročali o občnem zboru društva, ki je bilo med nosilci narodnostnega življenja v naših krajih: "Štajersko. Šoštanj. "Sokol" je imel svoj 6. redni občni zbor v nedeljo 19. t. m. Ob zadovoljivi udeležbi otvori brat starosta Koropec občni zbor s pozdravom na vse brate, posebno pa na vse sestre, katere le letos pozdravimo prvič kot telovad-kinje v naši sredini. Navdušuje vse navzoče k vztrajnemu delu in zanimanju za Sokolstvo. Iz tajniškega poročila (br. Vrečko Martin) povzamemo sledeče:
Društvo šteje 42 članov, 17 članic in 2 ustanovna člana. Dne 12. maja 1912 se je ustanovil ženski odsek, kar je zasluga br. Kurnika. 14. julija so javno nastopile članice in člani skupno s sosednimi društvi pri 30 - letnici naše Čitalnice. Posebno zahvalo izreče našim Sokolicam -posebno požrtvovalnim tujim Sokolicam, ki prihajajo k vajam iz Velenja, Smartnega ob Paki in celo iz Janža na Vinski gori. Društvo je bilo zastopano pri vsesokolski slavnosti v Pragi, pri župnem izletu v Trbovljah, korporativno pri krožnem zletu na Vranskem in pri sokolski slavnosti v Braslovčah, nadalje pri župni tekmi v Celju. Enoglasno izvoljeni odbor se je sestavil
sledeče: Starosta br. Koropec Ivan, učitelj; podstarosta Volk Jakob, krojač; načelnik Lukman Ivan učitelj (društveni vaditelj Čobal Jože, jurist), tajnik Vrečko Martin, učitelj; blagajnik Polih Zmagoslav, trgovec; odborniki: Zalar Matko, veletrgovec z lesom; Tajnik Miloš, učitelj; Langus Ivan, trgovec; France Zdravko, tov. delavec; namestnik Topolšek Tine, čevljarski pomočnik (obenem orodjar), pregledovalca	računov
Pokeržnik Ferdo, učitelj in Senica Ivan, trgovec."
V isti številki Slovenskega naroda je bila tudi kratka novica iz Šmartnega ob Paki: "Drobne novice. Iz Smartnega ob Paki poročajo, da je 22. t. m . ometaval nekdo popoldanski osebni vlak s kamenjem. Pobitih je bilo več oken."
Nepridipravov torej tudi nekdaj ni manjkalo!
UDamijan Kljajič
\
anuarja 1997
107,8 MHz
NiiŠ ČAS 9
rDIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
lediana ni več
sto, e bali
Božič - Marolt, direk-Inštituta za raziskovan-lijev, inštituta, ki je pred m spet izdal med :valci zelo cenjeno in knjigo Multimedijska jva medijev v Sloveniji, gre v njej za poprečje v uvod ob izdaji med n zapisala: »Mediana )hranja svoje bistvo, po ti in razsežnosti pa pre-vsenaokrog. Že peto ipored nepristransko in rljivo prikazuje tiste ki se upajo predstavi-onkurenčnem) okolju i.«
Velenje si je to vedno :eprav so bili prvi rezul-
bi
I POGOSTOST POSLUŠANJA	JESEN 96		POVPREČJE 96	
j PROJEKCIJA IN POSLUŠANOST	1000	%	1000	X
' NAJŠIRŠI KROG POSLUŠALCEV	107	6.4	119	7,1
j OBČASNI POSLUŠALCI	49	2,9	46	2,7
i POSLUŠALCI	7«	1.S	29	1.7
. POGOSTI POSLUŠALCI	34	2,0	44	2.6
tati predstavljeni v prvih Medianah pred leti za nas zelo skromni. Ampak vsako leto je šlo samo navzgor, in zdaj to ni več knjiga, ki bi se je bali. Tokrat smo se rezultatov v njej na glas veselili, saj so dokazano najboljši doslej. Odgovorna urednica Radia Velenje Mira Zakošek je še posebej zadovoljna, ker je poslušanost porasla kljub temu, da seje število radijskih postaj, ki s svojimi oddajniki segajo na območje, ki ga pokriva Radio Velenje, v zadnjem letu še povečalo. »Konkurenca je huda in zelo trdo je treba delati, da so rezultati vidni. Vsekakor sem posebej vesela, ker so rezultati za leto 1996, rekordni. Ne bodo pa nas uspavali, ampak
-NIBLIZNO PODROČJE SUŠNOSTI
m.
C
a Občasni poslušalci O Poslušalci * Pogosti posli/Salci
si bomo prizadevali, da jih še izboljšamo. Zato si želimo, da ostanete naši še naprej in da za našega »naredite« še kakšnega svojega prijatelja,« je rekla za Mozaik. Nadja Blatnik se je v teh dneh vrnila s smučanja v Bad Kleinkirheimu in povedala, da je bila prvi dan nad vse presenečena, ko je zaslišala Radio Velenje, še bolj pa, ko je ugotovila, da je med slovenskimi dopustniki v tem avstrijskem
turističnem kraju precej poslušan. Da nas poslušajo Korošci onstran meje na svoj način dokazuje pismo, ki smo ga prejeli za novo leto. Poslušalka iz Celovca nam je v voščilnici poslala listek za loto, da ga izpolnimo in vrnemo, ker bo stavo vplačala za nas. Zdaj čakamo, če bomo kaj zadeli.
■ mkp
POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
IS'N'ROSES
i v začetku devetdesetih na-Dopularne težkometalne na svetu v zadnjem času ) ni slišati nič novega. Kljub a od časa do časa iz Los ;a pricurlja kakšna bolj ali (antna vest o, večinoma za-l, življenju njenih članov, lovica, ki prihaja z zahodne DA pa zadeva njihovo glas-lejstvovari\e. Njihovega ki-jlasha, ki so ga pred časom iz skupine, naj bi nekoliko tljivo zamenjal Steve Jones, n nekdanji član legendarnih tols. Jones je kot kitarist 'al na turneji skupine c Outsiders, v kateri sta di bobnar in basist Gunsov, rum in Duff McKegan, ki sta io prepričala, da se pridruži Ulovi druščini. Odpuščeni a je medtem ustanovil novo Slash's Blues Bali, v kateri nadaljnega prepeval sam an Bach (Skid Row).
JON BON JOVI
Utemeljitelj in vodja skupine Bon Jovi, Jon, vse več časa posveča predvsem svojemu filmskemu ude-jstvovanju. Trenutno sodeluje na snemanjih za kar dva filma. Nastopil
bo v komediji z naslovom "Little City", ki govori o šesterici stanovalcev neke stanovanjske skupnosti v San Franciscu in pa v filmu "Homegrovvn", o katerem se zaenkrat ve še zelo malo. Znano je le, da film govori o drogi in da bo Jon Bon Jovi v njem nastopil skupaj z znano igralko Jamie Lee Curtis.
2PAC
Septembra lani v Los Angelesu ubiti rapper 2Pac, znan tudi po imenu Makaveli, katerega smrt je po prepričanju mnogih zavita v debelo tančico skrivnosti, se je od tega sveta dokončno poslovil s svojo zadnjo izdajo. Gre za skladbo "Toss it up", nežno soulovsko balado, v kateri se z značilnim pokojnikovim repanjem prepleta nežno prepevanje dveh članov skupine Jodeci
(JoJo in KC), ki sta sodelovala pri nastajanju omenjene skladbe.
SMASHING PUMPKINS
Ameriška skupina Smashing Pumpkins je v zadnjih letih ena najuspešnejših rockerskih skupin, ki ji kvalitete priznavajo tudi kritiki. Dokaz temu so številne nominacije in nagrade, ki jih je skupina v zadnjem času prejela. Tako je bila v lanskem letu po mnenju kritikov izbrana za skupino leta, bralci revije Rolling Stone pa so ji podelili kar tri nagrade: za skupino leta, za album leta in za pesem leta. Bili so tudi prejemniki MTV music award, nominirani pa so tudi za britansko nagrado BRITS avvard, in sicer v kategoriji za najboljšo mednarodno skupino. Za letošnjo najbolj prestižno glasbeno nagrado Grammy je skupina nominirana kar
sedemkrat: za posnetek leta (1979), za album leta (Mellon Collie), za najboljši pop instrumental (Mellon Collie), za najboljši ročk nastop (1979), za najboljši hard ročk nastop (Bullet), za najboljši alternativni nastop (Mellon Collie) in za najboljši videospot (Tonight). Podelitev letošnjih Grammyev bo 28. februarja v New Yorku.
SPICE GIRLS
V minulih dneh je slovenske medije preplavla informacija, da naj bi članice ene najpopularnejših skupin na svetu, skupine Spice girls, del svojih počitniških dni preživele tudi v Sloveniji. Podatek je zavit v debelo tančico skrivnosti, saj razen tega, da naj bi se to zgodilo, ni znano nič drugega. Niti kje, niti kdaj naj bi mlade dame preživele svoj težko prisluženi dopust pri nas. Verjetno gre le za dobro marketinško potezo,
ki bo še dodatno vzbudila zanimanje za skupino v Sloveniji. Brez dvoma pa so oddiha potrebne, saj si morajo po napornem delu in uspehu v Evropi, nabrati precej moči za "napad" na ZDA, kamor se nameravajo podati marca.
■ MiČ
nbel Globus band
leno srce" za vse okuse
se nič pritoževali čez leto oljših sezon je bila to za naš -d osamosvojitve Slovenije ) smo igrali (mimogrede -no s Heleno Blagne), tudi pri ski predstavitvi smo bili rebno je povedati, da imamo ambla družine, da smo red-li in da živimo vsak na svo-v Vitanju, Braslovčah, na Koroškem, v Varpolju pri jvinji." Tako je ocenil minu-a ansambla Globus band
idbudno so začeli tudi leto iji mesec so namreč pri Ion izdali svojo drugo kase-zdali pred 5 leti. Zloženka je
na poti in naj bi ugledala luč sveta ta mesec. "Preveč smo igrali in ob tem pozabili na svoje projekte," je opravičeval daljše čakanje na njihov novi izdelek sogovornik. To je druga kaseta v 12-letnem obstoju ansambla. Na njej je 10 skladb, od tega sta 2 priredbi. Besedila zanje je prispeval njihov kitarist Edo, glasba je delo vseh, pod aranžmaje pa se je podpisal Dušan Zore. Potili in znojili so se v studiu Metra Kamnik. Kaseto so poimenovali po skladbi Ledeno srce. Daleč od tega, da bi bili člani ansambla ledeni, da bi bila to prispodoba za kakšne morebitne težave v ansamblu ali zunaj njega."Ampak, ko se našemu Edu piše, se mu piše." Petrej je prepričan, da bo kaseta osvojila širok
BAJAGA & INSTRUKTORI
"OD BIŽUTERIJE DO ČILIBARA"
I MiC
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TVter vsak
četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 26. januarja:
1 .PODKRAJSKI: Postal si penzionist	9 glasov
2.SLAKI:	Pri luštni Špeli	8 glasov
3.J. KALIŠNIK: Tam v dolu sama zase	7 glasov
5.IGOR & ZL.ZVOKI: Gospodična	3 glasovi
5.SL0VENIJA: Te presnete šeme	3 glasovi
Predlogi za nedeljo, 2. februarja:
1.EKART:	Namišljeni bolnik
2.G0RENJSKI	M.: Kje so tiste stezice
3.K0VAČI:	Danes je nedelja
4.MUŽENIČ:	Franc, preveč kadiš
5.VERDERBER:	Oglas
■ Vili Grabner
KllflBMAKAVELl
krog ljubiteljev zabavne glasbe, saj so ... Skratka, dolgčas ne bo ne njim in ne tis-skladbe različnih zvrsti in torej za vse tim, ki jih bodo poslušali, okuse. Sami stavijo največ na 3 skladbe:	■ (tp)
poleg naslovne še na Balado in na Pesem za peke. Fantje zatrjujejo, da na njihovo tretjo kaseto ne bomo čakali tako dolgo kot na Ledeno srce. Material zanjo imajo namreč že pripravljen, nekatere komade v živo na svojih nastopih že igrajo in po vsem tem jim lahko verjamemo, da bo nova kaseta na prodajnih policah pred iztekom tega leta. Do takrat pa bodo z vso vnemo predstavljali skladbe z druge kasete, predviden imajoTV-nastop, sodelovanje s kakšno zvezdo slovenske zabavne scene
Po letu 1991, ko smo zaradi	. * i
že znanih balkanskih pretre-	l- . |
sov izgubili stik z dogajanji na "*'	"
glasbenih področjih ex-jugo-	'fl^HB
slovanskih glasbenih trgov	■ ' <1Bl j
(izjema je bil le hrvaški), smo • ' Sr \
težko pričakovali vsako infor- ..........s i?Mf / -----
macijo o življenu in delu	u
nekoč zelo popularnih skupin
in posameznikov iz BiH, Srbije
in Make-donije (Črna Gora na
tem podočju nikoli ni bila zelo i ^Hr" 30
pomembna). Eden tistih, pri *
katerem je bila radovednost .......
Bajaga. Ne le zato, ker je bil ' dfl vodilnih figur nekdanje-
nekaterih kolegov, nikoli ni
podpiral nacionalistične in	——
pesmih, izdanih v tistih časih, ;	^^B
lahko zasledimo obsojanje
dejanj uradne srbske politike,	J
čeprav je po drugi strani spet
res, da Bajagi za razliko od	.
srbstvu ne ravno najbolj lo- J* jalnemu Novem Sadu, nikoli ni	BF
bilo treba bežati pred grožnjo ^	^^ v
mobilizacije in odhoda na
fronto. Nekateri, kot na primer Koja (Disciplina Kičme), so bežali zelo daleč, celo do Londona.
Momčilo Bajagič ni odšel tako daleč. Mudil se je na Cipru, precej časa pa tudi v Sloveniji, čeprav je takrat še kako veljal embargo proti ZRJ, ki je močno prizadel tudi nič krive srbske športnike in kulturne delavce. Bajaga je bil eden prvih, ki so prebijali led zamrznjenih balkanskih kulturnih povezav. Pri tem mu tudi Sovenija ni bila v veliko pomoč, saj nam iz spomina še niso izginile težave z izdanimi vizumi in zaradi njih odpovedani koncerti. No, leta 1995 izdani album "Muzika na struju" je svojo uradno promocijo doživel tudi pri nas. To je bila prva prava diskografska informacija o dogodkih na nekoč zelo razvitem glasbenem trgu bivše Jugoslavije. "Muzika na struju" je bil dober album, ki ni mogel ostati imun na dogodke zgodnjih devetdesetih. Vojne strahote so pustile sled v mnogih Bajaginih pesmih in dosegle vrh njegove pro-tivojne nastrojenosti v skladbi "Gde si". Največja uspešnica tega albuma, naslovna "Muzika na struju", pa se kljub vsemu vojne ni dotaknila in je opozorila na to, da si ljudje po petih letih tesnobe želijo nekaj dušolajšajočega, ob čemer bi lahko pozabili na vsakdanje tegobe.
V pričakovanju podobnega občutja smo sredi meseca doživeli tudi izid najnovejšega albuma Bajage in njegovih Inštruktorjev "Od bižute-rije do čilibarda". Ta se je v resnici ognil vojnim dogodkom in se vrnil k stari in prefinjeni Bajagini liriki, ki je vedno karakterizirala njegovo pe-snenje. V glasbenem smislu ne prinaša nič posebno novega. Prepoznaven zvok, prevladujoča vloga kitare in šarmanten, globok glas, kot smo ga vajeni že desetletje in pol. Muzika na struju pač. Nekaj hitov: aktualni "Ne volim zimu" in morda še "Još te volim". Pravzaprav gre za povprečen izdelek, ki verjetno ne bo priplezal blizu vrha piramide Bajaginih največjih dosežkov, še zdaleč pa ne bo dosegel kvalitet albuma "Muzika na struju". Album je v Sloveniji izšel pri založbi NIKA.
10 KAK tIS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
30. januarja 1997
Gasilci PGD Šoštanj - mesto so v soboto opravili 118. občni zbor
m V
V pričakovanju najsodobnejšega kombiniranega gasilskega vozila
Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj se ponaša z bogato preteklostjo, kar dokazuje podatek, da so se gasilci tega društva v soboto, 25. januarja, sestali na že 118. občnem zboru! Navzoči so bili, ob članih društva, tudi mnogi ugledni gostje, predstavniki sosednjih in prijateljskih društev.
Ko so pregledovali opravljeno delo v preteklem letu, so imeli kaj povedati, čez kakšnih štirinajst dni, tako računajo, pa tudi pokazati. Čakajo namreč novo tehnično kombinirano gasilsko vozilo, opremljeno z najmodernejšo opremo, visoko in nizko tlačno črpalko Cigler in črpalko za črpanje nevarnih snovi ter vso ostalo tipizirano pripadajočo opremo. Nakup jim je omogočila Termoelektrarna Šoštanj, ki so se ji na občnem zboru tudi iskreno zahvalili.
Z novim vozilom si bodo lahko precej olajšali svoje humano poslanstvo, ki pa povsod ni cenjeno tako, kot bi moralo biti. Morda je tudi zato Danilo Čebul mlajši, predsednik PGD Šoštanj - mesto med drugim v svojem poročilu omenil: »Nič se ne dela nikjer več zastonj, prostovoljno delo prihaja v resno krizo. Tudi primerjava
med gasilstvom nekoč in danes ni več na mestu. Gasilska organizacija mora tudi pri nas dobiti mesto, kakšmo ima v razvitih deželah.«
Kot je za občne zbore občaj, so najprej pregledali opravljeno delo v minulem letu. Ni ga bilo malo! Ogromno dela in časa so med drugim namenili vzdrževanju gasilskega doma, v pritljičju so zamenjali vsa garažna vrata. Z obnovo doma bodo nadaljevati letos, ko pride na vrsto prenova zgornje etaže. Leon Stropnik, poveljnik PGD Šoštanj - mesto je v poročilo zajel mnoge statistične podatke, ki kažejo na to, koliko dela so opravili gasilci v minulem letu; omenimo naj 1289 ur prostovoljnega dela! Sodelovali pa so praktično pri vsem, kar se je v Šoštanju dogajalo v minulem letu, ob tem pa opravili
		k
		
		mL -itm 1
^Bta^Tj^ t; -	SK- m	H ll Ji
Hinka Bolha, prvi z desne, so šoštanjski gasilci imenovali za častnega predsednika PGD Šoštanj - mesto. Odločitev upravnega odbora so v dvorani bučno pozdravili.
nešteto požarnih vaj, sodelovali so tudi na tekmovanjih. Eno od njih, zelo odmevno, vsako leto organizirajo Šoštanjčani - to je Žunkovičev memorial, ki je prikaz stare gasilske tehnike in kjer gasilske desetine tekmujejo s starimi ročnimi in motornimi brzigal-nami.
Sedemkrat so morali šoštanjski gasilci v minulem letu tudi resno posredovati in
preprečiti, da bi v požarih, do katerih je prišlo, ne nastala večja škoda. Stane Tepej, predsednik Gasilske zveze Velenje je na občnem zboru osvetlil delo in težave, s katerimi se zveza srečuje, priznanje za opravljeno delo pa je šoštanjskim gasilcem dal tudi župan dr. Bogdan Menih, ki njihovo delo, kot je rekel, spremlja tudi med letom.
Veliko nalog so si zadali
Hinko Bolha častni predsednik
Eden tistih Šoštanjčanov, ki so dali pečat gasilstvu v mestu, je gotovo Hinko Bolha., zdajšnji podpredsednik društva, ki je v preteklosti opravljal vrsto odgovornih nalog, tudi predsednik in član upravnega odbora je bil. Od sobote naprej pa je častni predsednik. Odločitev upravnega odbora, da mu ta naziv podelijo kot priznanje za njegovo življenjsko delo v gasilstvu, je bila pospremljena z močnim in odločnim aplavzom.
Z gasilstvom se je začel ukvarjati leta 1939, ko se je še kot pionir udeležil jugoslovanskega zleta gasilcev v Ljubljani, kjer je bil zastavonoša slovenjegraške župe. V veliko čast si je vedno štel, da je nosil povojni društveni prapor, sodeloval je pri mnogih intervencijah društva, med najtežjimi je bil gotovo požar Tovarne usnja v Šoštanju. Njemu gre zasluga, da je društvo navezalo zelo tesne in uspešne vezi z gasilci in organi oblasti v sosednji Avstriji, na Hrvaškem in v Nemčiji. Za svoje delo je prejel mnoga odlikovanja doma in na tujem, najbolj ponosen pa je na plaketo veterana.
tudi za letos, ko bodo precej pozornosti namenili izobraževanju in vajam, s katerimi bodo začeli v aprilu in si bodo sledile vsak mesec, večjo pa bodo pripravili v mesecu požarne varnosti. Sodelovali bodo na tekmovanjih, redno pregledovali požarno varnosti
v podjetjih, med naložbami pa pride najprej na vrsto temeljita obnova 58 let stare gasilske
lestve.
Na občnem zboru so podelili tudi društvena priznanja in priznanja za dolgoletno delo v gasilski organizaciji -za 40 let dela sta priznanje prejela Ivan Stvarnik in Anton Levar.
M Mi lena Krstič - Planine
Krajevna organizacija RK Šmartno ob Paki
Več soseske pomoči
Približno 400 članov šptejke krajevna organizacija Rk Šmartno ob paki, njeno delo pa vodi 12 članski odbor, katerega predsednica je Mira Lesnjak. Da občani delo teh vrlih aktivistov cenijo, med drugim doikaztujejo z vključevanjem v akcije in tudi pridnim plačevanjem članarine. Sploh v zaselkih. S tem denarjem pomagajo in nudijo pozornost tistim, ki so do tega upravičeni.
"Pomoč sočloveku v stiski je lani predn-jačila pred našimi drugimi dejavnostmi, na mesec prihaja v velenje po pakete prehrambenega blaga in higiene 20 naših oblčanov, ob enkratni akciji ob koncu lanskega leta smo teh razdelili 40," sta povedali lesnjakova in doil-goletna aktivistka Fani Krbavac. Ob tem sta opopzorili še na pozornost do starejših občanov. Zanje,starjše od 701et, so v sodleo-vanmju s človekoljubno organoizacijo Gorenje ter šmarškim društvom upokojencev pripravili srečanje, jih obiskali na domu ali v domovih za sratejše občane in jih ob tej priložnosti razveselili zmajhnim darilom. Akcije zbiranja rabljenih oblačil lani so izvedli, ker so prostor, ki so ga koristili, zaradi nezmožnosti plačevanja visoke najemnine morali izprazniti.Ta vprašanja so pomagali reševati skupaj z območno organizacijo RK Velenje, s katero dobvro sodelujejo tudi pri nekaterih skupno načrtovanih aktivnostih. Krvodajalstvo, kjer beležijo približno 100 odvezom na leto ( za tiste, ki so darovali kri večkot 25žkrta so ob koncu lanskega letav sodelovanju z velenjkim RK, pripravili srečanje in podleili jubilejna priznanja),pridobivanje občanov za darovalce delovn človeškega telesa ter plodno sodelovanje s podmladkom RK na šmarški osnovni šoli njihov uspešeno uresničen lasnki delovni program bogatijo po svoje. "Zadovoljni smo, da naše potrebe razumejo na občini in man tudi
Mira lesnjak
pomagajo, za pomočpa se moramo zahvaliti še verski skupnosti Bliže k tebi."
Pomoč socialno ogroženim in starejšim občanom ostaja tudi v letošnjem delovnem programu šmaršklih aktivivsto Rk na vrhu. Sodelovanje s podmladkom Rk na šoli nameravajo letos bolj usmeriti v nudenje sosedske pomoči. Ob krvodajalski akciji (pripravili jo bodo 22. marca) bodo poskrbeli za večjo osveščenost občanov za pridobitev izkaznice darovalec delov človeškega telesa.Ob tej priložnosti in tudi sicer pa bodo izdajali še potrdila tistim darovalcem krvi,ki so se vpisali med človekoljube več kot lOžkrta.S tem potrdilom bodo lahko ti namreč uveljavili 10% popust pri dodatnem zdravstveenm zavarovanju, med drugim pa načrtujejo še nekaj preventivnih akcij (zdravstveen apredavanja,...) ter akcijo zbiranja rabljenih oblačil.
*(tp)
Prostovoljno GD Šmartno ob Paki
Z malo več dobre volje še bolje
Redne letne konference so priložnost za oceno opravljenega dela v minulem letu ter za dogovor o nadaljnjih smernicah delovanja. Minulo soboto so omenjenima temama namenili osrednjo pozornost tudi člani prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki.
Predsednik društva Robi Crnjac in poveljnik Alojz Napotnik sta v svojem poročilu ugotavljala, da so zadane naloge opravili bolj ali manj uspešno. Imajo to srečo, da so njihovi predhodniki dobro in veliko delali, da jim sedaj večjih in zahtevnih nalog ni treba opraviti. Kljub vsemu ostaja precej manjših in po svoje prav tako pomembnih. Lani so na domu in v njegovi okolici opravili več kot 1280 prostovoljnih ur, predvsem za nekatera	načrtovana
vzdrževalna dela. Med drugim sta opozorila na prizadevnost članov tekmovalnih desetin, čeprav se njihov trud v rezultatih ni odražal. Velja še omeniti, da so bile operativne enote društva lani kar nekajkrat na preizkušnji.
V primerjavi z leti poprej je bila udeležba na letošnji letni konferenci skromnejša. Predvsem članov srednjih let na njej ni bilo videti. Morda daje delni
odgovor na zastavljeno vprašanje poročilo predsednika nadzornega odbora Staneta Brunška. Poudaril je, daje bilo delo društva lani dobro, z malo več dobre volje in medsebojnega spoštovanja pa bi lahko premagali nekatere ovire, ki preprečujejo uspešnejše delovanje.
Po letošnjem delovnem programu sodeč bodo šmarški gasilci glavnino denarja namenili za nujna vzdrževalna dela na in v okolici gasilskega doma, usposabljanju desetin, izobraževanju, družabnemu življenju. 2 milijona 650 tisoč
SIT naj bi zadoščalo za uresničitev programa. Glavnino sredstev pričakujejo seveda iz občinskega proračuna (milijon 400 tisoč tolarjev).
Na letni konferenci so glasovali še za podpis pogodbe o vključitvi društva v občinsko gasilsko zvezo Velenje, sprejeli nov statut društva, podelili jubilejna priznanja članom ter se dogovorili, da bodo prvič od letos dalje svojo pripadnost društvu dokazali s plačilom članarine. Ta bo znašala 1000 SIT za člana, starega več kot 18 let.
*(tp)
30. januarja 1997
ZANIMIVO
NAŠ ČAS 11
Se zgodi
Preglavice potrošnikov
Živemu človeku se marsikaj pripeti - lepe ali malce manj čedne stvari se nam dogajajo, še posebej pa nas zabavajo spodrsljaji drugih.
Torej, posvetimo se prvi zgodbici. Gospa srednjih let sije že nekaj let želela kupiti video player (upam, da veste, kaj je to!), a so bile cene vedno "navite", tako da se za nakup video playerja ni in ni mogla odločiti. No, nekega lepega dne pa je je v eni velenjskih veleblagovnic zagledala player, ki je bil - reci piši - kar polovico cenejši kot druge - zato ga je brez oklevanja kupila - in se že veselila gledanja najboljših filmov iz bližnje videoteke. Opla, a glej ga zlomka - video kaseta doma ni in ni hotela v video, ker je bila gromozansko prevelika za odprtino. Gospa je napravo "pobasala" in hajdi nazaj v "štacuno", kjer je ubogo prodajalko ozmerjala, da ji je prodala pokvarjen video, ker kasete ne gredo noter. Prodajalka, kije aparat pogledala, je takoj videla, da je gospa v resnici kupila CD-player. "Player je player, "je še vedno trdo vztrajala gospa, kije na koncu le morala priznati svojo napako.
Hja, se pač zgodi, boste dejali, zato je najbolje, da preberete naslednjo zgodbo, kije še bolj "pikantna" od prve.
Glavna oseba je upokojenec, ki se je razveselil povečane pokojnine in se je odločil, da si končno kupi radijski sprejemnik. Toda, glej ga hudiča: doma ga je lepo vklopil, prav tako kot je pisalo v navodilih, a iz škatle je začelo govoriti v nemškem jeziku. Gospod upokojenec, ki očitno ni znal zamenjati postaje, je radijski sprejemnik, prav tako kot zgornja gospa, zapakiral in se vidno razburjen vrnil v trgovino, kjer ga je kupil. In zopet je bila kriva prodajalka, ki jo je nahrulil, da on že ne poslušal nemškega radia, da hoče kupiti slovenski radio, ki govori slovensko, da on ne razume nemščine ter na koncu dodal: "A smo se za to borili?" Prijazna prodajalka mu je na koncu le razložila delovanje nekaterih gumbov, s katerimi lahko, kdo bi si mislil, celo zamenjaš nemške postaje s slovenskimi!
To se vam, drage bralke in bralci, pač ne more zgoditi, zato vas bo naslednja zgodba še bolj prepričala o vašem splošnem znanju o uporabi in namenu hišnih naprav.
Janez (ime je izmišljeno) je v službi od sodelavcev poslušal modrovanja o tem, kako dobro je imeti doma zamrzovalno skrinjo, v kateri lahko za dlje časa spraviš meso, zelenjavo in še kakšno drugo dobroto. In Janez se je odločil, da tudi sam kupi to čudo tehnologije, ker bo čez nekaj dni imel doma koline - tako bo lahko meso brez skrbi shranil. Rečeno - storjeno. Janez je skrinjo kupil, jo lepo nabasal z mesom, a glej ga vraga - iz skrinje je začelo čez nekaj dni hudo smrdeti. In Janez je z grozo ugotovil, da se je vso meso pokvarilo. Poklical je serviserja, kije prišel k njemu domov zadevo pogledat -a ni bilo kaj gledati. Vtikač je ležal na tleh in na vprašanje, kje ima gospod Janez vtičnico, je začudeno vprašal: "Kakšno vtičnico?" Serviserji so ugotovili, da gospod Janez na domačiji sploh nima električne napeljave.
Smešno? No, jaz bi na koncu dodal, da se človek celo življenje uči, zato se tuji nesreči ni lepo (vsaj ne naglas) smejati. Smeh je le pol zdravja. Vas lepo pozdravljam do naslednjič.
■B/g Joco
S helikopterjem od doma?
Optometer ugotavlja, da se v Starem Velenju vedno kaj dogaja. Četudi v njem ni veselic ne snega. Se iz časov, ko so na Starem trgu nameravali imeti večkrat letno veselice, so dobili dovoljenje in postavili prometne znake, ki prepovedujejo promet skozi trg za vsa vozila ob vikendih in zvečer. Seveda so na znak in pravilo mnogi že pozabili. Tu in tam pa se ga še spomnijo policisti. In ustavijo v času zapore vse, ki se pripeljejo skozi trg. Tudi stanovalce, ki še vedno niso dobili že davno obljubljenih posebnih nalepk, da so pač tu doma. Enemu od stanovalcev tudi policist, ki ga je ustavil, ni znal odgovoriti, kako naj, recimo, v nedeljo popoldne pride od doma, ne da bi storil prekršek. »A naj si kupim helikopter?« ga je vprašal stanovalec. Mladi policist pa: »Ne vem, gospod. Pravila so pravila. Odlok pa velja tudi za stanovalce.« Optometer predlaga, da ga ukinejo. Odlok seveda, da ne bo nesporazuma.
Na predvečer kulturnega praznika
Etnološka paberkovanja 3
O vremenu
v mm
in svecmci
Piše: mag. Jože Hudales
Pohvale
Zaradi uspešne delitve smo deležni pohval. Ko bi jih bili le še kdaj zaradi uspešnega združevanja in usklajevanja!
Tečaj
Tudi v Gorenju se še pogosto pritožujejo nad težavami zaradi neustreznega tečaja. Nekateri se temu čudijo. Saj imajo vendar tako dobro povezavo s podjetjem Blues, ki je specialist za izdelavo tečajev.
Poziv
Tudi če niste bolni, si hitro poiščite svojega zdravnika. Če to ni koristno in potrebno za vaše zdravje, je za domače zdravstvo.
Zlato
Primer s celjsko Zlatarno dokazuje, da ni vse zlato, kar se po zlatu imenuje!
Podaljšanje
Nekateri že resno opozarjajo, da se "nategovanje" oziroma podaljševanje našega modernega cestnega omrežja lahko ustavi. Če nas ne bodo prej nategnili za podaljšanje bencinskega tolarja.
Hop, hop
Šoštanjskim odbojkarjem delo ne gre najbolje od rok. "Delati" z glavo pa ne smejo.
Na pet
Komunala v Zgornji Savinjski dolini bo šla na pet. Bolje bi bilo, če bi bila za pet.
Igre
Kako dobro bi bilo, če bi potekali dnevi komedije le na gledaliških odrih in ne tudi na politični sceni.
Po zaslugah
Ljudje božji, le kaj smo takega naredili, da smo si vlado tako zaslužili?!
Meh, Sever...
Le kdo so naši trije angeli, o katerih smo zadnje dni toliko govorili?
Tisti, ki jih bodo v petek iskali na premieri, odgovora pravega ne bodo dobili.	■
Zaleščanske zgode 6
HOMO MATEMATICUS
V teh dneh imamo zime vsi že dovolj in komaj čakamo prve tople sončne dni, čeprav je prava (koledarska) pomlad še daleč. Tega so se dobro zavedali tudi naši predniki, ki so svetnikom pred svečnico dali ime "sredozimci", a so vendar v dneh pred in okrog svečnice posebej skrbno opazovali vreme in skušali ugotoviti, kdaj bo prišla tako težko pričakovana pomlad.
Zato so prav vsi svetniki pred svečnico (2. februarja) hkrati tudi vremenski preroki in povsod po Sloveniji so znani številni pregovori, s katerimi so na osnovi stoletnih izkušenj napovedovali vreme in dobro ali slabo letino. Tako so za sv. Antona (17. januarja) dejali: "če sv. Anton z dežjem prihaja, potem zemljo dolgo napaja." Za sv. Boštjana (20. januarja) so menili, da skupaj s sv. Fabijanom "sok v drevje požene". Naslednji dan goduje sv. Neža, zavetnica ovac, pastirjev in ovčarjev, ki je Štajercem prinesla zdravo sadje, če je bilo na njen god oblačno, če pa je sijalo sonce, je bilo sadje črvivo. In če je bilo na sv. Neže god toplo, se je vreme
zagotovo še obrnilo: "če pred Nežo ni mrzlo, je pa potlej."
Sv. Vincenc (22. januarja) je bil že prvi znanilec prihajajoče pomladi, saj so se na njegov god na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem "ženili ptički", dan pa je bil tedaj že za jelenov skok daljši. Sicer pa je bil med ljudmi v vinorodnih krajih sv. Vincenc znan predvsem kot zavetnik trte, saj je veljalo: "če sv. Vinka sonce peče, obilo vina v sode poteče." Tudi na dan spreobrnjenja sv. Pavla (25. januarja) se je dalo poskrbeti za dobro letino, če so npr. pred sončnim vzhodom otresli vsako sadno drevo. Sicer pa se je dalo na sv. Pavla pregnati meglo ("megla beži, Pavel gre..."), sicer bi ta žito "izpila".
Kljub temu da sta sv. Vincenc in sv. Pavel že prinašala prva znamenja pomladi, pa so se ljudje dobro zavedali, da zima še lahko pokaže zobe: na svečnico so dejali: "Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena", v Beli Krajini pa so menili: "Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo", zato sme "na južno svečnico gospodinja dati na mizo le malo kruha, če pa piha sever, pa telebne cel hleb na mizo". Po vsej Sloveniji pa so
Pesnik
»Ne vem, zakaj bom moral v smokingu nazdraviti pesniku, ki bo bral svoje pesmi v sami srajci,« je o misli dr. Charleya Nicholsa v petek zvečer razmišljal Matjaž Černovšek, ko je ob predstavitvi najnovejše pesniške zbirke Iva Stropnika nazdravil na eni strani golosrajčnemu pesniku, po drugi strani pa violinistki Viti Rošker, oblečeni taman za dunajski novoletni koncert.
Premiera
Menda si realizacijo nove premiere Amaterskega gledališča Velenje najbolj želi Majda Gabršek, predsednica Amaterskega gledališča Velenje.
Upravičeno! Dvakrat so ji jo že prestavili.
Novi običaji
Drugi ljudje, drugi običaji, si mislijo mimoidoči, ko nasproti Mestne občine Velenje občudujejo pustno smreko, ki je zelo podobna staromodnemu kris-panu.
poznali vremenski pregovor: "Cvetna nedelja bo snežena, če je svečnica zelena."
Sicer pa se na svečnico proslavlja v spomin na Marijino očiščenje, saj je morala po judovskih postavah mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po rojstvu priti v tempelj, tam darovati in se simbolično očis-tiiti. Svečnica tako po cerkvenem koledarju konča dobo praznikov, povezanih z Jezusovim rojstvom, in zaključuje t. i. novoletni ali božični ciklus šeg in navad. Ves čas so ga simbolno naznanjale tudi jaslice, ki so jih tega dne spet spravili za naslednje leto. Zato so se na ta dan še pred desetletji v vzhodni in osrednji Sloveniji zadnjič pojavljali svečniški koledniki, ki so s svečami (simbol svetlobe oz. sonca) hodili od hiše do hiše in prepevali predvsem pesmi "od Marije svečenske".
Povsod pa je bil v tem času v navadi blagoslov sveč, ki so jih potem prižgali ob poletnih nevihtah, da bi odgnali oblake in odvrnili strelo in točo. Posebno svečo, ki je bila blagoslovljena na svečnico, so nekdaj pri vsaki hiši hranili tudi za primer hude bolezni, da so jo dali v roke umirajočemu.
Sreča v nesreči
Nesreča je, da so bili okrašeni dreveščki, ki so čez novo leto viseli na kandelabrih Šaleške ceste, tako zelo podobni semaforjem (v nekaterih državah so semaforji samo z rdečo in zeleno lučjo), sreča pa, da se ni zgodila nobena nesreča, da bi kdo novoletni okrasek po nesreči zamenjal s semaforjem.
Kulturna konkurenca
Dolgo napovedano predvajanje Marinškovih diapozitivov iz Južne Amerike je, po zaslugi Kulturnice Gorenje, padlo ravno na isti dan in na isto uro kot tisto, ki ga je na hitro priredila Kulturnica. Za Marinškovo je bilo treba plačati 700 tolarjev, za kul-turničino - nič. Rezultat: več ljudi je šlo tja, kjer je bilo treba plačati.
Nekje v porečju bistre Save, sredi severnoslovanske državice, se širi čudovito jezero. Ob njem leži nekaj prijetnih naselij, največje med njimi Zalesje imenovano, središče Zaleščanske doline. V Zalesju, pod toplim plaščem boga Velesa, živijo različni ljudje; prav malo je sinov Stanimira in Gojimira, več je potomcev drugih severnih plemen, nemalo pa je tistih, ki so pripotovali iz južnih slovanskih krajev in se za vedno priklenili za zaleščan-sko ognjišče. Zalesje je polno skrivnostnih in manj skrivnostnih zgodb.
Zaleščanske novice so pred kratkim spet pripravile letopis dogodkov preteklega leta. Med številnimi prispevki je v oči še posebej zbodlo stupidno razmišljanje konservativnega likovnega pedagoga Roberta Bregaija o pomenu takoimeno-vanih vzgojnih predmetov v osnovni šoli. Razburja se nad odločitvijo metropole, da iz učnih načrtov prenovljene šole zabriše glasbeno, likovno in tehnično	vzgojo.
Omenjcnenega gospoda je že zdavnaj povozil čas. In čas je denar, za delanje denarja ( to make money!) pa so potrebni strogo racionalni ljudje, ki jih ne omejujejo užitki glasbe in slikarstva.
Prav je, da se šole očistijo balasta, prav je, da otroke razbremenimo nepotrebnega učenja družboslovnih in humanističnih predmetov! Šolske torbice je treba izprazniti, z umikov je treba pometati vse, kar ne služi razumevanju matematičnih procesov. Premalo je, da otroci tri četrt časa, namenjenega učenju, porabijo za matematiko, še tisto četrtino, ki jo namenijo
umetnosti, slovenščini, biologiji, telovadbi, geografiji, sociologiji, psihologiji, filozofiji in podobnemu sranju, je potrebno skrčiti na minimum. Kajti MATEMATIKA - tako trdi znani matematik Andreas Cusmanstein - JE BISTVO ŽIVLJENJA! Če človek kaj mora znati, potem mora znati matematiko. Zato jih je treba z matematiko v glavo... Brez milosti, treba jih je držati v napetosti, ne pustiti dihati, strogo ocenjevati in metati na izpitih.
Matematika je gospa kraljica šole! Zato prvih osem ali dvanajst let šol šteje samo matematika, za drage predmete bo čas poglabljanja prišel mnogo kasneje. In, če je matematika gospa kraljica, potem so profesorji matematike njeni zvesti biriči. Oni so glavni, njih bo nebeško kraljestvo. Treba je učiti, nadzorovati in kaznovati. Strogo, brez milosti. Iz otrok je potrebno	izgnati
humanističnega hudiča, ki človeka pomehkuži in ga napravi nesposobnega življenja. Kdor ne preživi matematike, naj ne preživi šole! Slast preživetja je v rokah biričev. Oni se tega zavedajo in se tako obnašajo. Matematika je kraljica, profesorji matematike biriči, profesorji ostalih predmetov so bitja drage vrste, njih predmeti zrak, otroci pa testo za matematično obdelavo.
Le kdo ne bi pritrdil Cusmansteinu, saj življenje vsak dan, vsak trenutek potrjuje pomembnost in razširjenost matematike. Na matematiki svet stoji. Človek se že rodi po formuli 1 + 1 = 3 ali redkokdaj več. Če človek ne bi znal šteti, sploh ne bi vedel, da ima dve nogi in nikoli ne bi shodil.
Ali se gospod pedagog Bregar sploh zaveda, da je njegovo preživetje odvisno od matematike? Ce ne bi, recimo, poznal Pitagorovega izreka, svoje uborne učiteljske plače niti slučajno ne bi znal razporediti skozi ves mesec.
Ali pa recimo vzemimo naslednji primer: Pride v trgovino starka in pravi: "Gospa, dajte mi, prosim, četrt kilce onega kruha po petnajsti koren iz dvamilijonatristopetdesetti-sočdvanajst tolarjev!" Kaj bi se zgodilo, če se prodajalka v šoli ne bi učila matematike in ne bi razumela kateri kruh hoče uboga starka! Saj bi le-ta še umrla od lakote...
Si predstavljate policaja, ki človeku ne zna razložiti, kje je javni WC? Izobražen policist bo prijazno, brez zadrege takoj razložil: "Gospod, kar po hipotenuzi glavnega trga stopite, obrnite se pod kotom 42 stopinj, v koordinati x=5 in y=-2 prečkajte ulico, pojdite mimo gospoda, ki zaradi vinjenosti hodi po sinusoidi, vzemite vertikalo na ploskev piramide in z verjetnostjo N krat 5, krat 4, krat tri, krat 2 se boste znašli točno pred vrati weceja - če vam bo še potreben...
Integrali, odvodi, kubi in koreni ... Le katera babica, slaščičar, medicinska sestra, ključavničar, taksist, vrtnar, av-toklepar, fizkulturnik, slikar, igralec ali predsednik države lahko v življenju uspe, če ne bo brezhibno obvladal matematike? Naslednja stopnja v razvoju človeka je Homo matematicus, do te stopnje manjka le še korak ali dva in nekaj pritisnjenih članov komisije za prenovo šolstva. Desetnatretjopotencokrat hvala jim!!!	UStojanZ.
12 NAS ČAS
POTOPIS, REPORTAŽA
30. januarja 1997
Pod južnim križem
se: Marjan Marinšek (X.)
Spomini na poletje v gorah
Srečanje pod Ojstrico
Argentina je velika za sto štirideset Slovenij, a ima samo šestnajstkrat več prebivalcev.
Ime glavnega mesta Buenos Aires pomeni dober zrak, in ta je resnično čist. Mesto je že pred dobrimi sto leti, ko je postalo prestolnica države, imelo milijon ljudi. Sedaj jih ima dvanajstkrat več. Vseh ras in narodov: belcev, kreolov, mesticev, indijancev, črncev je še najmanj, čeprav je bil nekoč vsak tretji prebivalec temne polti. Menda so jih Argentinci postavili v prve bojne vrste, ko so se bojevali s Portugalci ...
Scala tudi v Južni Ameriki
Jasen zimski dan je. Seveda si junijske zime v Argentini ne smemo predstavljati tako kot pri nas. Snega ni. Ponoči se temperatura spusti do 0, čez dan pa je 20 stopinj Celzija. Poleti je seveda drugače. V tem času je
tam peklensko vroče.
Tisto, kar me v središču mesta najprej prevzame, je Teatro Colon, veličastna gledališka stavba med Avenijo 9. julija in ulico Libertad. Razen milanske Scale me še nobena druga operna hiša ni tako očarala. V razkošno opremljeni dvorani je od parterja do galerije kar sedem etaž. V njih je dva tisoč petsto sedežev in še tisoč stojišč. Gledališče, ki nosi Kolumbovo ime - Colon - in pomeni tudi goloba, so odprli leta 1908, in, kot se za tako gledališče spodobi, so najprej uprizorili Aido. Operne, baletne in koncertne predstave se vrstijo vsak dan, razen januarja in februarja, ko je tam vroče poletje.
Pridružim se skupini, v kateri govorijo angleško, in obiščem hišni muzej v avli, kjer je razstavljeno vse, kar je v zvezi z delovanjem tega slavnega gledališča: kostumi, instrumenti ter fotografije igralcev in igralk ter najbolj imenitnih obiskoval-
cev. Vodič zavije v spodnje prostore, kjer so delavnice. Izvem, da dnevno hodi v službo okoli štiristo strokovnjakov.
Potem poiščem simbol argentinske prestolnice - obelisk iz belega kamna. Ta stoji tam, kjer »broad'wayska« ulica Corrientes preseka najbolj slikovito Avenijo 9. julija. Visok je 67 metrov. Postavili so ga leta 1936 v spomin na štiristoletnico prve španske naselbine ob Rio de la Plata. Tedaj se je namreč španski raziskovalec Pedro de Mendoza s šestnajstimi ladjami in tisoč šeststo možmi utaboril nekje tam, kjer je danes Park Lezama, v elitni četrti San Telmo. Obelisk pa istočasno simbolizira mesto, kot Eiffelov stolp simbolizira Pariz, le da je obelisk v središču Buenos Airesa bolj podoben veliko večjemu dvojčku v Washingtonu.
»Poste, por favor?« sprašujem mimoidoče pri obelisku, da bi zvedel, kje je najbližja pošta. Angleško ne zna
skoraj nihče. Španščina je tu jezik, ki ga govori ali pa razume vsa Južna Amerika.
»Poste, post, mail, letter, die Post, stamps, poste restante?« poizkušam na razne načine dopovedati, da bi rad vedel, kje je pošta.
»Correo?« me nenadoma vpraša policaj, ki ga je moje ustavljanje mimoidočih začelo zanimati. »Correo, senor?«
"Ne, nisem Koreje! Sem Slovenec iz nove evropske dežele, iz bivše Jugoslavije. Kje je najbližja pošta?" sem še zadnjič poskušal v angleščini vprašati policista.
A policaj še vedno vztraja:
»Correo?« in pokaže na bližnjo stavbo, na kateri je rumen poštni znak z napisom
Correo Argentino.
Ah, seveda! Pošti se v španščini reče correo.
»Gracias, senor!«
Madonna na balkonu
Izpustim podroben ogled Kongresne palače, ki prav tako spominja na Capitol v Washingtonu, in si raje ogledam predsedniško palačo - Caso Rosado, ki je tudi resnično rožnate barve.
Palačo so zgradili leta 1887 v času predsednika Dominga F. Sarmienta, in sicer na mestu, kjer so nekoč stale kolonialne utrdbe priseljencev ob Rio de la Plati. Z znamenitega balkona te stavbe so govorili ljudstvu števil-
ni predsedniki, največ generali in diktatorji, med njimi tudi Juan Domingo Peron. Pred palačo so še ostanki velike scene iz filma o Eviti, ki so ga ravno posneli. Sam predsednik Menem je namreč dovolil snemanje tudi na znamenitem balkonu. Madonni seje tako izpolnila največja želja v življenju, namreč da je z balkona Čase Rosade pela ario Dont Cry For Me Argentina. Vsi časopisi so bili še polni senzacionalnih člankov o primernosti in neprimernosti Madonne za naslovno vlogo v filmskem muzikalu Evita. Po dvajset let starem muzikalu Andrewa Lloyda Webbra, ki ni nikoli prav zaživel, so sedaj Američani naredili filmski muzikal, takega, ki je že prejel prve nagrade in se bo potegoval za številne oskarje.
Se pod vtisom slavnega balkona in nenehnih klevet o Evi Peron, zdaj kot pocestnici, zdaj kot svetnici, se odločim, da poiščem Recoleto - eno izmed dveh elitnih pokopališč v Buenos Airesu, severno od obeliska in nedaleč od Rio de la Plata, kjer počivajo slavne argentinske osebnosti. Tudi Eva Peron.
Pokopališče Recoleta je odprto vsak dan od sedmih zjutraj do šestih zvečer. Blizu je menda zelo zanimiva baročna cerkvica. Jutri je nedelja. Dopoldne grem tja.
Premogovnik Velenje
Likovna delavnica za otroke
Kaj vse počnejo otroci v tej zimi? Vse mogoče, nekateri so se celo odločili obiskovati 30-urno likovno delavnico, ki jo je v Majerjevi vili v Šoštanju za otroke svojih delavcev organizirala komisija za kulturo pri sindikatu Premogovnika Velenje.
Med belimi listi papirja, barvami in svinčniki dve popoldanski uri ob sredah otroke vodi njihov mentor, likovm pedagog Robert Klančnik. Že 16 let poučuje likovni pouk na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo v Velenju in je tudi sam slikar, grafik, kipar ter vodi kar nekaj seminarjev in delavnic za otroke in odrasle. O tokratni delavnici je povedal: "Likovno delavnico obiskuje 15 osnovnošolskih otrok različnih starosti. Združilo nas je veselje do risanja, jaz pa sem skušal temu pridati še nekaj osnovnih pojmov o risanju, barvah, tehnikah. Predvsem pa je namen te delavnice druženje otrok, njihova sprostitev, pridobivanje izkušenj in samozavesti na nekem specifičnem, torej likovnem področju. Otroci naj bi izgubili strah pred belo ploskvijo, spoznali, da slika vedno ne predstavlja nekaj konkretnega, da je lahko lepa in izpovedna tudi črta.
V 30. urah naj bi otroci spoznali risanje s svinčnikom, ogljem, kredo, slikanje z barvami, spoznali pa bomo tudi grafiko in tiskanje ter kiparjenje. Z organizatorjem se bomo še dogovorili, kje in kako bi pripravili razstavo teh likovnih del."
Otroci so uživali. Ob našem obisku so se spopadali s slikan-
jem modela, kar je ena zahtevnejših nalog. Nekaterim je šlo delo dobro od rok, drugi se bolj veselijo kiparjenja. Ob koncu pa bodo vsi bogatejši za nova spoznanja iz likovnega sveta.
■D/ana Janežič Risanje modela zahteva malo več spretnosti
Kar nekaj let bo že od tistega avgusta, ko sem se z mojo boljšo polovico in »primotovilil« na Klemenčo jamo, eno izmed najlepših planin v tem gorskem svetu. T\idi prijetni koči, ki kraljuje na robu jase, bi težko našli primerjavo. Pa še nekaj je, kar naredi ta svet tako privlačen. Od tukaj se pokaže vsa veličina severnega ostenja Ojstrice. Da bi bila ta dan mera zadovoljstva še večja, sem naletel v koči na Fuxa, to živo legendo šaleških planincev.
Sonce se je že krepko približalo polovici dopoldneva, ko sva z ženo na poti proti sedlu med Krofičko in Ojstrico dohitela mlado planinko. Beseda je dala besedo in kmalu sem izvedel, da jo na grebenu čaka mož, ki spremlja prijatelja na Ojstrico. Vse to se mi ni zdelo nič posebnega. Ko pa sem izvedel, daje ta njegov prijatelj invalid, in to brez obeh nog, sem se v hipu spremenil v nejevernega Tomaža. Vsak, ki vsaj malo pozna Kopinškovo pot na Ojstrico, ve, da je celo za izkušenega planinca dokaj zahtevna. Nestrpno sem čakal, da prispemo na sedlo in se sam prepričam o njeni trditvi.
Še danes se živo spominjam tistega mojega prvega srečanja z Mirkom Lebarjem. Naj sem se še tako trudil, da ne bi pasel oči po njem, mi to nikakor ni uspelo. Ko sem se mu poskušal opravičevati, je samo dobro-voljno zamahnil z roko in dejal: »Saj niste edini, tega sem že vajen.« Kmalu smo klepetali kot stari znanci. Kljub temu da je bila za njim zahtevna pot iz doline do koče in potem sem gor na sedlo, je bil izmed vseh nas najmanj utrujen. Ko smo krenili proti prvim skalam, sem mu skoraj zavidal, kako lahkotno in spretno jih je premagoval. Škoda, da mi takrat težaven teren ni dopuščal, da bi z fotoaparatom kolikor mogoče zgovorno prikazal njegov vzpon po zahtevni Kopinškovi poti na Ojstrico.
Bil je skrajno neprijazen zimski dan, ko sem v Ložnici pri Žalcu poiskal njegovo hišo in ga
zmotil pred televizorjem pri čiščenju snega. "Kaj hočem, dvorišče mora biti očiščeno. Nekaj
razgibavanja pa mi tudi ne bo škodovalo." Tako mi odgovori, ko takoj na začetku podvomim o smiselnosti takšnega početja. Mirko je eden tistih, ki pred kruto usodo niso klonili, ampak se zagrizeno borijo in dokazujejo, da je lahko tudi invalid, četudi težji, sposoben biti enak tistim, katerim je bilo to prizanešeno.
Neredko se zgodi, da dosežejo celo precej več. Ta trditev velja tudi za Mirka. Poleg tega da opravlja vsa dela okrog svojega doma, pleza po strehi in lestvah. In seveda rad zahaja v gore. Ta hoja je sčasoma prerasla v alpinizem, kjer je dosegel velike podvige. Je edini na svetu, ki je preplezal 5800 m visoko goro Pisko v Andih v Južni Ameriki. To mu je bila vstopnica, da je lahko lani nosil olimpijski ogenj. Poleg Gross-glocknerja je osvojil še Monblanc. Slabo vreme mu je lani preprečilo, da se ni lotil vzpona na Materhorn. To namerava storiti letos. Poleg hoje v gore se udeležuje kolesarskih maratonov, na invalidskem vozičku seveda.
"Tudi letos imam precej zahtevnih načrtov. Upam, da mi jih bo uspelo izpeljati, saj je pri vsem tem največji problem, kako zbrati dovolj denarja. Če mi je kdo v Šaleški dolini pripravljen pomagati, me lahko vsak dan pokliče po telefonu 713-985. Lahko mi verjamete, da mu bom iz srca hvaležen."
■M. Hrusti
» 21. planinski ples
Še preden se je povsem prebudilo jutro minule nedelje, se je iztekla gala prireditev - 21. planinski ples. Prireditev, ki se v mnogih stvareh precej razlikuje od sorodnih Tudi letos je bilo kot vsa leta nazaj. Odlično pripravljena scena, delo mojstra Jožeta Napotnika. Tudi lično izdelanih spominkov ni manjkalo. Ker njihov izdelovalec Edi Hriberšek rad dela za planince, noče izdati, koliko ur je za njihovo izdelavo porabil. Tudi tistim, ki so ta večer poskrbeli za lačne želodce, skoraj ni kaj očitati. Že nekaj let nazaj se na odru trudi Ivo Gorogranc. Moški svet mu je tudi ta večer zavidal prikupno pomočnico. Program je bil takšen, kot se za ta večer spodobi. Živahen in pester. Mnoge je presenetila novica, da je povabilo na ta ples doseglo cele svetopisemske dežele in samega Jaserja Arafata. Ker pa mu njegove žene niso dovolile obiska, je bil primoran poslati svojega namestnika, v katerem so prisotni kmalu prepoznali Jožeta Napotnika. Prišla sta tudi Strašna Jožeta v spremstvu Veselih Štajerk. Bile so prava paša za oči. V hiši
zakoncev Teje in Slavka Meža že visita priznanji, ki sta ju prejela ta večer za svoje požrtvovalno delo v planinskem društvu. Pošteno sta si ga prislužila, kajti plačila za takšno delo ni. Manjkal ni niti Stane Jamnikar, oče tega plesa. Ker ga letos ni spremljala gripa, je lahko pil vino in se zadovoljno vrtel ob zvokih Štajerskih 7. Bil je torej ples, na katerem se je za vsakogar našlo nekaj, zato si ga velja zapomniti.	mM. h.
30. januarja 1997
ZA RAZVEDRILO
KAS vas 13
HOROSKOP
Oven od 21. marca do 21. aprila
Uspeli boste postoriti nekaj stvari, ki vam niso pustile najbolj mirno spati. Potem pa si boste rekli, da je čas za počitek. In si ga tudi privoščili. Če drugače ne, vsaj toliko, da boste ponovno poskrbeli za kondicijo in si privoščili še kakšno masažo. Poskrbite tudi za partnerjevo dobro voljo, ne le zase.
Bik od 22. abrila do 20. maja
Ko se boste odločali za kratek oddih, se raje odločite tako, kot si bo želel vaš partner. Sicer boste imeli od njega bolj malo ali pa veliko tarnanja, ki ga boste zelo težko prenašali. Finančno stanje se bo končno vsaj stabiliziralo, čeprav na zeleni veji še ne boste. Zato še vedno velja, da za-
Dvojeka
pravljajte po pameti.
od 21. maja do 21. junija
Največ časa v tem tednu boste zopet posvetili srčnim zadevam. Ne bodo in ne bodo vam dale miru, saj boste v središču vrtinca, ki vas prav nič ne razveseljuje. Ni kaj, odločiti se bo vseeno treba. In to čim prej, sicer vam bodo pričeli popuščati živci, kar se bo poznalo že na daleč. Privoščite si kakšen večer v veseli družbi in pozabite na vsakdanjik.
Rak od 21. junija do 22. julija
Počutje se vam bo v naslednjih dneh kar malce izboljšalo, čeprav boste še vedno bolj podobni spomladanskemu vremenu. Za dve uri naprej ne boste vedeli, kako se boste resnično počutili. A z voljo in dobrim pogovorom s prijateljem boste premagali tudi to in za vami bo še eno obdobje, ki ga boste kar najhitreje izbrisali iz spomina.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Nikar ne mislite, dva se bo vse odvilo točno tako, kot ste si zamislili. Če ne boste vložili vsaj malo svoje energije in tudi sposobnosti, se zna načrt izjaloviti. Teden pa bo zelo ugoden na poslovnem področju, zato ga izkoristite. Možno je napredovanje, morda celo menjava službe. Karkoli boste storili na tem področju, boste storili prav.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
V naslednjih dneh se boste bolj malo ukvarjali s sabo, saj bo vašo nesebično pomoč potreboval nekdo iz vaše družine. Ne bo vam težko skrbeti zanj in bdeti nad njegovim počutjem, celo še zbližali se boste z njim. Dolg pogovor vam bo razkril marsikaj zanimivega, odgnal bo tudi številne dvome. Zato pozabite na preteklost in z dolgimi koraki stopite prihodnosti naproti.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
Obljubo boste tokrat morali držati, čeprav trenutek ne bo najbolj pravi, saj vas bo stiska s časom krepko stiskala za vrat. Ce si boste delo dobro organizirali, ne bo nobenih težav več, saj vam bodo sicer zvezde čisto naklonjene. Poskusite pozabiti na neko zamero iz preteklosti in sprejmite sodelavca, ki vam je nekaj časa ležal v želodcu, takega kot je. Boste videli, da boste veliko bolje shajali.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Počutje se vam bo v teh dneh močno izboljšalo, česar boste več kot veseli. Energijo si boste ponovno nabrali tudi v krogu družine, ki bo vaše ponovne aktivnosti več kot vesela. Prijatelji vas bodo nekam povabili. Zelo boste oklevali, kar ne bo čisto prav. Le odločite se in se jim pridružite, saj vam bo dobro družba pregnala nekaj zimske
otopelosti.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Bili ste precej skeptični, ko ste izvedeli, kako se znajo odvifi neki načrti, povezani z vašo prihodnostjo. Sedaj, ko se bodo stvari res začele odvijati, boste zelo srečni in zadovoljni. Čeprav bo treba malce stisniti pas, se vam bodo počasi pričele uresničevati sanje, ki ste jih dolgo sanjali. Tudi na poslovnem področju bo prišlo do sprememb. Vse žal ne bodo
tako lepe.
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
Čeprav si boste prizadevali biti strogi, vas bodo hitro spregledali. Nikar ne mislite, da boste s takim načinom večno reševali vse nakopičene probleme. Tokrat si boste morali za sopotnika izbrati kanček diplomacije, ki se je boste morda morali šele naučiti. Pomemben sestanek vas čaka, na njem pa vam bodo razkrili marsikaj, kar vas je že dolgo zanimalo. Ideje bodo kar vrele iz vas.
Vodnar od 21. januarja do 19. februarja
Večina se bo v naslednjih dneh ukvarjala s seboj, saj se ne boste počutili najbolje. Boste pa zato več v hiši in izdatki se bodo bistveno zmanjšali. Še nekaj časa bo treba potrpeti, potem se bo tudi finančno stanje popravilo. Zato lahko že sedaj razmišljate, kaj vse boste postorili, ko bo denar končno nakazan na vaš račun.
Ribi od 20. februarja do 20. marca
Malce boste živeli v oblakih In tu in tam pristali na zemlji. Tokrat pristanki ne bodo trdi ampak realni. Prav odlično se boste počutili zaradi vsega, kar se bo dogajalo v prihodnjih dneh. Ce vas ne bi skrbelo za sorodnika, bi lahko rekli, da bo to eden nepozabnih tednov. Stvar, ki si jo že dolgo želite, pa si le privoščite. Včasih se morate malce razvajati.	jjK, ' - -
ilustracije:Pia
ROKAVICE - VEC KOT MODNI DODATEK
Rokavice pozimi nikakor niso le nujno zlo. So še kako potreb ne, da nam ne popoka koža na rokah, da si jih ne grejemo s pihanjem tople sape vanje in da ne pričnemo kihati. Ko zunaj brije res hud mraz ne bomo toliko mislili na lepoto kot na toploto. Se vedno velja, da so volnene zelo tople in so lahko tudi zelo lepe.
Usnjene so sicer elegantne in lepe, a če niso podložene, znajo biti
zelo hladne. Najtoplejše so zagotovo smučarske, a te le težko oblečemo
jeni. Vse je treba pretehtati, saj so rokavice več kot modni dodatek.
Pravijo, da roke in čevlji izdajajo človeka. Potemtakem lahko sklepamo, da tudi rokavice povedo nekaj o osebi, ki jih nosi. Kot pravzaprav vse, kar damo nase.
HMttUMMMi
za v službo, če nimamo take, da smo lahko v celoti športno opravl-
Kadar pa jih imamo res kot modni dodatek, ko se torej zunaj tudi
malce otopli, pa le pokukajmo v modne zakladnice, orji prisegali prevd-vsem na usnje in zelo različne stile. Navdih so iskali pri vojakih, krasili so jih s krznenimi obrobami, se igrali z barvami in geometrijskimi liki. Ne, zime še ni konec, tudi modne sezone ne,zato še ni prepozno, če kaj takega kupite tudi vi. Morda celo na razprodaji.	■
Pomarančne palačinke
Za 6 oseb potrebujemo: 300 g moke, 3 jajca, 50g raztopljenega masla ali margarine, 1/2 litra mleka, 1/4 litra vode, 50g slad-
Vse za boljše počutje
-	Če imate vedno hladna stopala, si takoj, ko pridete domov privoščite mlačno kopel: v vodo vsujte pest divjega kostanja ali kakšnega drugega zelišča, ki pospešuje cirkulacijo krvi in noge nekaj minut namakajte v mešanici. Zelo dobro denejo tudi kopeli s soljo z eteričnimi olji. Dobijo se posebne, namenjene utrujenim in bolečim nogam, ki vam bodo tudi dobro dele. Lahko pa v vodo daste tudi pest listov mete. Če se vam noge znojijo, bo pomagala kopel z morskim borom, pri bolečinah pa z be-o vrbo. -Če imate poškodovano kožo na rokah, bo mlačen parafin naredil čudež. Polijte ga po rokah, potem pa jih zavijte v kuhinjsko krpo, da boste zadržali toploto. Pustite, kolikor dolgo boste zdržali. Čim dlje. Ko se parafin strdi, ga odstranite, potem pa roke sperite z mlačno vodo in jih dobro osušite.
-	Za sproščanje po napornem dnevu si privoščite toplo kopel. Teško bi našli kaj lepšega. V vodo dajte tri pesti grobe morske soli, 3 žlice kisa in žlico sode bikar-bone. Učinek bo enkraten.
-	Ko si perete lase, lasišče dobro zmasirajte. Z blazinicami prstov najprej delajte mehke krožne gibe, potem naj ti pošto močnejši. Tako boste izboljšali prekrvavl-jenost lasišča, kar je predpogoj za normalno delovanje lasnih korenin in zdrav izgled las.	■
koija, 2 pomaranči, 1 dl vinjaka, ščepec soli.
Pomaranče operemo in zdrgnemo s ščetko. Nato jih obrišemo. Eno pomarančo ostrgamo, da dobimo pomarančno lupinico. Pomaranči iztisnemo. V veliko skledo damo moko, v sredini naredimo jamico. V jamico damo jajca, sladkor in sol. Mešamo z vilicami od sredine navzven in
postopoma priliva-mo mleko, nato pa še vodo. Testo naj bo precej redko. Nazadnje primešamo raztopljeno maslo, pomarančno lupinico in pomarančni sok. Iz testa spečemo v naoljeni ponvi tanke palačinke. Hranimo jih v
rahlo ogreti pečici, da se ne ohladijo, vrata pečice pa naj bodo priprta. Palačinke zložimo na četrtine in damo na kovinski pladenj. Prelijemo jih z vročim vinjakom in flambi-ramo.
NIŽJE OBRESTNE MERE ZA OBRTNIKE■ SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN PRAI/NE OSEBE
Od 1. 1. 1997 dalje velja
za kratkoročna posojila nova izhodiščna obrestna mera T+9%.
Hkrati je banka znižala tudi stroške odobritve dolgoročnih posojil pravnim osebam.
Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe.
So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka.
| banka ceSje
V varnem zavetju tradicije
14 NAŠ OS
—
TV SPORED
30. januarja 1997
ČETRTEK, 30. januarja
SLOVENIJA 1
10.00	Caroline v velemestu, 14/23
10.25	Pustolovščine in odkritja, 26/26
10.55	King Kong, amer. film
12.35	Podobe narave, 9/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
15.15	Vvrtincu
15.45	Nebo gori modro, tv film
17.00	Obzornik
17.10	Santo Žužkito, 4/13
17.35	Hugo, tv igrica
18.00	Po Sloveniji
18.30	Tv prodaja
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Tednik
21.00	Napovedniki
21.05	Forum
21.15	Pokončni policaji, 4/7
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Omizje
00.00	Tednik, ponovitev
00.55	Forum, ponovitev
01.05	Videoring
SLOVENIJA 2
11.10 12.10
12.40 13.30 14.00 15.40
16.20 16.40 17.10
17.55
18.50
19.25 20.00
20.40
21.35 23.20
Karaoke
Domače obrti na slovenskem Maša za Plečnika Vikarka iz Dibleyja, 4/6 Šport
Nihalo med smehom in solzami, dokum. oddaja Ellen Cleghorne, 11/15
V	slogi je moč, 41/50 Na robu
Schladming: SPv alp.smuč. SL (M), prenos
1.teka
Resničnost resničnega, oddaja o računalništvu
V	slogi je moč, 42/50 Alica. evropski kulturni magazin
Schladming: SP v alp.smuč. SL (M), prenos
2.teka
Portret: Yehudi Menuhin Resničnost resničnega, oddaja o računalništvu
07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.30 22.00 22.30 23.30 00.30 1.00
09.30
10.20 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05
21.05 22.35 22.40 22.45 22.50
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Gasilci, ponovitev POP kviz M.A.S.H., nan. Max Glick, ponovitev Nina, film POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nan. Na zdravje!, nan. POP kviz
Obalna straža, nan. 24 ur
Prebujenje, film M.A.S.H., nan. Argument Gasilci, nan. Obalna straža 24 ur, pon. POP 30, pon.
POT V AVONLEA,
ponovitev 26. dela
nadaljevanke
EPP/Vabimo k ogledu
NAJ SPOT, ponovitev
Videostrani
NAJ SPOT DNEVA
REGIONALNE NOVICE
Otroški program: RISANKE
TV IZLOŽBA
OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU ODPRTA TEMA: ČUDODELNE JAME Gosta v studiu: ALENKA IN MATJAŽ RUPERT
HLADEN ZNOJ, film HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 31. januarja
SLOVENIJA 1
09.50	Učimo se otroških
ustvarjalnosti
10.05	Denver, nanizanka
10.35	Na robu
11.20	Rabljeva feska, slovenski film
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
14.00	Omizje
15.30	Zborovska oddaja
16.00	Povečava
17.00	Obzornik
17.10	Jake in Ben, 13/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Podarim dobim
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Planet IN
21.35	Raziskovalci national
geographica, 4/12
22.30	Odmevi, vreme, šport
23.00	Murphy Brovvn, 4/25
23.25	Omamne sanje, amer. film
00.55	Videoring
SLOVENIJA 2
11.20	Resničnost resničnega, oddaja o računalništvu
11.50	Portret: Yehudi Menuhin
13.35	Forum
13.45	Alice, evrop.kult.magazin
14.15	Zgodne iz školjke
14.45	Šef pa tak, nemški film
16.15	Pokončni policaji, 4/7
16.45	V slogi je moč, 42/50
17.15	Italijanska restavracija, 4/8
18.05	Lahkih nog naokrog
18.50	Oddaja o ekologiji
19.25	V slogi je moč, 43/50 20.00 Vojakinja Benjamin, amer. film
21.45	Napovedniki
21.55	Trend oddaja o modi
22.55	Po sledi mavrice
07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30
14.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 01.00 01.30
09.00 09.45
10.45 10.50
12.20 17.55 18.00
19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05
20.30 22.00
22.30 22.35 22.40 22.45
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Gasilci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Roseanne, nan. Kuharske mojstrovine, ponovitev
Operacija Eicilmann, film POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nan. Na zdravje!, nan. POP kviz Obalna straža 24 ur
Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Hudičevo seme, film Lovec na glave, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon.
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja ODPRTA TEMA: ČUDODELNE JAME, ponovitev Gosta v studiu: ALENKA IN MATJAŽ RUPERT EPP/Vabimo k ogledu HLADEN ZNOJ, ponovitev filma
VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU POSLANSTVO, dokumentarni film
GRENKA RESNICA, film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 1. februarja
SLOVENIJA 1
07.45	Radovedni Taček
08.05	Pod klobukom
08.50	Zgodbe iz školjke
09.20	Zborovska oddaja
09.50	Italijanska restavracija, 4/8
10.40	Hugo, tv igrica
11.05	Tednik
12.00	Trend, oddaja o modi in
vizualni pop kulturi
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.05	Policisti s srcem, 12/26
15.10	Taborniki in skavti
15.25	Zgodba o psu in dečku,
japonski film
17.00	Obzornik
17.10	V divjini, 5/6
18.00	4x4
18.25	Ozare
18.30	TV prodaja
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Zidak dobre volje, prenos
21.10	Za tv kamero
21.25	Novice iz sveta razvedrila
21.50	Napovedniki
22.00	Poročila, vreme
22.10	Šport
22.30	Mali oglasi - morilci so med nami, nanizanka
SLOVENIJA 2
08.05 Vojakinja Benjamin, amer. film
09.50 Lahkih nog naokrog 10.35 Roka ročka 11.35 V slogi je moč, 43/50 12.00 Življenje v računalniški
dobi, 9/13 12.25 SP v alp.smuč. smuk(Ž),
prenos 13.05 Podarim dobim 13.25 SP v smuč. skokih, Wilingen
15.30 SP v biatlonu, sprint (M) in
(Ž), posnetek iz Osrblia 16.30 Košarka NBA: HOUSTON-
INDIANA, posnetek 17.55 Rokomet: kvalifikacije za SP (Ž), SLOVENIJA.UKRA-JINA, posnetek 19.30 V slogi je moč, 44/50 20.00 Ameriška noč, franc. film 21.50 Cousteau ponovno odkriva
svet, dokum. serija 22.40 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 23.40 Vvrtincu 00.10 Sobotna noč
08.00
08.30
09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00
13.00 15.00 16.00 16.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 23.00
00.30
Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris.serija Junak akcije, mladinska serija
Zvezdne steze, risana serija Maska, risana serija Max Glick, mladinska serija Flipper, serija Vesoljski bojevniki, nan. Nove Supermanove dogodivščine, nan. Billy dva klobuka, film Svet športa NHL hokej
Prebujenje, ponovitev Prijatelji, nan. Varuška
Računalniški guruji, nan. 24 ur
Brez strahu, film Teksaški mož postave, nan. Ženske, ki preveč ljubijo, film
24 ur, pon.
. k:
09.30	OTROŠKI MIS MAŠ
10.30	EPP/Vabimo k ogledu
10.35	POSLANSTVO, dok, film
11.00	GRENKA RESNICA, film
17.00	ŠKL - ŠOLSKA KOŠ. LIGA
17.50	VIDEONOVICE ZA GLUHE
IN NAGLUŠNE
18.20	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	Otroški program: RISANKE
19.30	TV IZLOŽBA
19.40	OBVESTILA
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	553. VTV MAGAZIN
20.30	VENČEK NARODNIH
21.15	HIŠA STRAHU, film-grozlj.
22.45	TV IZLOŽBA
22.50	NAJ SPOT DNEVA
22.55	VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 2. februarja
SLOVENIJA 1
08.10	Skrivnost sedme poti, 8/13
08.35	ŽIVŽAV
09.30	4x4
11.05	Podobe narave, 10/13
11.30	Obzorja duha
12.00	Dlan v dlani
12.30	Nedeljska reportaža
13.00	Poročila
13.05	Ljudje in zemlja
13.50	Planet IN
15.10	Grof Monte Christo,. film
17.00	Obzornik
17.10	Popolna tujca, 4/22
17.35	Po domače
18.30	Naravni parki-Topla
19.05	Včeraj, danes, jutri
19.10	Risanka
19.20	Loto
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	ZOOM
21.20	Rondo kviz
21.40	Večerni gost
22.30	Poročila, vreme
22.40	Kraj zločina, nemški film
SLOVENIJA 2
08.05 Mali oglasi, nanizanka 08.55 Zlata šestdeseta slovenske popevke
09.55 SPvalp.smuč. SL (Ž), 1. tek
11.15 V slogi je moč, 44/50 11.40 Glasbena oddaja 12.40 SPvalp.smuč. SL (Ž), 2. tek
13.25 SP v smuč. skokih 15.30 SP v biatlonu, zasledovalni tekmi (M) in (Ž), posnetek iz Osrbila 17.00 Šport
17.25 Košarka NBA action 17.55 Ljubljana: finale slov.
pokala v košarki (Ž) 19.30 V slogi je moč, 45/50 20.00 Ljubezen na stranskem tiru, 3/4
20.55 Belladonna, evrop.ženski
magazin 21.25 Žive legende iz daljnih
dežel, 5/13 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Popularna klasična glasba 23.50 Belladonna, ponovitev
08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30
11.00 12.30 13.00 14.00 15.30 16.00 17.00 18.00 19.30 20.00 21.45 23.30
08.15 08.40 09.40 10.15
10.45 11.10
11.40 11.45
12.50 14.35
15.05 15.55
16.55 18.25 18.55
19.25 20.25 21.10
21.40 21.45
Pink Panter, risanka Peter Pan, risanka Kapitan Zed in Zee Zone Risanke
Maček Fellix, serija Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija Srečni Luka, nan. Argument
Poslednja meja, nan. Hrestač, film Glavni kuhar, nan. Gorski zdravnik, nan. Družinski album, 3/4 Zakaj moja hči? film 24 ur
Johnny lepotec, film
Hokej
24 ur, pon.
kanali 21 46
52
MLADI UPI, otroški gl. pr. OTROŠKI MIŠ MAŠ
552.	VTV MAGAZIN GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
553.	VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO
EPP
DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK:Gostv studiu: JANEZ JANŠA, predsednik SDS VANČEK NARODNIH GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO POT V AVONLEA, 25. del ODPRTA TEMA: ČUDODELNE JAME: Gosta v studiu: ALENKA IN MATJAŽ RUPERT
GRENKA RESNICA, film POSLANSTVO, dok. film KASKADERJEVE VRAGOLI-JE
NAJ SPOT
POT V AVONLEA,-26. del VIDEONOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDEUEK, 3. februarja
SLOVENIJA
10.05	Popolna tujca, nan.
10.30	Kraj zločina, nemški film
12.00	Za tv kamero
12.10	Utrip
12.25	Zrcalo tedna
12.40	Rondo kviz
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
13.35	Zoom
14.35	Ljudje in zemlja
15.10	Večerni gost
15.55	Dober dan, Koroška
17.00	Obzornik
17.10	Radovedni Taček
17.30	Skrb za zemljo, 4/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	O naravi in okolju
18.40	Lingo, tv igrica
18.15	Risanka
19.20	Žrebanje3x3
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Proetcontra
20.55	Napovedniki
21.00	Homo turisticus
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Visoka družba, 5/13
22.55	Mit verlust ist zu rechnen,
avstrijski film
00.45	Osmi dan
01.15	Videoring
SLOVENIJA 2
10.35	Na potep po spominu...,
oddaja iz arhiva
11.35	Oddaja o ekologiji
12.05	Šport v nedeljo 12.50 Zborovska oddaja 13.20 Raziskovalci National
geographica, 4/12
14.10	Obzorja duha
14.40	Popularna klasična glasba
16.00	Ljubezen na stranskem
tiru, 3/4 16.50 V slogi je moč, 45/50 17.20 Viper, 5/13
18.05	Sedma steza
18.50	Recept za zdravo življenje
19.25	Simpsonovi 20.00 Angel varuh moj, 10/13 20.50 Stoletje ljudstva, 5/10 21.50 Roka ročka 22.50 Brane Rončel izza odra 00.20 Recept za zdravo življenje
07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 01.30
09.00
09.45 09.50
12.00 18.55 19.00 19.05 20.00 20.05
21.05
21.50
22.20 22.25 22.30 22.35
toTV J Dobro jutro,Slovenija Santa Barbara, nad. Razprtije, pon. POP kviz, pon. Veterinarka, nad. Družinski album, nan. Flipper
Max Glick, pon. POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Na zdravje! nan. POP kviz
Obalna straža, nan. 24 ur
Predmet lepote, film Športna scena Gasilci,nan. Obalna straža, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon.
kanali
§8 27 46 52
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/Vabimo k ogledu 553. VTV MAGAZIN, ponovitev Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE ŠKL - ponovitev oddaje EPP/VABIMO K OGLEDU ALI SMO POTROŠNIKI DOVOLJ INFORMIRANI? Gostji: BREDA KUTIN, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije URŠA ŠMID - BOŽIČEVIČ, vodja območne pisarne ZPŠ
POT V AVONLEA, 27. del
nadaljevanke
GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 4. februarja
SLOVENIJA 1
09.45	Kaj mora sova opraviti
pozimi
10.25	Viper, 5/13
11.10	Igrani film
12.25	Naravni parki Slovenije
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
13.50	Po domače
14.45	Proetcontra
15.35	Homo turisticus
15.50	Mostovi
17.00	Obzornik
17.10	Sprehodi v naravo
17.25	Skrivnost sedme poti, 9/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Povečava
20.55	Napovednik
21.00	Studio city
21.50	Napovedniki
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Umori, stopnje, 16/23
23.15	Svet poroča
23.50	Studio city
00.35	Videoring
SLOVENIJA 2
11.15	Dlan v dlani
11.45	Recept za zdravo življenje
12.15	Nedeljska reportaža
12.45	Sedma steza
13.30	Murphy Brovvn, 4/25
13.55	Osmi dan
14.25	Stoletja ljudstva, 4/10
15.15	Belladonna, ponovitev
15.45	Potrošnikov kažipot 16.00 Angel, varuh moj, 10/13
16.45	Simpsonovi
17.15	Vesoljska policijska
postaja, 5/24
18.05	SP v biatlonu, ženske
ekipno, posnetek iz Osrblia
18.50	Izobraževalna oddaja 19.25 V slogi je moč, 46/50 20.00 Hamlet posluje, finski film
21.20	Napovedniki
21.30	Obiski
22.00 Brez utemeljenega dvoma,
amer. film 23.20 Obiski
07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 00.30 01.00
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Gasilci, ponovitev POP kviz, pon. Kritik, risana serija Pink Panter, pon. Športna scena, pon. Zaznamovani, nan. POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Na zdravje!, nan. POP kviz
Obalna straža, nan. 24 ur
Ograje našega mesta, nan. Newyorška policija, nan. M.A.S.H., nan. Obalna straža, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev
09.30	ALI SMO POTROŠNIKI	''"3
	DOVOLJ INFORMIRANI ?	
	ponovitev. Gostji: BREDA	
	KUTIN, predsednica Zveze	09.00
	potrošnikov Slovenije	
	URŠA ŠMID - BOŽIČEVIČ,	09.45
	vodja območne pisarne	
	ZPS	10.05
10.30	EPP /Vabimo k ogledu	10.10
10.35	POT VAVONLEA,	
	ponovitev 27. dela	10.30
	nadaljevanke	
12.00	Videostrani	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	11.00
19.00	MINI5, otroška glasbena	12.00
	lestvica	18.55
19.30	TV IZLOŽBA	19.00
19.40	OBVESTILA	19.05
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	19.30
20.05	554. VTV MAGAZIN	19.40
20.25	ŠPORTNI TOREK	20.00
20.40	ŠPORTNI GOST: TONE	20.05
	GORŠIČ, rokometni	20.55
	strokovnjak	
21.00	POSNETEK TEKME	21.55
22.00	HOROSKOP	
22.05	TV IZLOŽBA	22.30
22.10	NAJ SPOT DNEVA	22.35
22.15	VIDEOSTRANI do 24.00	22.40
SREDA, 5. februarja
SLOVENIJA 1
10.00	Oglejmo si, 5/12
10.25	Vesoljska policijska
postaja, 5/24
11.10	Hamlet posluje, finski film
12.35	Žive legende
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče
14.30	Zidak dobre volje
15.30	V divjini, 5/6
17.00	Obzornik
17.10	Male sive celice, kviz
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.05	Triptih Agate
Schvvarzkobler, tv film
21.30	Made in Slovenia
22.00	Odmevi, vreme
22.25	Šport
22.35	Vikarka iz Dibleyja, 5/6
23.05	Vrata noči, franc. film
00.50	Made in Slovenia,
ponovitev
01.20	Videoring
SLOVENIJA 2
10.20 Svet poroča
10.50 Izobraževalna oddaja
11.20 Brez utemeljenega suma,
amer. film 12.35 Obiski 13.05 Visoka družba, 5/13 13.30 Cousteau ponovno odkriva
svet, 9/12 14.20 Studio city 15.05 Umori.stopnje, 16/23 15.50 V slogi je moč, 46/50 16.20 Caroline v velemestu, 15/23
16.45 Koncerti za mlade 17.50 Sestriere: SP v alp.smuč.
SL (Ž), 1. tek 19.00 Izobraževalna oddaja 19.25 V slogi je moč, 47/50 20.00 Sestriere 97, oddaja 21.50 Osrblie: SP v biatlonu
moški ekipno, posnetek 22.35 Zavrtimo stare kolute 23.05 Resna glasba, koncert,
opera, balet 00.35 Izobraževalna oddaja, ponovitev
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Gasilci, nan.
12.00	POP kviz
12.30	M.A.S.H., pon.
13.00	Maček Felix 13.30 Newyorška policija, pon. nan.
14.30	Ograje našega mesta, pon.
15.30 POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Na zdravje! nan.
18.00	POP kviz
18.30	Obalna straža, nan.
19.00 Na zdravje!, nan.
19.30 24 ur
20.00	Jekleni orel 2, film
22.00 M.A.S.H., nan.
22.30 Gasilci, nan.
23.30 Obalna straža
00.30	24 ur, ponovitev
01.00	POP 30, ponovitev
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 554. VTV MAGAZIN, ponovitev
EPP / Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev
ŠPORTNI GOST, ponovitev TONE GORŠIČ, rokometni strokovnjak POSNETEK TEKME Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU POT V AVONLEA, 28. del VIDEO TOR oddaja o ročk glasbi
GOST ODDAJE DOBRO JUTRO HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 StT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA
Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
30. januarja 1997
MODRO ©
m KRONIKA
MS ias 15
Aktivni vlomilci
V	noči na petek, 24. januarja, je neznani vlomilec na doslej še nepojasnjen način prišel v skladišče podjetja Pamo d.o.o. na Koroški cesti v Velenju in odnesel več paketov hrastovega lamelnega parketa, vrednega 162.000 tolarjev.
V	precej nerodni sitaciji pa sta se v petek, 24. januarja, malo po 3. uri zjutraj, znašla vlomilca 23-letni J. Š. in 20-letni B. V. Družno sta vlomila v Ribiški dom v Šoštanju in, ko sta že premagala vse ovire in prišla v prostore gostinjskega lokala Zlatke L., ju je čakalo presenečenje v podobi varnostnikov Gorenja Servis in Termoelektrarne Šoštanj. J. Š. je sicer uspelo pobegniti, a le za kratek čas.
Nekaj dni prej, v noči na torek, 21. januarja, pa je vlomilec (morda jih je bilo več?) vlomil v trgovino Kovinotehne v Smartnem ob Paki. Odnesel je glasbeni stolp, dve klima napravi in večjo količino vodovodnega in drugega tehničnega blaga. Kovinotehno je oškodoval za 500.000 tolarjev.
K
V Prekopi umrl pešec
V	petek, 24. januarja, se je ob 7. uri na magistralni cesti Celje - Ljubljana v kraju Prekopa pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrl pešec 51-letni Milan R. iz Kaple.
27-letni Danijel K. iz Maribora je vozil tovorni avtomobil iz smeri Kaple proti Vranskemu. Na ravnem delu vozišča, zunaj naselja Prekopa, je v gosti megli, ko je bila vidljivost bistveno zmanjšana, z nosilcem desnega vzvratnega ogledala in z desnim bočnim delom vozila zadel pešca, ki je hodil ob desnem robu vozišča v smeri vožnje tovornjaka. Poškodbe, ki jih je pešec pri tem utrpel, so bile tako hude, da je ta umrl na kraju nesreče.
Silovito trčenje na žalski obvoznici
V	ponedeljek, 27. januarja, ob 17.10, se je huda prometna nesreča pripetila na magistralni cesti v Žalcu. Iz smeri Petrovč proti Šempetru je 40-letni Radovan J. iz Žigona pri Laškem vozil tovorni avto, kombi. Ko je pripeljal do križišča magistralne
L
Zadruga
z.o.o.
mozirje
ZELEZNINA GORNJI GRAD
Attemsov trg 8, tel.: 063 / 843 - 016
AKCIJSKA PRODAJA V BLAGOVNICI GORNJI GRAD 00 25.1.0015. Z. 1007:
NA OBROKE	ZA GOTOVINO
BTV 51 V0JAGER TTX 56.790 SIT	49.900 SIT
BTV 55 Atlanta 74.242 SIT	69.050 SIT
BTV Apollo 70 112.936 SIT	105.030 SIT
Parni čistilnik z likalnikom DIVA 75.799 SIT	68.219 SIT
SUŠILNI STROJ GORENJE 43.332 SIT	39.900 SIT
ŠTEDILNIK 510 ZP + ZE 41.990 SIT	akcija
PRALNI STROJ 906 X 59.390 SIT	akcija
K0MBIRAN HLADILNIK HZ26.3 55.590 SIT	akcija
ŠTEDILNIK CAL0REX 68.220 SIT	61.368 SIT
ŠTEDILNIK NA CENTRALNO 90cm 91.740 SIT	82.556 SIT
ŠTEDILNIK NA CENTRALNO 60cm 73.920 SIT	66.528 SIT
PEČ NA OLJE - SOBNA 49.950 SIT	46.453 SIT
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV:
- (1 + 4) BREZ OBRESTI -(1 + 6)6% LETNA OBRESTNA MERA -(1 + 12)12% LETNA OBRESTNA MERA -18 MESECEV 16 % LETNA OBRESTNA MERA
VLJUDNO VABLENI
Našega časa smo v razpisu za
nega ja
ob Paki po pomoti pod razpisom zapisali ime Hofer.
Za neljubo napako se prizadeti opravičujemo!
■IliPvS'' '
ia Vzgojno-<je Šmartno g, Nevenke
ceste za smer Ljubljana in priključka avtomobilske ceste (zunaj naselja Žalec), je zapeljal na prednostno cesto, po kateri je iz smeri Šempetra pripeljal voznik osebnega avtomobila 47-letni Andrej C. iz Celja. V silovitem trčenju se je voznik tovornega avtomobila hudo poškodoval, voznik osebnega avtomobila in njegov sopotnik 49-letni Franc P. iz Laškega, pa sta utrpela lahke telesne poškodbe. Vse tri ponesrečence so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Avtomobili pa kar izginjajo
V	noči na četrtek, 23. januarja, je neznanec s Prežihove ulice v Žalcu v neznano odpeljal rdeč Renault Clio, tip 1.2 RN, registrskih oznak CE G2-678, last Zdenke Ž. iz Žalca.
V	torek, 28. januarja, ponoči, pa je neznanec v Migojnicah ukradel terenski avtomobil znamke Mitsubishi Pajero temno modre barve, registrskih številk CE 28 34E, last HYPO leasin-ga iz Celja.
Usoden nepregleden desni ovinek
V	torek ob 19.40 se je zgodila huda prometna nesreča na magistralni cesti Žalec-Velenje. 20-letni Primož P. iz Florjana je vozil osebni avto iz smeri Velenja proti Veliki Pirešici. Pred desnim nepreglednim ovinkom v Studencih ga je zaneslo na levo stran ceste v trenutku, ko je nasproti pripeljal 20-letni Andrej Š., prav tako doma v Florjanu^ Vozili sta silovito trčili. Za voznikom Andrejem sta iz smeri Pirešice pripeljala voznika os-
ebnega avtomobila 62-letni Anton J. iz Velenja in 35-letni Viktor Z. iz Paroža pri Vojniku. Ne prvi ne drugi ni uspel ustaviti avtomobila pred neosvetljenim Andrejevim vozilom, zato sta vanj trčila eden za drugim.
V	nesreči so se hudo telesno poškodovali voznika Primož in Andrej ter sopotnica v Andrejevem avtomobilu 21-letna Martina V. iz Gotovelj. Lahke poškodbe je utrpel sopotnik v Primoževem vozilu, 19-letni Blaž J. iz Velenja.
Preskrba in Ščurek tarča vlomilcev
V	noči na soboto, 25. januaija, je neznanec vlomil v trgovino Preskrba v nedograjeni stanovanjski hiši v Galiciji. Odnesel je več mesnih izdelkov, alkoholnih pijač, cigaret in drugega. Z dejanjem je Marinko V. oškodoval za več kot 126.000 tolarjev.
Nekaj minut po polnoči v petek, 24. januarja, pa je neznanec vlomil v bistro Ščurek v Dobriši vasi. Ko si je že nabral cigarete, denar in pijačo, ga je zalotil lastnik Iztok Š. Vlomilcu je sicer uspelo pobegniti, a ko je ugotovil, da nima kam, ker so policisti blokirali območje, se je javil sam. Dejanja je osumljen 21-letni M. M.
SUSU brežice
kera	EB	Si	3SI
brežice
kera
TRGOVINA NA VELIKO IN MALO, UVOZ, IZVOZ, ZASTOPANJE TUJIH FIRM IN KONSIGNACIJSKA PRODAJA
CEUE, Kidričeva 6
(bivša samopostrežna restavracija Gaberje) Tel.: 37-231
keraim
mm
PRODAJNI SALON KERAMIČNIH PLOSCIC, SANITARIJ IN KOPALNIŠKE OPREME
AKCIJSKA PRODAJA DO 15. FEBRUARJA
POPUST DO
(pri gotovinskem plačilu)
*	KERAMIČNE PLOŠČICE
*	SANITARNA KERAMIKA * SANITARNE ARMATURE PIRALLA IN ARMAL
* LAMELNI IN PANELNI PARKET
PRI NAKUPU KERAMIČNIH PLOŠČIC DARILO LEPILO + DISTANČNIKI
ODPRTO OD 7. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE
kera
E3EU0IJ brežice
kera
EHEUEJU brezice
Zgorela lesena hiša
V	ponedeljek, 27. januarja, ob 20.20, je v Podgorju pri Slovenj Gradcu prišlo do požara na starejši leseni hiši. Okoli 250 let stara hiša je kljub posredovanju gasilcev iz Podgorja in Velenja v celoti zgorela. Vzrok požara kriminalisti in policisti še ugotavljajo.
Šoferja brez izpita
V	enem dnevu so koroški policisti pri vožnji zalotili dva voznika, ki sta vozila brez vozniškega izpita in za katerima je »bogata zgodovina«. 38-letni Jože D. iz Ljubljane, je bil tistega dne oziroma ponoči okoli 1. ure, pri vožnji z golfom brez vozniškega izpita zaloten že 38-tič! V 50 primerih je huje kršil cestno prometne predpise in doslej povzročil tri prometne nesreče. Ker je bil zaloten pri prekršku izven uradnih ur sodnika za prekrške, obstajala pa je bojazen, da bo z njimi nadaljeval, so ga policisti pridržali do privedbe k sodniku za prekrške.
34-letni Ivan G. iz Ptuja pa je brez vozniškega izpita po koroških cestah vozil Opel Frontero. Ker je kazal tudi znake alkoholiziranosti, so zanj policisti odrediili preizkus, ki pa ga ni hotel opraviti. Zaradi kršitev je bil »izključen« iz prometa, a kaj, ko je bil pol ure potem spet zaloten pri vožnji. Tudi Ivan je svojvrsten rekorder: 29-krat je doslej že huje kršil cestno prometne predpise, ob tem pa povzročil tudi 2 prometni nesreči.
FRIZERSKI SALON DARJA FILIPANČIČ - HOZJAN
tel.: 063/862-760, doma: 063/856-494

Cenjene stranke obveščamo, da smo se začasno preselili na Cesto Borisa Kraigherja 6/c, samo 50 m stran od hotela (za vrtcem Mojca).
FEN, Vaš frizerski kolektiv
Uradni prodajalec in serviser vozil
Zadobrova 69, Škofja vas pri Celju Tel.: 461-150
*** SUPER UGODNE CENE !!! ***
AR145 1.6L	22.300 DEM
AR1461.6L	23.100 DEM
AR 155 1.8 16V SUPER 28.300 DEM AR 155 1.8 16V ŠPORT 29.300 DEM
servo volan, centralno zaklepanje, airbag, el. pomik prednjih stekel, deljiv zadnji sedež, voznikov sedež nastavljiv po višini...
16 MS i as
ŠPORT IN REKREACIJA
30. januarja 1997
Rudar tretji na turnirju na Malem Lošenju
Še dober mesec nas loči od nadaljevanja prvenstva v prvi nogometni ligi, zato so sedaj vse ekipe v obdobju priprav, ko želijo odigrati čim več pri-jatetljskih tekem. Razmere na celini zaradi snega ne omogočajo normalnih tekem in tudi ne treningov, zato mnoga moštva odhajajo tudi ob morje, kjer je seveda povsem drugače.
Velenjski nogometaši so prvič "skočili" ob Jadran konec minulega tedna in v soboto ter v nedeljo sodelovali na tradicionalnem turnirju "Jadranka 97" na Čikatu na Malem Lošinju. Poleg njih so na turnirju zaigrali še hrvaški prvoligaš Zadarcomerc in Maribor Branik. Takšen je bil na koncu tudi vrstni red.
V prvi tekmi v petek sta Zadar in Maribor igrala 0 : 0, Velenjčani so v soboto izgubili z Mariborom z 0 : 2, v nedeljo v zadnji tekmi turnirja pa z Zadrom z 0:3. Prav to srečanje je odločalo o zmagovalcvu turnirja. Že drugič zapored je to postal Zadar, ker je dal zadetek več kot Mariborčani.
Velenjčani v nobeni tekmi niso igrali podrejene vloge in obakrat so tekmo izgubili v drugem polčasu, ko so jim že nekoliko pošle moči, ob tem pa Borut Jarc ni imel tako močne klopi kot Bojan Prašnikar ali
Še neučinkoviti
A Banka Olimpija-Šoštanj Topolšica 3:0
Priložnost za prvo zmago
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v soboto na gostovanju v Ljubljani doživeli nov poraz. Igralci A Banke Olimpije so bili boljši s 3:0 (10, 4, 9). Zlasti v prvem setu so gostje nudili močan odpor, znova pa so plačali davek neizkušenosti.
Brez zmage v najmočnejši ligi so tudi še igralci Kamnika, ki so se skupaj z njimi uvrstili med najboljše, prav Kamničani pa bodo v soboto gostovali v šoštanjski športni dvorani. Lepa prilika torej za prvo zmago.
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, Zulič, Bevc, Jerončič, Kugovnič, S. Sevčnikar, Kravcov, Barukčič, Dvornik, Nahtigal, D. Sevčnikar.	UMonika Košarkoska
ŽKK Maribor - Elektra 69:63 (34:34)
Zdaj boj za obstanek
V	soboto so košarkarji Elektre gostovali v Mariboru in z domačini tesno izgubili. Kot na večini tekem doslej, so tudi tokrat igrali solidno v prvem polčasu (34:34), drugega pa so kljub izenačeni igri dobili gostitelji za šest točk. To je bil predzadnji krog rednega dela prvenstva, v katerem šoštanjski košarkarji ne bodo zasedli mesta, ki bi jim omogočil razigravanje za napredovanje, pač pa se bodo morali v končnici krepko potruditi za obstanek.
V	zadnjem krogu se bodo torej v šoštanjski športni dvorani srečali z Roglo. Srečanje bodo pričeli v soboto ob 17.30, mladina do 15 let pa ima prost vstop.
ELEKTRA: Goltnik 27, Kovačevič 10, Štahl 8, Brinovšek 6, Maličevič 5, Pečovnik 4 in Divjak 2.
Velenje
Prvenstvo starejših dečkov
V velenjski Rdeči dvorani bo v soboto medobčinsko prvenstvo šolskih športnih društev v košarki za starejše dečke. Tekmo za 3. mesto bodo pričeli ob 16.30 za prvo mesto pa ob 18.00.
V odmoru med obema tekmama organizatorji pripravljajo pravo poslastico, ki jo bosta omogočila Show Dance in slovita akrobatska skupina Žabe iz Ljubljane.
M Degro - Juteks 16:26 (5:15)
Po pričakovanju
Žalske rokometašice so v športni dvorani v Portorožu zlahka opravile z domačo ekipo in to po izvrstni igri v prvem polčasu. Domače so namreč prvi zadetek dosegle šele v 20. minuti. Vodstvo desetih zadetkov po prvem polčasu je gostje uspavalo, saj so jim bile domače v drugem povsem enakovredne, kar kaže tudi neodločen izid v drugem delu (11:11).
JUTEKS: Jelen, Zidar 4, T. Dolar 1, Križanec 1, Šimek, Derčar 1, Randl 5, V. Dolar 4, Kline 2, Kostiukova 4, Pahor 4, Korotneva.
Velenjske rokometašice so bile v soboto proste, saj so tekmo sobotnega 13. kroga z vodilno Krim Electo odigrale že v sredo in z odličnimi gostjami izgubile s 15:32. Velenjčanke bodo v sredo, 5. februarja, gostovale v Ajdovščini, Žalčanke pa bodo to soboto gostile Branik iz Maribora.
Vrstni red: 1. Krim Electa 23, 2. Robit Olimpija 21 (obe sta odigrali 12 krogov), Juteks je na tretjem mestu z 20 točkami in tekmo več, četrti Mlinotest 16 (12 krogov), peto Velenje 12 (12 krogov) itd.	■
Polzela
Pionirji Kovinotehne drugi
V organizaciji KK Kovinotehne Savinjske Polzele je bil v soboto in nedeljo na Polzeli finalni pionirski turnir za prvaka Slovenije 1996. Nastopile so štiri pionirske ekipe, največ uspeha pa so imeli mladi košarkarji Smelta Olimpije, ki so na turnirju osvojili prvo mesto in s tem postali državni prvaki. O prvakih je odločalo število na medsebojnih srečanjih prejetih in danih košev. Največ točk na turnirju je dosegel Matej Možina (Olimpija) - 68, za najboljšega igralca turnirja pa so trenerji izbrali Bena Udriha (Kovinotehna Savinjska Polzela). Tekme si je oba dneva ogledalo več kot 500 gledalcev.
Rezultati finalnega turnirja: Kovinotehna Savinjska Polzela : Satex Maribor 63 : 68 (27 : 34, 56 : 56) po podaljšku, ŠD D. Hauptman Ljubljana : Smelt Olimpija 55 : 65 (27 : 27), Kovinotehna Savinjska Polzela : Smelt Olimpija 71 : 61 (42 : 30), ŠD D. Hauptman Ljubljana : Satex Maribor 49 : 63 (18 : 24), Smelt Olimpija : Satex Maribor 72 : 52 (35 : 30), Kovinotehna Savinjska Polzela : ŠD D. Hauptman Ljubljana 68 : 47 (31 : 21).
Končni vrstni red: 1. Smelt Olimpija, 2. Kovinotehna Savinjska Polzela, 3. Satex Maribor, 4. Športno društvo Dušana Hauptmana Ljubljana.
■er
Šaleško-koroška liga
Livada prva brez poraza
V šaleško-koroški košarkarski ligi za osnovne šole velenjski ekipi še naprej visoko zmagujeta. Izidi 10. kroga: Biba Roeck - Slovenj Gradec 24:37, Livada - Ravne 115:42, Gorica - Mislinja 110:26; v zaostalem srečanju 8. kroga je Livada premagala OŠ Biba Roeck s 100:28.
Končni vrstni red: 1. Livada 20 točk, 2. Gorica 18, 3. Ravne 16, 4. Biba Roeck 13, 5. Slovenj Gradec 12 in 6. Mislinja 11 .	■
Škalčanke prve
Ob koncu malonogometnega turnrga MNZ Maribor je bil tudi revijalni turnir štirih najboljših slovenskih ekip v malem nogometu. Škalčanke, ki so na finalu državnega prvenstva pred dobrim tednom osvojile "samo" tretje mesto, so se tokrat krepko oddolžili istim nasprotnicam z osvojitvijo prvega mesta.
V polfinalu so premagale Ilirijo z 2 : 1, v finalu pa državne prvakinje Koprčanke z 2 :0. S tremi zadetki je bila njihova igralka Govekova tudi najboljša strelka.	Bvos
Čepijo od leve proti desn: Nachbar, Pungartnik, Paušek, Udrih, Senič, Vaši, Arčan Stojijo: Podkrajšek, Šarlah, Žagar, Dimnik, Perger, trener Kuhar, pomočnik Pur
kot jo je imel zadrski trener.
Rudar je obe tekmi izgubil šele v drugem polčasu. V srečanju z Mariborom je še dobrih deset minut v drugem polčasu dišalo po neodločenem izidu. V 58. minuti pa so Mariborčani nepričakovano povedli z zadetkom, redkim na naših igriščih. Šterbal je udaril po žogi, ko je bil več kot trideset metrov oddaljen od vratarja Dabanoviča; ta je bil očitno z mislimi odsoten ali je morda spremljal let galeba nad njim (!?) in na njegovo presenečenje, verjetno pa tudi na presenečenje vseh, ki so gledali tekmo, je žoga obsedela za njegovim hrbtom. Pet minut pred koncem pa je Ratkovič nespretno vrnil žogo Jovanoviču, ki je zamenjal Dabanoviča, in jo poslal mimo njega v mrežo.
Na tem srečanju se je poškodoval Hribar, tako da proti Zadru sploh ni igral. Trener Jarc je v prvo enajsterico na drugi tekmi že na začetku uvrstil mladega Borštneija, ki pa se je že v sedemnajsti minuti poškodoval in namesto njega je vstopil Komar. Ta je s svojim preigra-vanjem celo osmešil svoje spremljavalce, hkrati pa je bil je
jezen na sebe, predvsem sredi prvega polčasa, ko je sam prišel pred vratarja Zadra, vendar je s tako imenovanega stoodstotnega
igralec pomagal z roko.
Skupaj s turniijem na malem Lošinju je Rudar v pripravljal-nemj obodbju odigral šele tri pri-
položaja žogo poslal mimo leve vrataijeve vratnice. Velenjčani so imeli še nekaj velikih priložnostih v prvem delu, vendar so bili pri strelih nenatančni.
Če ne daš, dobiš, je staro nogometno pravilo.V 57. minuti je nasprotnik izkoristil napako v velenjski obrambni vrsti in povedel, deset minut pred koncem srečanja pa je v minuti dosegel še d va zadetka. Mernik je na enega izmed njihovih napadalcev startal s strani in mu izbil žogo, Zadrov igralec je padel, sodnik pa je pokazal na začudenje Rudarjeve klopi na belo točko, pri tretjem zadetku pa si je njihov
jateljske tekme.Do prihodnje srede, ko bodo odšli v Fieso, bodo trenirali še vedno doma, ob morju pa bodo začeli drugi del priprav, v katerem bo glavna pozornost namenjena sami igri. Torej imajo še dovolj časa, da izbpoljšajo tudi neučinkovitost, ki je bila slaba tudi v jesenskem delu.	Bvos
Rudar bo v soboto (1.februarja) v prijateljski tekmi gostil trboveljskega Rudarja (14.30), v nedeljo pa 11. uri Šoštanj. Obe tekmi bosta v Mozirju.
Gorenje - Slovan 22 :19 (10 : 8)
Sedaj osmi
Rokometaši Gorenja so končno zapustili deveto mesto in se povzpeli na osmega. Njihova igra pa za sedaj še ne vliva upanja, da bodo hitreje napredovali po lestvici navzgor. No, najvažnejše so trenutno priigrane točke, pa čeprav proti takšni ekipi, kot je bil v soboto Slovan.
Zadnjeuvrščeni Ljubljančani so precej namučili Velenjčane, ki so gotovo nčrtovali izdatnejšo zmago;
Tone Tiselj še ne more biti zadovoljen z igro.
to so pričakovali tudi gledalci. Na koncu pa so se morali oboji zadovoljiti z zmago s (samo) tremi zadetki razlike.
Velenjčani so bili vseskozi v vodstvu. Po približno desetih minutah nadaljevanja so prvič vodili s petimi zadetki razlike, nakar so začeli popuščati in nekaj minut pred koncem so imeli gostje celo priložnost, da se jim približajo na zadetek, na svojo nesrečo
in srečo domačih pa je bila vratnica zanje le predebela, saj so zadeli vanjo, namesto mreže. Če bi se bilo zgodilo slednje, bi bile zadnje minute tekme gotovo zelo zanimive.
So bili igralci Gorenja z mislijo že pri prihodnji soboti (8. februarja), ko bodo v Velenju v prvi četr-finalni tekmi za pokal Evropske rokometne zveze gostili odlični nemški Flenburg!? Tedaj igralci od njih vsekakor pričakujejo veliko zavzetejšo igro. Sicer pa upajmo, da bodo ponovili staro lastnost: močnejši kot je nasprotnik, večji je njihov motiv. To od njih pričakujemo tudi v soboto, ko bodo gostovali v Hrpeljah proti tamkajšnjemu Andorju, ki bo vsekakor želel nadoknaditi izgubljeno sobotno toč s Preventom. Vrstni red po 14. nepopolnem krogu: 1. Pivovarna Laško 23 (tekma manj), 2. Prevent 20, 3.Prule 18, 4. Krško 15 , 5. Dobova 15 , 6. Akripol 14, 7. Andor 13, 8. Gorenje 12,9. Delmar 10,11. Lisca 7,12. Slovan 7.
Gorenje: Anžič, Krejan, Bedekovič 5, Ojsteršek, Plaskan 3, Khimtchenko 1, Sovič 1, Tome, Semerdjijev 10, Cvetko 2, Ilič, Stropnik ■ vos
30. januarja 1997
ŠPORT IN REKREACIJA
NAŠ ČAS 17
Atletske novice
Napredek ženskega šprinta
Za skupino šprinterjev velenjskega atletskega kluba seje z otvoritvenimi mitingi v dvorani v Celju in Ljubljani pričela zimska tekmovalna sezona, ki bo trajala do konca februarja.
Kakovostni vrh v moškem šprintu se je letos močno razširil, saj je že več tekmovalcev teklo krepko pod sedmimi sekundami. Med njimi je tudi Velenjčan Marko Stor, ki je v Celju tekel 6,88 sekunde.
Med ženskami je normo za nastop na svetovnem prvenstvu že dosegla Ljubljančanka Saša Prokofjev, izreden napredek pa je viden tudi pri Velenjčankah, saj je mladinka Jana Pugelj zmagala v Celju (7,90). Zmagala je tudi Neca Čepelnik na 60 m ovire pri mlajših mladinkah (9,65).	"B.Š.
Sabljanje
Z novimi izkušnjami iz Avstrije
Velenjski sabljači so imeli tokrat naporen vikend. V soboto so v avstrijskem Gradcu nastopili na turnirju Alpe-Adria z mladince in prekrižali florete s 43 vrstniki iz Avstrije, Slovaške, Hrvaške, Češke, Madžarske in Slovenije. V predtekmovanjih so bili premalo pazljivi in so v izločilnih bojih težko popravljali prej zamujeno. Rok Bezlaj je bil 25., Jure Meh 30., Lenart Jerabek 31., Jure Uranjek 34., Tadej Knez 39. in Matej Gorjan 43. Med 31 mladinkami je kadetinja Barbara Kapfer dosegla 25. mesto.
V nedeljo so na istih borilnih stezah trije velenjski sabljači merili moči še z mečem, s katerim so doslej manj trenirali. V pisani mednarodni udeležbi je Mateju Gorjanu v predtekmovanju uspelo iztržiti dve zmagi, Juretu Mehu in Lenartu Jerabeku po eno. Matej je bil na koncu 25., Jure 31. in Lenart 33.
■H/
Strelski šport
Veternik odličen v Nemčiji
Na velikem tridnevnem mednarodnem strelskem prvenstvu Muenchna je v slovenski reprezentanci nastopil tudi Simon Veternik. Prvi dan je s pištolo nastreljal 574 krogov in bil odličen 22., drugi dan pa je bil še boljši, saj je bil s 576 krogi najboljši slovenski predstavnik, osvojil pa je 20. mesto.
V	4. krogu strelskega tekmovanja za pokal prijateljstva v Kranju v konkurenci pionirjev, pionirk, mladincev in mladink so se s pištolo znova izkazale velenjske mladinke. S 355 krogi je zmagala Sabina Suljič, s 343 pa je bila druga Almira Durakovič. Med pionirji so Velenjčani ekipno osvojili 11. mesto, s 169 krogi pa je bil med njimi najboljši Luka Sotlar.
V	3. krogu regijske strelske lige v Slovenskih Konjicah je članska ekipa Mroža s 1034 krogi osvojila 3. mesto za Rečico in domačini, streljali pa so Šme 349, Trebše 346 in Rek 339.
MF.Ž.
Namizni tenis
Zmaga za uvod
Ekipa ERE je v prvem spomladanskem krogu v 2. slovenski ligi dosegla pomembno zmago proti ekipi Gralana iz Zaloga. Z rutinsko igro so Jure Slatinšek, Tadej in Damijan Vodušek ter Bogdan Simončič dosegli štiri posamične zmage, zmagala je še dvojica J.Slatinšek-D.Vodušek in končni izid je bil 5:2. Fantje so sedaj na odličnem 2. mestu.
V nedeljo so velenjski namiznoteniški delavci izvedli prvenstvo severovzhodne regije za pionirje in pionirke. Od domačih sta se v igri parov najbolj izkazala Gregor Jus in Matevž Zgank, ki sta se uvrsti-ja v četrtfinale, med posamezniki sta se oba uvrstila med 16 najboljših, kar je pri pionirkah uspelo Tamari Jerič. Nastopilo je 56 pionirjev in 28 pionirk iz devetih klubov.	BA.V.
Plavanje
Uspešni v Nemčiji in v domačem bazenu
Skupina 8 plavalcev velenjskega kluba se je preteklo soboto' in nedeljo v Bad Reichenhallu udeležila enega največjih plavalnih mitingov v srednji Evropi. Na 19. tradicionalnem tekmovanju je sodelovalo 465 tekmovalcev iz 47 klubov iz 9 držav. Poleg Velenjčanov so Slovenijo zastopali še plavalci iz osmih klubov. Med velenjskimi plavalci se je najbolj izkazal Jure Primožič, ki je med mladinci v disciplini 400 m prosto dosegel izvrsten rezultat 4:09.80. Za zmagovalcem iz Budimpešte je zaostal le 4 stotinke sekunde. TVetji mesti sta osvojila Mateja Udovičič med mladinkami v disciplini 100 m prsno in Ivan Vrhnjak med kadeti v disciplini 400 m prosto.
Plavalni klub Velenje je preteklo soboto organiziral zad-
nji, 4. krog predtekmovanja prvenstva Slovenije za dečke in deklice ter mlajše dečke in deklice. Med 160 plavalci iz Maribora, Raven, Ptuja in Velenja so člani velenjskega kluba v 12 disciplinah dosegli 5 prvih, 6 drugih in 7 tretjih mest. S temi dosežki so bili najuspešnejši med nastopajočimi klubi. Najboljši so bili Tina Pandža med deklicami, Jernej Ocepek in David Danev med dečki, Sandra Pandža in Urška Bercko med mlajšimi deklicami ter Aljaž Velički med mlajšimi dečki.
Rezultati iz Nemčije
Kadeti - 100 m prosto: 6. Peter Rovšnik 59.72, 7. Bojan Knez 1:00.33; 400 m prosto: 3. Ivan Vrhnjak 4:25.71; 100 m delfin: 5. Bojan Knez 1:07.83; 100 m hrbtno: 4. Peter Rovšnik 1:09.98,5. Mladen Simič 1:10.74.
Mladinci - 100 m prosto: 5. Jure Primožič 57.24, 8. Mario Petras 58.67; 400 m prosto: 2. Jure Primožič 4:09.80, 8. Mario Petras 4:30.12; 100 m delfin: 4. Jure Primožič 1:03.50; 100 m hrbtno: 4. Mario Petras 1:07.17.
Mladinke -100 m prosto: 10. Anja Jandrok 1:06.72; 400 m prosto: 7. Anja Jandrok 4:54.39; 100 m prsno: 3. Mateja Udovičič 1:20.05; 100 m delfin: 8. Mateja Udovičič 1:15.81. Rezultati iz Velenja Mlajše deklice - 50 m hrbtno: 4. Sandra Pandža 48.97,9. Urška Bercko 56.57; 100 m prsno: 3. Urška Bercko 1:51.84, 9. Lena Ocepek 2:10.37; 200 m prosto: 3. Sandra Pandža 3:27.96, 6. Sara Slatinek 4:47.06.
Mlajši dečki - 50 m hrbtno: 3. Aljaž Velički 38.59; 100 m prsno: 8. Kristijan Vrhnjak 1:39.51; 200 m prosto: 2. Aljaž Velički 2:36.90,
S tekači Gorenja po svetu
Letos ponovno na maraton v Prago
Začelo seje leto 1997 in pred tekači Gorenja so novi izzivi. Staro leto so sklenili zli. novoletnim tekom ob Jezeru v Velenju. Sodelovalo je kar 162 tekačev v 22 kategorijah, organizatorji so poskrbeli za denarne nagrade, razdelili so 22 kompletov kolajn in izžrebali darila, vsak pa je dobil diplomo novoletnega teka.
Pred slovenskimi tekači je vrsta zanimivih maratonov, katerih organizacija zahteva pred-prijavo. Prvi med njimi bo 2. marca Vigaranomaraton v italijanski Ferrari na 42.195 metrov,
7 kilometrov in »mini baby run,« za dvodnevno pot pa bo organiziran posebni prevoz. Naslednji bo 25. maja Praga International Marathon na 42.195 metrov, 9 kilometrov in otroški tek na 4,5 kilometra; to bo tridnevno potovanje. Prav tako 25. Maja bo posebej zanimivo na Dunaju. Na sporedu bo pravi maraton (42.195 metrov), pa štafetni teki za štiri tekače za moške, ženske in mešano, spomladanski tek na 16 kilometrov in otroški mini maraton. Seveda se že sedaj pripravljajo na New York City Marathon, ki bo 2. novembra,
potovanje pa bo trajalo 9 dni.
To so mednarodni teki, pri katerih organizatorji zahtevajo določene protokole, za katere se je treba pravočasno prijaviti. Ker je MTS Gorenje organizator s kompletno ponudbo (potovanje, bivanje, prijava), potrebuje pravočasne in zanesljive prijave, vsi aranžmaji pa so cenovno ugodni. Za New York in druge maratone omogoča Gorenje Turizem namensko varčevanje. Če se boste odločili za katerega od maratonov, pošljite pisno prijavo, ki naj vsebuje vaš točen naslov in telefon, letnico rojstva, spol,
Smučarski skoki
Čeh dokončno na mladinsko SP
Na absolutnem državnem prvenstvu v nordijski kombinaciji v Planici so se velenjski predstavniki izredno odrezali. Kaligaro je po skokih celo vodil, skupno pa je osvojil tretje mesto in bronasto medaljo. Čeh je bil šesti in si s tem dokončno zagotovil vozovnico za mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo februarja, še vedno poškodovani Jelen je bil osmi, Adamič pa štirinajsti.
Istočasno je bilo v Planici državno prvenstvo za mladince do 16 let. Pod vodstvom trenerja Darka Kaligara so bili velenjski predstavniki odlični. Zorko je bil 7., Globačnik 14., Kočnik pa 32.
Na pokalni tekmi za dečke do 11 let v Žirovnici pri Jesenicah se je med 99 skakalci Luka Smagaj uvrstil na 21., Andrej Petrov Šaron-ja na 22. in Rok Škoflek na 24. mesto.
V	Kisovcu nad Zagorjem je bila vsakoletna nočna tekma, na kateri so skakalci velenjskega kluba skupno zmagali še tretjič zapored in osvojili pokal v trajno last. Pri članih je bil Jerman tretji, pri mladincih je zmagala Hriberšek, Ograjenšek je bil četrti in Tovornik peti, pri pionirjih pa je zmagal Pikelj z Ljubnega, Šteharnik iz Velenja je bil sedmi.
V	Čušperku pri Grosupljem je na drugi pokalni tekmi nastopilo 51 dečkov do 13 let iz vse Slovenije. Perše je bil 10., Klemenčič 14., Lamešič 25. in Podlipnik 26.
Vodstvo SSK Velenje še vedno vabi mlajše dečke do vključno 4. razreda osnovne šole, da se pridružijo začetnih treningom na skakalnicah ob velenjskem gradu, pričakujejo pa jih vsak dan med 15. In 17. uro.	^	*J.O.
Alpsko smučanje
Tokrat Špela četrta
V	soboto je bila na Arehu 2. regijska tekma v veleslalomu za cicibane in cicibanke. Velenjski smučarji so se tekme zaradi bolezni in poškodb udeležili le s polovično zasedbo, pa vseeno dosegli nekaj lepih uvrstitev. Pri cicibankah je bila Spela Osterc 4., Tina Zager 12., Ines Vrabič pa 21.
Na pokalu Stalekar v Mežici je Luka Prašnikar zasedel 12. mesto.
9. Miloš Aničič 2:53.91.
Deklice - 100 m prsno: 1. Tina Pandža 1:26.45, 3. Nina Sovinek 1:27.41, 5. Teja Tomažič 1:30.56, 6. Maja Sovinek 1:30.97, 7. Nina Kugonič 1:35.03, 10. Sanja Kališnik 1:38.56; 100 m hrbtno: 1. Tina Pandža 1:15.27, 2. Maja Sovinek 1:20.10, 3. Nina Kugonič 1:20.63,4. Nina Sovinek 1:21.66,6. Sanja Kališnik 1:25.32; 800 m prosto: 1. Tina Pandža 10:27.75, 2. Nina Sovinek 10:42.55, 3. Nina Kugonič 10:50.76,4. Teja Tomažič 11:07.10.
Dečki -100 m prsno: 2. Domen Velički 1:19.16, 4. David Danev 1:23.70, 5. Jernej Ocepek 1:24.61; 100 m hrbtno: 1. David Danev 1:11.03, 2. Jernej Ocepek 1:11.10, 8. Domen Velički 1:22.52: 800 m prosto: 1. Jernej Ocepek 9:54.42,2. Domen Velički 10:29.62, 3. David Danev 10:42.02.
M Marko Primožič
Golte nad Mozirjem
Mednarodno prvenstvo častnikov
Območno združenje slovenskih častnikov, Območno poveljstvo Slovenske vojske in Smučarski klub Velenje bodo v soboto na Golteh izvedli 3. mednarodno in 6. državno prvenstvo častnikov v smučanju in streljanju. Udeležbo je že potrdilo preko 60 tričlanskih ekip iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske, Švice in Združenih držav Amerike.
Častniki bodo vozili smuk po progi Beli zajec, v Moravi bodo streljali z malokalibrsko puško, prvenstvo pa bodo pričeli ob 10.30.
Kegljanje
Črna sobota
dolžino proge in ime maratona. Vsi tisti, ki so v letu 1996 tekmovali za ime MTS Gorenje, bodo deležni določenih ugodnosti.
Med letom bodo organizirano obiskovali različna tekmovanja po Sloveniji, Avstriji, Italiji, Hrvaški in mogoče še kje. Datumi bodo znani kasneje. Če se želite udeležiti katerega od maratonov, ostati ali postati član MTS Gorenje in redno prejemati sporočila, je pravi naslov: MTS Gorenje - Slovenija, Podkraj 10/G, 3320 Velenje (063 861-678).	mHJ
Minula sobota je bila črn dan za šoštanjski kegljaški klub, saj sta v 10. drugoligaškem krogu obe ekipi na gostovanjih doživeli huda poraza. Moški so gostovali pri vodilnih Konjičanih in kljub dokaj dobri igri izgubili kar z 0:8. Domačini so s 5423 keglji postavili klubski rekord in Šoštanjčane premagali za 326 kegljev (5097).
ŠOŠTANJ: S. Fidej 842 (0), Kramer 873 (0), Hasičič 874 (0), L.Fidej 858 (0), Sotler 811 (0) in Križovnik 839 (0).
Vil. krogu bodo Šoštanjčani gostili Rudarja iz Črnomlja, srečanje pa bodo v soboto pričeli ob 16. uri.
Enaka usoda je doletela tudi žensko ekipo, ki je na gostovanju v Kamniku prav tako izgubila z 0:8 in tudi v Kamniku so domačinke postavile klubski rekord, izid pa je bil 2458:2186 kegljev. Dekleta bodo naslednje prvenstveno srečanje pdigrala že v četrtek (danes), ko bodo srečanje z Norikom pričela ob 18. uri.
Z ETO so kegljale: Hojan 366 (0), Lesnik 371 (0), Drev 363 (0), Podbrežnik 350 (0), Lozič 361 (0) in Premlč 375 (0).
Več sreče ima druga ekipa šoštanjskih kegljačev, ki je v derbi-ju 8. Kroga premagala Avto Celje in se na drugem mestu priključila vodilnim ekipam.	ML.F.
Karate klub Velenje
Tečaji za začetnike
Velenjski karate klub, ki se ponaša z najstarejšo šolo karateja v Sloveniji, znova vpisuje v tečaje za začetnike za vse starostne skupine. Na osnovnih šolah Šalek in Miha Pintar Toledo bodo vpisovali od 3. do 5. februarja med 18.30 in 19.30. Tečaj je možno plačati na obroke, vse informacije pa so na voljo na telefon 858-346 (Borovnik).	■
Viktorji 96
Tudi ta teden vam v Našem času ponujamo kupone, s pomočjo katerih lahko tudi vi primaknete kamenček k izboru slovenskih oskarjev - viktorjev popularnosti. Sedaj o izboru veste že vse, zato bo danes uvod zelo kratek. Naj vam le še enkrat povemo, da bo razglasitev konec marca v Cankarjevem domu, kupone pa bomo objavljali še do začetka meseca marca. Kupone še vedno lahko pošljete kar na naš naslov, torej Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom »viktorji«,	■
VIKTORJI '96
Viktor
Ime in priimek:
Oddaja:
VIKTORJI '96
Moj naslov:

Viktor
Ime in priimek:
Oddaja:
Moj naslov:
->4-
	VIKTORJI '96
Viktor	Ime in priimek:
	Izvajalec:
	
Moj naslov: -Jhi	
18 SAŠ ČAS
OBVEŠČEVALEC
30. januarja 1997
0
I
i I i I 1 1 i
1 1 i 1 i
1
igMBMgEfBMBMgMBMaBMBMBMBMBMBMBI
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju
Premogovnik Velenje in Glasbena šola Frana Koruna-Koželjskega Velenje
vabita
na koncert komornih skupin
v četrtek, 6. februarja 1997, ob 19. uri v koncertno dvorano Glasbene šole Velenje.
0
Nastopili bodo:
pevska zbora, godalni orkester, godalni kvintet, kvartet saksofonistov.
Brezplačne vstopnice dobite v tajništvu direktorja Premogovnika Velenje in v Glasbeni šoli.
fgMMBfBMBEMBEMBEMBMBMMBMMgMBBM
1
I i 1 1 i i 1 i i i
1 1 i
i 0
KINO
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Srečanje z Danetom Zajcem
V četrtek, ob 19.00, bo v Knjižnici v Velenju kulturni večer, na katerem se bo predstavil Dane ZAJC, ki že vrsto let uživa v kulturni javnosti upravičen sloves enega izmed največjih slovenskih pesnikov.
Z njim se bo o njegovi poeziji in njegovem razburkanem življenju pogovaijala profesorica Darka TANCER-KAJNIH, pesnik pa bo tudi predstavil drobec iz svojega bogatega umetniškega besedila.
Za popestritev večera bo poskrbela učenka Srednje glasbene šole v Velenje, Tina Žerdin, ki bo zaigrala na harfo.
Diapozitivi v Šmartnem ob Paki
Tokratno predvajanje diapozitivov Marjana Marinška z naslovom Pod južnim križem bo v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki in sicer:
1.del	- Ne joči, Argentina, bo na sporedu v petek 31.1. ob 17.00
2.	del - Brazilski dragulji, pa v soboto, 1.2. ob 17.00.
A j
ZDRAVSTVENI DOM
VELENJE
3320 Velenje Vodnikova cesta 1
in
Spoštovane spoštovani občani!
Obveščamo vas, da imajo naslednje službe v Zdravstvenem domu Velenje direktne telefonske številke in sicer:
-	predšolski dispanzer	851-320
-	šolski dispanzer	855-492
-	dispanzer za žene	851 -421
-	reševalna služba	851 -065
Vljudno vas prosimo, da za zdravstvene usluge v omenjenih službah kličete preko zgoraj navedenih direktnih telefonskih številk in s tem razbremenite glavno telefonsko številko Zdravstvenega doma Velenje 856-711.
V nujnih primerih kličite številko 94 ali 112.
Zdravstveni dom Velenje
DOM KULTURE VELENJE
Sobota, 1. 2. ob 21. uri Nedelja, 2. 2. ob 18. uri Ponedeljek, 3. 2. ob 20. uri ODKUPNINA - triler Režija: Ron Howard Vloge: Mel Gibson, Rene Russo Dolžina: 120 minut Multimilijarderju na nekem shodu ugrabijo sina edinčka, desetletnega Johna. Ugrabitelj zahteva odkupnino v vrednosti 2 milijona dolarjev. Nesrečna starša želita sina nazaj in angažirata policijo. Vendar se ugrabitelj spretno izogiba vseh sledov. Oče sluti, da ne gre samo za odkupnino, gre za dokazovanje moči in maščevanje, zato se stvari odvijajo povsem drugače. Bosta nesrečna starša le dobila svojega sina nazaj? Svetovni hit!
Sobota, 1. 2. ob 23.15 - pred-premiera!
KLUB VRAŽJIH BABNIC -komedija Režija: Hugh Wilson
Vloge: Diane Keaton, Goldie Hawn, Bette Midler
Kako se tri razočarane "bivše" žene maščujejo možem, ki so jih zapustili zaradi mlajših žensk in pri tem čutile sladko zadovoljstvo, podkrepljeno z dolarčki? Odgovor -Klub vražjih babnic! V rednem sporedu od 14. do 16. 2.!
KINO <
Petek, 31.1. ob 20. uri ODUPNINA - triler
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 2. 2. ob 15.30 uri ODKUPNINA - triler
Naslednji filmi: Pobeg iz Los Angelesa, Na vse ali nič, Svetloba, Klub vražjih babnic, počitniške predstave (Trčeni profesor, Space Jame, Ostržek, Jack), Lepe vasi lepo gorijo...
Rezervacije vstopnic: vsak de-lovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure!
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki:
Četrtek,16. januarja - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Ramšak in dr. Friškovec Petek, 17. januarja - dnevni dežurni dr. D.Vrabič, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. Kočevar
Soboto, 18. januarja in nedeljo, 19. januarja - dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič
Ponedeljek, 20. januarja - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr. Lazar in dr. V.Renko Torek, 21. januarja - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dežurni dr. Rus in dr. Lovrec-Veternik Sreda, 22. januarja - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 12. januarja - dr. Borut Korun (dežurstvo opravlja v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zdravnik, ki je v nedeljo dežuren. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 17. januarja do 24. januarja - Ivo Zagožen, dr. vet.med., Jerihova 38, Velenje, mobitel: 0609/ 633-677.
IflHMilltfll
ČETRTEK,30. JANAURJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 31. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 1. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kvaz; kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 2. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 3. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 4. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 5. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA
MOKA T500 25/1	58,90
SLADKOR 50/1 KG	103,90
OLJE GEA12/1 L	149,90
TESTENINE 1/2 KG	84,90
MOKA T400 ŽIT01 KG	84,90
Č0K0LIN0 200 G	184,90 K0MP0T ANANAS, BRESKEV 148,90
KAVA BAR 100 G	129,90
NAP0LITANKE1 KG	379,00
VEGETA	999,90
JUlCEFRUCTAL 12/1 L JERUZALEMČAN 12/1 L ŠAMP0N AFRODITA 1 L PRAŠEK ARIEL 2,4 KG WC PAPIR R0LE10/1 PESNI REZANCI KORUZA
GNOJILO NPK 15-15-15 GNOJILO KAN GNOJILO NPK 6-12-24
139,90 419,90 209,90 689,90 219,90 29,90 31,90 .390,00 .129,00 .399,00
CENE UMETNIH GNOJIL SO BREZ PROMETNEGA DAVKA. V PRIMERU, DA IMATE STATUS KMETA, PODPIŠETE IZJAVO 0 OPROSTITVI. BLAGO LAHKO NAROČITE PO TELEFONU.
***
KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!
***
mali OGLASI
TROSOBNO STANOVANJE, 71 m2,
v centru Velenja, prodamo. Telefon 857-643.
GOLF JGLD letnik 85, reg. do 9/97 prodam za 3300 DEM. Boštjan Krajcer, Paka 43, Velenje. BIKA SIMENTALCA 270 in 170 kg težka prodam. Herman Pogladič, Lipje 40 a Velenje. PRALNO-SUŠILNI STROJ 5 kg, prodamo. Teleton 857-135. VINO, žlahtno, domače, popolnoma naravno, mešanico šipona in laškega rizlinga ugodno prodamo. Možna pokušina v Velenju. Telefon 062-773-934 (okolica Ptuja). Večjo količino pripeljemo na dom. KOMFORTNO	TRISOBNO
STANOVANJE na Gorici, prodam. Telefon 853-623.
NAJAMEM	DVOSOBNO
STANOVANJE za daljši čas. Velenje - Šoštanj. Možno predplačilo.Telefon 862- 090, od 17. do 20. ure. KUPUJEM VVEBASTOR, rabljen od avtobusa, 24 V. Telefon 063-882-075.
DOBER JABOLČNIK prodam. Telefon 863-234.
LOKAL, 20 m2, na Stantetovi ulici v Velenju, prodam. Telefon 856-065, zvečer.
NARODNOZABAVNI TRIO išče
klaviaturista. Telefon 882-399, popoldne.
ŠKOD0105 neregistirano, celo ali po delih in nekaj litrov domačega žganja, prodam. Telefon 882-786.
ZA PRIDNE DOBER ZASLUZEK,
če imate proste popoldneve in avto pokličite. Delo za ženske. Telefon 066-272-111, dopoldne.
V VELENJU KUPIM dvo in pol ali
trosobno stanovanje do 58.000 DEM, gotovina. Telefon 851-904. KRAVO SIMENTALKO brejo 9 mesecev, drugo tele in bikca sivca težkega 100 kg, prodam. Telefon 063-885-192.
ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo, montiramo in popravljamo. Telefon 063-^171-943, Andrej.
Telefon 850-712.
KUPIMO SMUČARSKE ČEVLJE št.
37 ter smučarski kombinezon za 11 in 5 let. Telefon 893-073. INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO. Telefon 851-804, Mateja. IŠČEM ŽENSKO, STARO cca 40 let, lahko z otrokom, za na kmetijo. Možna poroka. Fant je delno gluhonem. Telefon 808-165. TRAVNIK V PODVRHU 34 a, seku-lar za obžagovanje tramov in bika 450 kg, prodam. Telefon 885-485, zvečer.
ZASTAVA 750, starejši letnik in Zastava Jugo 55 Skala, letnik 89, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 882-220.
SMUČI ELAN, METALIK, NOVE,
Salomon vezi 190 cm, odlične, poceni, prodam. Telefon 852-996.
CERTIFIKAT ŠE VEDNO LAHKO VLOŽITE PRI NAS! Telefon 062-631-164, po 16. uri.
NA GORICI PRODAM TRISOBNO STANOVANJE, po 850 DEM/m2, telefon 063-851 -623. VOZOVNICE ZA KR. GORO (otroci do 14 let, študentje), prodam. Telefon 863-807.
KUPIM NAKLADALKO SIP (16-19).
FIAT TEMPRA 1,6 SX, 67.000 km, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon 063-881-070. UPOKOJENKA (ekonomski tehnik), bi delala v pisarni. Oddala bi tudi kletne prostore hiše. Telefon 856-
619.
BIKCE, ČRNO BELE, od 70 do 100
kg in domačo slivovko prodam. Telefon 701-832.
DOBRO OHRANJEN TROSED IN DVA FOTELJA prodam. Telefon 881-166.
TELIČKO SIMENTALKO težko 100 kg, prodam. Telefon 882-146. KUPIM STANOVANJE, do 50 m2, v Velenju, za gotovino. Pogoj: vseljivo takoj. Teleton 852-731. POŠTENO GOSPODINJO, k 70. letnemu vdovcu, iščem. Hiša, vrt, območje SI.Gradec. Telefon 063-851-954 zvečer.
KUPIM STANOVANJE v Velenju ali Šoštanju. Telefon 853-189. ČISTOKRVNE NOVOFUNDLANCE,
brez rodovnika, prodam. Telefon 763-653.
TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev z A kontrolo in rodovnikom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 063-895-195 ali 063-895-195. TELICO SIMENTALKO 550 kg in teličko staro 10 dni, prodam. Telefon 888-603.
BREJO KRAVO PRODAM. Telefon 893-587.
PLANIRNO DESKO za močnejši traktor prodam. Telefon 882-297.
30. januarja 1997
OBVEŠČEVALEC
NAŠ VAS 19
GIBANJE PREBIVALSTVA
TEL.: 063 / 720 - 005,720 - 660,720 - 662
Upravna enota Velenje
Smrti:
Stanislav Markovič, roj. 1929, Velenje, Cesta B. Kraigherja št. 6/c; Janez Pustinek, roj. 1914, Kavče št. 4; Martin Žagar, roj. 1941, Velenje, Tomšičeva c.št. 55; Justina Gostečnik, roj. 1934, Velenje, Šercerjeva c.št. 15; Avgust Šušteršič, roj. 1923, Ljubljana, Kamnogoriška c.št. 53; Bogomir Andoljšek, roj. 1920, Šmatevž št. 29/a; Adem Hetemi, roj. 1939,
Bročna, Republika Srbija.
Upravna enota Žalec Poroki:
Zdenko VVeissenbach, Prelska in Mihelca Lesjak, Črnova; Ivan Gornjak, Migojnice in Marjana Jaklin, Migojnice. OBNOVILA ZAKONSKO ZVEZO: 50 let skupnega življenja - Marija in Franc GRABNER, Griže št. 116. Smrti:
Franjo Kobilar, star 62 let, upoko-
jenec, Latkova vas 172; Jožef Lukman, star 68 let, upokojenec, Miklavž pri T. 34; Julijana Gracl, stara 85 let, upokojenka, Breg pri R 60; Frančiška Hudina, stara 57 let, upokojenka, Podvrh št. 103, Jožef Pavlic, star 90 let, upokojenec, Sv. Lovrenc št. 91
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON: 063 / 858 - 226, MOBITEl 0609 / 636 - 939
- POGREBNE STORITVE V CELOTI -PREVOZI UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA
KAMNOSESTVO PODPEČAN
Šalek 20, Tel.: 063/857 - 558 Izdelovanje nagrobnikov, okenskih polic in stopnic
a*
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame, setre
LEOPOLDINE JEVSENAK
rojene Gorogranc 6.10.1920 -16.1.1997
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljm in znancem, ki ste mi v trenutkih
bolečine stali ob strani. Zahvala pevcem, gospodu župniku za opravljen obred, gospe Devic za lep nagovor. Posebna hvala gospodu dr.Slaviču za neumorno dolgoletno zdravljenje. Enaka zahvala velja Bolnišnici Slovenj Gradec, dr. Pušnikovi in dr. Benku. Zahvala Ivu Gorograncu in Marti Novinšek za pomoč ob težkih trenutkih.
Žalujoča: hčerka Irena z družino.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tete, tašče in svakinje
JUSTINE PANTNER
Lahove mame iz Sela
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter prispevke za svete maše in za številno spremstvo na zadnji poti.Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju, govornikoma, pevcem in duhovniku za opravljen obred.
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA!
Žalujoči: hčerke Milena, Marjana, Ida, Ivica, Stanka in Darinka z možmi, vnuki, pravnuki
ter ostalo sorodstvo.
Ne bodite žalostni, ker je mama umrla, ampak bodite veseli, da ste z njo živeli.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 83. letu za vedno zapustil naš dragi
mož in oče
IVAN PUSTINEK
iz Kavč
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše, Rudarski godbi, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za lepe besede slovesa, cestni straži in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih urah. Posebna zahvala gospe dr. Hribarjevi, sestri Nevenki, patronažni sestri Slavici ter negovalkama Sandri in Bernardi za vso skrb in pomoč v času bolezni. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za cerkveni obred. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Kristina, sin Milan z družino ter ostali sorodniki.
Mnogo prezgodaj nas je nepričakovano zapustila naša najdražja mama, omica, tašča, sestra in teta
JUSTINA GOSTEČNIK
20.3.1934 - 18.1.1997
iz Sercerjeve 15
Zlata mama si bila in takšna boš za nas ostala. Hvala Ti za vso ljubezen, ki si nam jo dala.
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki
so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Najlepša hvala tudi godbi Zaija Šoštanj za zaigrane žalostinke, govorniku za iskrene besede in gospodu duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: hčerka Marta z možem, vnukinja Jerneja, hčerka
Petra z možem, vnukec Gal.
V SPOMIN
Najin čudoviti sin
MIRKO SEMOLIC
je v starosti triintrideset let 28. januarja 1992 nenadoma umrl. Slutil si, Mirko, hladno nevarnost, ki Te je obkrožala. Znebiti pa se je nisi mogel pravi čas, dokler si bil dovolj močan, ker si bil premil -
predober. Zahrbtno Te je prehitela smrt s sopotnico - grabežljivost. Naši prijatelji pa nama dajejo del Tvoje topline, ljubi sin, za katero je bilo vredno in
lepo živeti.
Hvala vsem, ki najinemu sinu ostajate prijatelji.
Žalujoča mama in oče.
ZAHVALA
V 42. letu starosti nas je 2. januarja 1997 tiho zapustil
JOŽE DOLAR
s.p. MESARSTVA "D" iz Velike Pirešice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in drugo pomoč.Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja
ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, govornikom za lepe poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Hvala prijateljem in Gasilskemu društvu za spremstvo na zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat havala!
NJEGOVI NAJDRAŽJI!
Odšel si tiho, nemo, brez besede in brez smehljaja, brez solze in vzdiha, - tako zvečer ugasne zarja tiha...
(I. Gruden)
Zaman bil ves je boj, zaman bili so dnevi vsi trpljenja, srce slabše od volje do življenja.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega
MARTINA ŽAGARJA
18.10.1941 - 21.1.1997
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izražena sožalja, za spremstvo na
pogrebu ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Rusu, pevcem, godbi, govornikom za čustvene besede, gospodu duhovniku za svečan obred ter APS Velenje.
Žalujoči vsi njegovi.
-—
____
FOTO KARIKATURA
Ja, pa kaj! Pelji dalje, so bile pač zimske sani premajhne
za vso slovensko pomlad.
Velenje
Prvi koraki na smučkah za najmlajše
Smučarski sklub Velenje in
združenje učiteljev smučanja sta tudi letos v Velenju organizirala začetno učno uro smučanja za najmlajše iz velenjskih vrtcev. V sodelovanju z vrtci so igre na snegu in prve korake na smučeh imenovali »vrtec na snegu.« Prvič so tak vrtec organizirali preteklo soboto in nedeljo, vnovič pa ga bodo še to soboto in nedeljo.
Organizatorji so morali letos zaradi zaprtega smučišča v Šaleku vrtec na snegu izvesti nad osrednjim otroškim igriščem ob velenjskem bazenu. Seveda bi bilo za tovrstno obliko

» f
.m-1 •
Prvi smučarski koraki so najtežji, tako kot tisti pravi prvi
koraki
učenja bolj primerno smučišče z vlečnico v Šaleku, pa žal to ni možno. To dejstvo 25 malčkov v soboto in nedeljo ni preveč motilo. Ob veselju, igri in prvih korakih s smučmi so bili mali nadebudneži zelo poslušni in so pozorno spremljali smučarske učitelje. Že po dveh urah so nekateri postali pravi »mojstri,« glede na njihovo starost in (ne)izkušenost. Vse te in bodoče radosti je seveda omogočila letos zares radodarna in dovolj bela zima.
■ bm
ZŠAM Velenje - Srečanje upokojencev
Aktivnosti v medobčinski organizaciji Združenju šoferjev in avtomehanikov Velenje kljub »mrtvi« sezoni ne manjka. Po lanskoletnem praznovanju 40-obletnice delovanja so člani dobili nov polet za razgiban program dela tudi v tem letu. Med redne naloge sodi tudi že utečeno vsakoletno srečanje up-
okojenih članov ZŠAM Velenje (kar devetdeset jih je v združenju) s člani uprave. Letošnji zbor je bil v gostišču Pri Vidi v Zavodnjah, udeležilo pa se ga je skoraj petdeset upokojenih šoferjev in avtomehanikov.
Ob družabnem pomenku so spregovorili predsednik Stane
Čas, poveljnik uniformirancev Miha Valenci in glavni urednik Prometnega vestnika Jože Miklavc. Poklonili so jim šoferske koledarje, večerjo, kozarček ali dva za srečno novo leto ter za zdravje, ki prav šoferjem v pokoju prehitro pojema.
m J. M.
Skrivna bitja iz gozda '96
dokaj visoko proizvodnjo. Tako so lani izdelali 1,531.147 velikih gospodinjskih aparatov in zanje iztržili okrog 474 milijonov nemških mark. Po proizvedenih količinah so sicer lani zaostali za proizvodnjo iz prejšnjega leta za okrog dva odstotka, vendar jim je za prav dva odstotka uspelo lani iztržiti več kot v pred-
Otroške mojstrovine iz srca in duše
Gorenje
Kljub vsemu visoka proizvodnja
Čeprav so se v Gorenju Gospodinjski aparati hodnem letu. Še vedno prodajo večino izdelkov v letu 1996 soočali z nenehnimi pritiski po (kar okrog 95 odstotkov) na tujih trgih, zato pa zniževanju cen, so kljub vsemu uspeli zadržati lahko poslovanje v letu 1996 štejejo za uspešno.
Tudi letos želijo kljub neizprosnemu boju na svetovnih trgih zadržati določene deleže, predvsem s prilagajanjem po izboru izdelkov in deloma tudi s preusmeritvami na nove trge. Zato prilagajajo proizvodnjo razmeram na trgu.
m h. j.
zgornjesavinjskih in zadrečkih osemletk in njihovih podružnic ter osnovnih šol Karla Destovnika
Lep in prijeten je bil torkov večer v galeriji mozirskega kulturnega doma. Številni otroci, učitelji, gozdarji in krajani so napolnili prostor do zadnjega kotička, bil pa je ta prostor napolnjen tudi s čudovitimi
Posebej je poudaril enkratno ustvarjalno domišljijo otrok in veliko zadovoljstvo ob njihovih mojstrovinah, ki pričajo kako globoko občutijo otroci naravo in kako lepo ta občutja izbrskajo na dan, naj bo z besedo ali risbo.
njih in do narave, kakšna bi bila njihova ocena? Bojim se, da uničujoča. In če bi živali ocenjevale danes predstavljena otroška dela? Prepričan sem, da bi bila ocena - to so naši pravi prijatelji! Želim si, da bi takšen odnos do narave vedno ostal v srcih vseh
otrok in v resnično čast mi je, da jim smem v imenu Zavoda za gozdove izreči priznanje.«
Lojze Zavolovšek in Ivo Stropnik sta z izbranimi besedami spregovorila o navdušujoči ustvarjalnosti in domišljiji mladih umetnikov, oba pa sta tudi izbrala najboljša dela, katerih avtorji so prejeli nagrade.
Prejeli so jih: veliko nagrado za najboljši kratki spis Sanja Prosen (4. A Mozirje), štiri nagrade za odlične spise Tadeja Kolar in Janja*Ločan (4. B KDK Šoštanj), Slavica Bastlj (5. B Gornji Grad), Peter Marcinko (5. A Mozirje), Marko Felicijan (5. A
Kajuha iz Šoštanja s podružnico Topolšica in osnovne šole Gorica iz Velenja so na letošnji natečaj skupno poslali kar 359 likovnih in literarnih del. Res je bila večina likovnih, res pa je tudi, da kakovost vseh prispevko vidno raste iz leta v leto, najbolj pa raste domišljija otrok pri iskanju oblike in načina svojega izražanja, kot je poudarila Marija Sodja Kladnik, kije usklajevala natečaj in izbirala najboljše za razstavo, ki so jo v torek odprli v mozirski ga-leriji. Ob spisih, pesmih, različnih risbah so otroci pod vodstvom svojih mentorjev izdelovali tudi koledarje, zgibanke in stripe, vse na temo »Skrivna bitja iz gozda.« Oceno likovnih del je prispeval akademski slikar Lojze Zavolovšek, literarne pa je predstavil in ocenil slovenist, pisatelj in pesnik Ivo Stropnik.
Svoje pozdrave in navdušenje je najprej izrazil predsednik Savinjskega gozdarskega društva in direktor območne enote zavoda za gozdove Toni Breznik.
Marija Sodja Kladnik, Tone Plesnik, Toni Breznik, Lojze Zavolovšek in Ivo Stropnik, ki so k razstavi prispevali svoj organizacijski in strokovni delež
v življenje. »Vse prveč pozabljamo, da smo del ogrožene narave. Želim, da s te razstave in predstavitve odidete bogatejši za novo idejo, dobro misel in lepo spoznanje,« je dejal Toni Breznik in se obenem iskreno zahvali vsem občinam za razumevanje in pomoč pri izvedbi natečaja.
V imenu Zavoda za gozdove Slovenije je spregovoril Tone Plesnik. Po pozdravu je med ostalim dejal: »Velikokrat radi govorimo, da je narava naša prijateljica in ob tem se je vredno vprašati, če smo tudi mi njeni prijatelji. Če bi se živali »šle politiko« in bi denimo kakšen odbor divjih petelinov ali komisija mravelj ocenjevala naš odnos do
Gorica Velenje); za koledar Mojca Pustoslemšek (4. A Ljubno); za strip Jernej Jakop (4. B Ljubno); velike nagrade za najboljša likovna dela: Snežana Subotič (5.r. KDK ŠOštanj), Anel Babaič (4. r. KDK podružnica Šoštanj), Nika Petek (5.r. Luče); nagrade za dolična dela: Marjeta Lešnik in Sonja Krame (5.r. Mozirje), Mišo Turk (4. r. KDK Šoštanj), Rok Podbrežnik (4.r. Luče) Jan Mori (4.r. Ljubno) Anja Rakun (5.r. Mozirje, podružnica Rečica ob Savinji), Jaka Moličnik (4.r. Luče) in Staša Smarčan (7.r. Mozirje).
V galeriji je na ogled 40 izbranih del.
*jp
Ob predstavitvi nekaterih primerkov snežakov v prejšnji številki Našega časa nam je tiskarski škratek pojedel nekaj vrstic predstavitve snežaka Pepija, "našega velikana".Tega snežaka so naredili pri Planinskem domu na Paškem Kozjaku, visok je bil 4,7 metra, obseg spodnjega trupa pa je bil kar enajst metrov. Snežaka so "na roke delali" štiri dni, pri oblikovanju pa so sodelovali starejši in najmlajši Kozjačani. Ker temu korenjaku ne more do živega niti odjuga, vas vabijo na ogled v živo, saj je obisk na Paškem Kozjaku brezplačen.
Prepolna galerija in veliko zanimanja za izbrana dela
Jože Miklavc
likovnimi deli osnovnošolcev iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Vsi skupaj so se zbrali na sklepnem delu letošnjega razpisa za likovna in literarna dela, ki so ga že tretje leto zapored izvedli Savinjsko gozdarsko društvo, nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije in Zavod za kulturo Mozirje.
Osnovnošolci iz vseh štirih
Gozdarji želijo tudi na ta način negovati odnos do narave, ki naj bi bil najlepša popotnica otrokom