I

Stoletna pratika

dvajsetega stoletja

*

Poleg raznih pripomočkov
za Slovence priredil

O. Brezimenovič

Založil j. Giontini v Ljubljani

1903

• f

K/

103027


Natisnil A. Slatnar v Kamniku.

Predgovor.

¥ 'sak pridni in oprezni gospodar, ki teden za
tednom marljivo opravlja vsakdanje posle,
mora po priliki vedeti, kakšno vreme bo
prihodnji teden, da se ve ravnati. Zaraditega
so se trudili že naši stari predniki, kako bi po
davnih opazovanjih označevali vreme že naprej.
Da pri tem navadno gledamo na obnebje, na
tek premičnic (planetov) in enake prikaze, je
lahko umevno, in sicer prvič zato, ker jih lahko
neprestano opažamo, drugič, ker so vedno enaki,
tretjič pa, ker imajo poseben vpliv na vreme.
Dolga opazovanja so nas naučila malone gotovo
določevati, kakšno bo vreme prihodnje dni; se¬
veda pa ni vse verjetno. Z nekaterimi izmed teh
opazovanj hočemo seznaniti naše častite čitatelje.

Poseben sestav naukov je ta, da se po
nekdanjih opazovanjih od 7. do 7. leta povrača
enako vreme, in temu je baje vzrok vpliv pre¬
mičnic. Ali ta nauk ni resničen.

Vsako leto je podrejeno eni premičnici, in
celota tega časa je razdeljena na sedem vrst,
izmed katerih ima prva vrsta mrzla in vlažna
leta, druga srednje topla, bolj vlažna nego sušna,
tretja bolj sušna nego vlažna, bolj topla nego
mrzla, četrta popolnoma sušna, srednje topla,
peta bolj vlažna, nego sušna in zelo topla,
šesta bolj sušna, nego vlažna in zraven bolj

i*

4

mrzla nego topla, torej nerodovitna in vedno
bolj vlažna nego sušna, bolj topla nego mrzla
leta. Pozneje se bo videlo, v katero izmed teh
vrst spada katero leto in kakšno bo vreme po¬
samičnih let od 1901. do 2001.

Nato hočemo popisati občne vremenske
nauke, utemeljene po prirodnih pojavih, po rast¬
linah, živalih in ljudeh, na katere se moramo
vedno ozirati, in sicer ozirati prav tako, kakor
moramo opazovati vpliv premi čnic na vreme.

Nekaj bomo tudi povedali o opravilih v
hiši in na polju, na travnikih in v gozdih, kar
bo večino čitateljev te knjižice gotovo živo za¬
nimalo ter jih navajalo na mnoga koristna opra¬
vila, zakaj opozarjati hočemo na mnoge zelo
važne koristi, ki se zde mnogim gospodarjem
še kakor kaka skrivnost, ki pa zelo pomnožujejo
pridelke na vrteh in na polju.

Pridejani domači zdravilni pomočki za ljudi
in za živali bodo vsem našim čitateljem gotovo
ugajali, posebna onim, ki žive na kmetih ter ne
morejo takoj k zdravniku. Navedeni so nalašč
samo taki pomočki, o katerih se gotovo ve, da
so mnogokrat ozdravili bolezni in se dajo lahko
rabiti. Kar se tiče zdravil za domače živali, so
tudi izbrana na tak način, in ako se jih go¬
spodar drži ter jih pametno rabi, mu ne bo
treba nikoli ali le malokdaj zdravnika in imel
ne bo nikoli škode v svoji staji.

Ker je „Stoletna pratika", ki jo je leta 1880.
v Ljubljani založil Henrik Ničman, že pošla, smo
izdali novo ..Stoletno pratiko". Bog daj srečo!

Leto in pratika.

M 'as namen je najprej razložiti našim či tat oljem,
4  kaj je leto in kaj je pratika. V splošnem
pomenu je leto daljši oddelek časa, ki okrog
leti, ker vsako leto, ako štejemo dni in noči,
pride v 12. mesecih, ali v 52. tednih in enem
dnevu ali v 365. dneh okrog, in tako leto se
imenuje navadno leto. Solnce pa potrebuje nekaj
več časa nego 365 dni, da dopolni svoj tek,
toda to se nam samo dozdeva, ker ta čas po¬
trebuje le zemlja, da pride okolo mirno stoječega
solnca, ta čas pa znaša 365 dni, 5 ur, 48 minut
in 48 sekund. Solnčno leto je torej 5 ur, 48 minut
in 48 sekund daljše, nego je navadno leto, in
razloček med navadnim in solnčnim letom znaša
v 4 letih 23 ur, 15 minut in 12 sekund, torej
malone en dan, v 8 letih še enkrat toliko, v
400 letih 96 dni, 21 ur in 20 minut. Iz tega se
vidi, da se navadno leto toliko dalje odmika od
solnčnega leta, kolikor več let mine. Zaraditega
bi se lahko zgodilo, da bi po več minulih letih
v pratiki kazalo že poletje, ko bi bila po solneu
še zima.

6

Razloček med navadnim in solnčnim letom
so spoznali že stari zvezdogledi in so zaraditega
rabili razne pripomočke, da bi pratično leto urav¬
nali po solnčnem. Julij Cezar (umorjen leta 44.
pred Kr.), mož sila bistre glave, eden izmed
največjih vojskovodij starega in novega veka,
izboren govornik in spreten pisatelj, je leta 47.
pred Kr. pratiko izboljšal in popravil, ker je
postavil vanjo med listopadom in grudnom dva
meseca brez imena. Eden teh dveh mesecev je
imel 34, drugi pa 33 dni. Na ta način je bilo
tisto leto 14 mesecev dolgo in zopet uravnano
po solnčnem letu. Da bi se pa sčasoma pratično
leto zopet ne ločilo od solnčnega, je ukazal Julij
Cezar vsako četrto leto med 23. in 24. svečanom
vriniti en dan v pratiko, da je tako vsako če¬
trto leto imelo 366 dni. Tako leto se sedaj ime¬
nuje prestopno leto. To po Juliju Cezarju po¬
pravljeno in zboljšano pratiko, ki se je po njem
imenovala Julijeva pratika, so do leta 1582. po
Kr. rabili tudi vsi kristjani v Evropi.

Ker pa ima solnčno leto 365 dni, 5 ur,
48 minut in 48 sekund, znašajo te ure, minute in
sekunde v štirih letih samo 23 ur, 15 minut in
12 sekund; torej je Julij Cezar, vloživši vsako
četrto leto en dan v pratiko, v slednjih štirih
letih 44 minut in sekund preveč pridel k letu.
Ta sicer ne velika pomota je v 129 letih na¬
nesla toliko, da je bil leta 82. po Kr. že en dan
v Julij evi pratiki preveč, v drugih 129. letih pa
sta bila že dva. Ta neznatna Julijeva pomota
je bila vzrok, da so v 16. stoletju dnevno in
nočno enakost, ki je vedno dne 21. sušca, imeli
že 11. sušca. Ko bi se ravnali po Julijevi na-

7

redbi in bi vsako četrto leto en dan pridevali
pratiki, bi imeli sčasoma že v mesecu svečnu in
potem v prosincu dnevno in nočno enakost,
dasi sta si dan in noč, ako se računa po solncu,
enaka edino le dne 21. sušca. Da se ta pomota
odpravi, je ukazal papež Gregorij XIII., naj se
pratika popravi in iz Julijeve pratike izpusti
10 dni, da pride dnevna in nočna enakost tudi
v pratiki zopet na svoje prvo mesto, to je na
dan 21. sušca. Dnevi pa, ki jih je papež ukazal
črtati iz pratike, so bili med 4. in 15. vinotokom
leta 1582. Tako so torej tisto leto od 4. presko¬
čili precej na 15. vinotok, da so došli solnčno
leto. Da bi se pa pratično leto sčasoma zopet
ne ločilo od solnčnega in da bi se bodoče čase
dnevna in nočna enakost ne premeknila s svo¬
jega mesta v pratiki, to je dne 21. sušca, je
ukazal papež Gregorij, da se morajo pratiki
dnevi tako-le pridevati, ali kar je eno, prestopna
leta narcjati: 1.) Tri'leta zaporedoma naj bodo
navadna leta, izmed katerih ima vsako 365 dni;
vsako četrto leto naj bo po Julijevi naredbi
prestopno leto s 366 dnevi. 2.) Zadnje leto tri-
stoletja bodi navadno leto, a zadnje leto četrtega
stoletja prestopno leto.

Po tej papeževi naredbi se torej v 400 letih
vtikajo dnevi po tem-le številu: V prvem sto¬
letju 24, v drugem 24, v tretjem 24 in v četrtem
25, vseh skupaj 97 dni. Ker je pa solnčno leto
za 48 minut in 48 sekund daljše nego pratično
leto, in ker te ure, minute in sekunde v vsakih
sto letih narasto za 24 dni, 5 ur in 20 m in ut,
v 400 letih pa zneso 96 dni, 21 ur in 20 minut,
po Gregorjevi naredbi pa se v 400 letih vtakne

8

97 dni, se vidi, da se v vsakih 400 letih prilo¬
žita 2 uri in 20 minut preveč. Tudi ta neznatni
razloček narase v devetkrat 400 letih za en dan,
zakaj devetkrat po 2 uri in 40 minut znaša
ravno 24 m-, to je en dan. Zato je treba v vsakih
3600 letih izpustiti en dan, če se namreč zadnje
leto 3600, ki je po papeževi naredbi prestopno,
naredi za navadno leto. Ako se torej pri nare-
janju pratike tako ravna, tedaj se šele pratično
leto strinja s solnčnim letom.

Tukaj nam je treba še opomniti, da so vsi
rimokatohški kristjani sprejeli pratiko, ki jo je
bil dal papež Gregorij XIII. 1.1582. popraviti in
uravnati, po solneu; samo protestanti, Grki, Rusi
in nekateri razkolniki je niso hoteli sprejeti, in
sicer zato ne, ker jo je dal popraviti papež. Vsi,
kateri te pratike niso hoteli sprejeti, so ostali v
svojih pratikah 10 dni za nami. To je na vsak
način provzročalo mnogo zmede v vsakdanjih
opravilih, kar so jih imeli rimokatoličani s pro¬
testanti in razkolniki. Sčasoma bi se bilo bati
še večjih zmed, zato so se protestanti po nem¬
ških deželah leta 1700. vdali, sprejemši pratiko
papeža Gregorija; preskočili so namreč v svoji
pratiki 11 dni od dne 18. svečana na dan 1. sušca
ter se glede na leto zedinili z v  rimokatoliki.
Pozneje so se tudi Angleži in Švedi poprijeli
naše pratike. Samo Rusi, Srbi in Grki se še drže
Julij eve pratike ter so zdaj 12 dni za nami.
Ako hoče kdo zvedeti, kateri dan imajo sedaj
po naši pratiki, naj šteje po naši pratiki 12 dni
nazaj; ako pa hoče zvedeti iz staroverske pra¬
tike dan po naši pi’atiki, naj k njih pratiki do-
šteje 12 dni.

9

Da je pratika koristna in zelo potrebna pri
vsaki hiši, ve vsak pametni človek iz svoje
izkušnje; tega nam torej ni treba dokazovati.
Iz nje je namreč moči zvedeti leto, mesece, tedne,
dneve po Kristusovem rojstvu, nedelje,^ praz¬
nike in druge posebne čase v letu. Ce nam
pove pratika vse to samo za eno leto, se jej
pravi letna pratika; če nam pa to kaže sto let
naprej, se imenuje ..Stoletna pratika 11 .


10

Popisovanje sedmerih letnih premičnic

od leta 1901. do leta 2001.

11

I. Saturn

vlada v naslednjih letih: 1902, 1909, 1916, 1923,
1930, 1937, 1944, 1951, 1958, 1965, 1972, 1979,
1986, 1993, 2001.

Do leta 1781. so zvezdoznanci mislili, da
je ta premičnica najskrajnejša našega premič-
ničnega sestava. Ako štejemo od solnea, je Sa¬
turn 89. premičnica ter je 9 V 2  krat bolj daleč
od solnea nego naša zemlja in 772 krat večja od
nje. Da dovrši svoj tek okolo solnea, potrebuje
malone 30 let. Na obnebju jo je lahko spoznati,

12

ker ima jako slabo rdečkasto luč. Na sredi ima
ta premičnica jako širok obroč.

Saturnova leta so navadno mrzla in mokra;
in dasi je časih tudi suho vreme, vendar vobče
večinoma dežuje, torej zaradi mokrote pod to
premičnico ni posebne rodovitosti.

Pomlad.  Pomlad je izpočetka zelo suha
in do majnika zelo mrzla. Dasi so v početku
malega travna nekateri dnevi topli, vendar hitro
zopet nastopi mraz. V majniku je podnevi pri¬
jazno, ponoči pa prav mrzlo, in to je vzrok
škodljive suše. Ako je vmes tudi kaj dežja, pada
navadno nevarna slana. Proti koncu pomladi
nastane ugodno, toplo vreme, vendar časih de¬
žuje vmes. Trava raste slabo, cvetice so pozne.

Poletje  je mr zlo in v njem je le malo dni
brez dežja. Zbok tega je letina dokaj slaba.
Samo polovica malega srpana je lepa in topla;
in to mora vsak gospodar porabiti, ker je poz¬
neje vreme zmerom mokrotno in viharno. Tudi
je mnogo nalivov.

Jesen  je zelo mokra in mrzla. Kaj skoro
nastane mraz, in za njim nastopi zopet viharno
in mokro vreme. Sredi vinotoka je sila mrzlo,
listopad pa je moker in topel.

Zima.  Zima trajajoča do dne 21. sušca, je
izpočetka mokra in deževna, večkrat je povodenj.
Proti 21. grudnu nastane velik mraz; sneg za¬
pade, ki ostane do malega travna. Ker je zima
zelo dolga, je dobro, da si vsak gospodar pri¬
skrbi mnogo klaje in stelje, ker bi sicer trpel
škodo. Tudi z drvi se mora založiti, da mu zima
ne bo prehuda.

13

Vreme v posameznih mesecih in dnevih.

Sušeč. Od dne 22. do konca neprijazen in
oster, vsak dan mraz. Dne 30. pade sneg - , vreme
je zelo mrzlo.

Mali traven.  Do 4. zelo mrzlo, a 5. jako
lep in topel dan; 6. srednje; od 7. do 9. motno
in deževno; od 12. do 18. jasno, jako mrzlo in
viharno; 19. precej deževno; od 20. do 22. ne¬
ugodno in mrzlo; 23. vroče in soparno; 24. in
25. motno, topel dež, zdajpazdaj solnce, od 26.
do 28. lepo in soparno; 29. dež, potem lepo do
konca.

Veliki traven.  1. in 2. lepo, 3. zjutraj
mraz, sicer lepo; 4. grom in ploha; 5. neprijazno
in hladno; 6. srednje; od 7. do 20. po noči
hladno; od 21. do 24. toplo; 27. neugodno; od

21. do 24. toplo; 27. neugodno; od 28. do 30.
motno in dež; 31. nevarna slana in veter, proti
večeru dež.

Ržni cvet.  Od 2. do 4. precej mrzlo in
neugodno; 5. mrzel dež; 6. mokro in mrzlo; od
7. do 9. topel dež in solnce vmes; od 10. do 24.
srednje; 26. dež; 28. krasno vreme; 30. motno.

Mali srpan.  1. motno; 2. motno in ne¬
ugodno ; 3. dež; od 4. do 8. sila vroče in lepo;
10. po noči dve nevihti; 11. silen dež neprestano;

22. do 28. velika vročina, potom dežuje do konca.

Veliki srpan.  2. motno in malo dežja;
6. lepo vreme, vendar mraz ponoči; 7. grom in
ploha; 8. precej lepo; od 9. do 14. vsak dan dež;
15. motno; 16. lepo; 17. proti večeru motno;
18. silna nevihta in ploha; do konca mokro,
zbok česar zrnje na polju začne kliti.

14

Kimovec. Od 2. do 5. veter in mraz; 6.
topel dež in grmljavica; 8. neprestano dež; 13.
in 14. slana; 15. jasno in toplo; 16. motno in
mraz; 17. motno brez mraza; 18. zjutraj megla
in mrzlo kakor pozimi; do konca jako mrzlo
in viharno.

Vinotok. Od 1. do 8. dež in nevihta; 9.
viharna nevihta; 10. in 11. jasno; od 12. do 23.
motno in deževno; od 24. do 26. dež in megla;
od 29. do konca mraz in megla.

Listopad.  1. megleno; 2. in 3. jasno, čisto
in mrzlo; 4. in 5. dež; od 6. do 8. lepo; od 9.
do 12. dež; od 13. do 15. majhni nalivi; 16. do
22. motno in vsak dan dež; 23. in 24. jako mrzlo;
28. lepo, ponoči dež; 29. jasno; 30. veter.

Gruden.  Od 1. do 4. srednje; 5. dež in
sneg, potem se zjasni do 8., ko dežuje vos dan;
9. toplo in motno; 10. silen dež; 11. krasno
vreme; 12. motno; 13. silni nalivi; 14. do 18.
motno; 20. jasno in led; od 21. do 29. srednje in
mrzlo, vmes tudi sneg; 30. jasno in mrzlo; 31.
zjutraj megla, potem motno.

Prosinec.  1. motno; 2. do 4. motno in
mrzlo; 6. sneg in dež; 7. in 8. malo snega; 9.
motno; 10. in 11. sneg; 13. motno in veter; 14.
sneg; 16. motno in veter, zraven srednje mrzlo
do 19.; 20. in 21. huda zima; 22. in 23. veter in
sneg; 24. in 25. jasno, čisto in jako mrzlo; 26.
grozna zima; 29. in 30. sneg in močan veter;
31. zopet strašna zima.

Svečan.  Od 1. do 5. jako mrzlo; 7. jako
mrzlo; od 8. do 10. tako mrzlo, da zmrzujejo
drevesa, ptice v zraku in mnogi ljudje; 11. ne-

15

kaj ugodnejše, a vendar še huda zima, ki 12.
malo odneha; 13. in 14. silen vihar, sneg in
mraz; 15. motno in nekaj snega; ponoči jako
mrzlo; 16. in 17. velik sneg; 18. motno, nekaj
snega in mrzlo ; 19. motno in mrzlo; 20. prijetno
toplo; od 21. do 28. dež, ki veliki sneg večinoma
raztopi; 29. zjutraj mraz, ob 10. uri ploha, med
11. in 12. uro grmljavica, potem dež, dokler se
zvečer vreme ne izpremeni, ponoči zopet silen
dež in vihar.

Sušeč. 1. deževno; od 2. do 4. silen veter,
v jutru sneg, ki se zvečer meša z dežjem, zra¬
ven je mrzlo; 5. in 6. lepo in jasno; od 7. do 9.
dež; 11. sneg; 12. neugodno; 13. in 14. lepo,
vendar v jutru led; 15. sneg; 16. in 17. jasno
in mrzlo; 18. jako mrzlo; 19. in 20. jako mrzlo
in sneg; 21. mrzlo, veter in sneg.

Rodovitost.

Jarina. Ker je pomlad mrzla in neugodna
in ker postane vreme šele pozno toplo, se ne
sme rano sejati; pozna setev je najboljša.

Sočivje (grahorka, grah, leča itd.) se mora
sejati v suho zemljo, ker sicer gnije; ječmen se
obnese precej dobro, samo da gaje precej težko
dobiti pod streho kakor drugo zrnje; tudi klije
na polju. Konoplje in lanu prirase precej, dobro
se obnese korenje. Sena je polno, istotako otave,
toda gospodar se mora podvizati, da ju dobi v
parno. To in prihodnje leto bi kazalo seno in
slamo shraniti za prihodnja suha leta.

Tudi zimščina je slaba.

16

Jeseni je treba rano sejati, ker seme v de¬
ževju polagoma rase.

Sadja je precej, posebno sliv in hrušk.

Hmelja in vina je malo, in vino je čisto
slabo. Zgodaj se mora začeti brati, da grozdje
ne pozebe.

Mnogo škode nareja golazen; v zrnju je
mnogo črvov, na polju mnogo kač, krastač in
miši.

Ribe. Proti jeseni je mnogo raznovrstnih
rib, samo postrvi in zlatovk je vse leto malo.

Proti jeseni jako razsajajo bolezni kakor;
trešlika, griža, trganje, žoltica.

II. Jupiter.

Razen Venere se nam kaže Jupiter naj¬
jasneje in najsvetleje. Njegova luč je zelo živahna,
posebno o polnočnih urah, ako stoji solncu na¬
sproti. Jupitra je lahko spoznati po velikosti in
sijaju. Ako računamo od solnca, je Jupiter 88.
premičnica. Da zvrši svoj tek okolo solnca, po¬
trebuje skoro 12 let. Petkrat bolj daleč je od
solnca nego naša zemlja in je 1414 krat večji
nego ona. Spremljajo ga štirje meseci.

Jupiter vlada v naslednjih letih: 1903, 1910,
1917, 1924, 1931, 1938, 1945, 1952, 1959, 1966;
1973, 1980, 1987, 1994.

Jupitrova leta so navadno precej dobra,
toda večinoma bolj mokra nego suha; zima je
huda, pomlad pride pozno, zato tudi vse silje
dozoreva pozno; žetev se časih zakesni za cele tri
tedne. Vobče so Jupitrova leta v vsakem oziru
rodovitna.

17

Pomlad  je do majnika mokra in mrzla;
od 10. do 18. majnika zmerno topla in precej
prijetna, potena pa do konca mokra in mrzla.

Poletj  e je izpočetka tudi mrzlo in mokro,
v sredi vendar dobro, polno neviht in proti
koncu vroče. Ako je katero Jupitrovo leto suho,
je zrnje jako drago.

Jesen  je od začetka do konca zelo deževna.

Zima  ima samo malo jako mrzlih dni, a
mnogo snega. Proti koncu ni snega, toda časih
razsajajo tudi silni vetrovi.

Treme v posameznih mesecih in dnevih.

'Sušeč.  Od 22. do 24. sneg in dež; 25.
začne zmrzovati in ostane mrzlo, jasno in lepo
do 27., potem je vreme motno, dež lije do
konca.

Mali traven.  Od 1. do 9. je vreme jako
lepo, tedaj pa začne deževati; sploh je vreme
do konca jako premenljivo.

Veliki traven.  1. se vreme zjasni in je
2. čisto lepo in toplo ter traja tako do 12., ven¬
dar so vmes poleg grmljavice nevihte; 22. je ne¬
prijazno ; 23. motno; od 24. do 29. motno s prše¬
njem, potem do konca tako mrzlo, da trta, ka¬
tera je že bolj pognala, trpi veliko škodo.

Rž ni cvet.  Izpočetka neugodno, veter in
slana do 8., potem lepo toplo do 21. Nato pride
vetrovno, deževno in točevno vreme; 24. je slana,
potem toplo, lepo vreme do konca.

Mali srpan.  Od 1. do 8. je vreme hladno;
od 9. do 12. vroče, noči hladne; 13. in 14. na¬
stane velika suša, ki traja do konca.

2

18

Veliki srpan. Od 1. do 8. lepo in toplo,
potem do 11. neprijazno, nato je do konca
meseca vedno lepo vreme.

Kimavec.  Do 10. neprijazno vreme, ker
dežuje, potem do 14. lepo vreme; potem je ne¬
prestano 8 dni dež, a 8 dni lepo; od 21. do 25.
zopet dež; sedaj lepo do konca.

Vinotok.  Od 1. do 8. lepo, potem motno
vreme; 14. in 15. lepo; 16. srednje lepo; 17.
začne slana padati in 18. zmrzovati; od 19. do 21.
popoldne vedno toplo in lepo; od 27. do konca
motno.

Listopad.  Od 1. do 6. je vreme popolnoma
lepo, 7. pa pride dež, ki traja 10 dni;  od 11. do
16. je sneg, potem tri dni lepo, in potem nepri¬
jazno vreme do konca.

Gruden.  Ta mesec se začne z neprijaznim
Vremenom; vedno je dež, sneg in megla; 16. se
izpremeni in ostane suho do 18., potem je pa do
27. neprestano mraz; 28. je dež; 30. in 81. jo
lepo jasno vreme.

Prosinec.  Ta mesec je malone vedno lep
in ne premrzel.

Svečan.  Ugodno vreme minulega meseca
ostane do 12.; od 13. do 18. sneži in veter piše;
potem je do konca sila mrzlo.

Sušeč.  Ta mesec se začne z mrzlimi ve¬
trovi in mrazom po jutrih, dočim večer rosi; 8.
je dež in sneg vmes; od 10. do 21. neprestano
mrzlo.

Rodovitost.

Jarina. V Jupitrovih letih rase sila mnogo
ječmena in ako poletje ni sušno, se mora to

19

zrnje shraniti, kor ga potem ne bo dve leti.
Tudi grahorka se obnaša dobro, malo je pa ovsa,
graha in prosa, konoplje so lepe, istotako lan,
toda oboje ostane kratko. Sena in otave, zelja
in repe je tudi mnogo, toda ne povsod, potem
pa dve leti ne bo niti enega niti drugega.

Zimščina. Jeseni kakor tudi spomladi se no
smejo ovce pasti na setvah, ker je pomlad pozna,
da se na tak način ne ovira setvina rast.

Jesenska setev. Ta se mora zgodaj spraviti
v zemljo, dasi pozno začne zmrzovati, ker je
prihodnja pomlad suha in neugodna. Ako je setov
lepo zrastla, kar se rado dogaja, se smejo ovce
puščati nanjo.

Sadja je malo, posebno koščičevega. Želoda
ni celo nič, vendar pa je nekaj bukevce.

Hmelja je malo, toda njegova vrednost je
velika.

Vinstvo. Vino priraste slabo, ker je navadno
rana in mrzla jesen, da grozdje ne more prav
dozoreti. To je večinoma po takih vinogradih,
kjer je največ šipona nasajenega.

Golazen. Leta druge vrste so večinoma mrzla,
in zbok tega ne more biti mnogo golazni, samo
miši je na jesen primeroma mnogo.

Bolezni niso nevarne, samo bolehavosti se
pojavljajo pogostoma.

III. Mart.

Ako računamo od solnca, je Mart četrta
premičnica. Tek okoli solnca zvrši v enem letu
in 322 dneh. Mart je 5y 2 krat manjši od naše
zemlje. Lahko ga je spoznati, ker njegova ve-

2 «

20

likost pada in raste kakor luna. Njegova luč
je rdeča kakor ogenj.

Mart vlada v naslednjih letih: 1904, 1918,
1925, 1932, 1936, 1946, 1953, 1960, 1967, 1974,
1981, 1988, 1995.

Martova leta so vedno bolj sušna nego
mokra, in ako so tudi nekatera mokra, jih je
vendar večina sušnih.

Pomlad  je navadno sušna, neugodna in
mrzla. Zato ni smeti puščati ovac na travnike,
pa tudi ne na setve. Do 9. junija sta pogostoma
slana in mraz.

Poletje.  Martova leta so najbolj vroča,
tudi noči so vroče. Zato usahne mnogo virov, pa
tudi v potokih in rekah se voda krči.

Jesen.  Tudi Martove jeseni so bolj suhe
nego mokre, in zaraditega priraste v njih dobro
vino. V vinotoku sicer večkrat zemlja nekaj
malo zmrzne, vendar pa je listopad topel. Pred
adventom ni prave zime.

Zima  je bolj suha, nego mokra, izpremen-
Ijiva in mrzla.

Vreme v posameznih mesecih in dnevih.

Sušeč.  22. zmrzne v jutru rano, tudi pri¬
hodnji dnevi so ponoči hladni, inače lepi.

Mali traven.  Mraz, ki je bil minulega
meseca ponoči, ostane do 10., potem je do 23.
ugodnejše vreme; potem pride zopet slana in
neugodno vreme do 29. in tedaj se začne lepo,
prijazno vreme.

Veliki traven.  1. in 2. lepo, 3. grmlja-
vica, potem zopet neugodno, motno in hladno

21

vreme do 8., tedaj pa ostane 3 dni lepo; ponoči
11. je led, nato ostane mrzlo do 20,; od 21. do
20. lepo toplo; 30. slana in led; tako tudi 31.

Ržni cvet.  Ta mesec se začne s slano,
nato pride motno vreme, 9. je zopet slana, po¬
tem ostane do konca toplo vreme.

Mali srpan.  Ta mesec se začne z veliko
vročino podnevi in ponoči. Zato tudi skoro
vsak dan grmi, pada veliko debele toče in po-
gostoma udarja. To vreme ostane do 12., potem
je do 28. motno in malo mrzlo; od 29. do 31.
dežuje neprestano.

Veliki srpan.  V jutro megla, podnevi
pa lepo toplo, potem vročina do konca.

Kimavec.  Ta mesec se začne s krasnim
vremenom, ki traja do 13.,, potem se začne
hladno in jesensko vreme; skoro potem je zopet
lepo in ostane do 28., ko postane motno in de¬
ževno vreme, ki traja do konca.

Vinotok.  Motno, slabo vreme minulega
meseca ostane do 9.; od 10. do 16. je slana in
mraz; 17. je lep poletni dan, potem mrzlo, zopet
lepo; od 27. do 30. precej mrzlo.

Listopad.  Do 10. je precej mrzlo; popol¬
dne je vsak dan prijazno in toplo; 11. se začne
motno vreme in megla, nato nastopi dež do
18., potem pa do 30. zopet zmrzuje, vendar sije
popoldne solnce kaj ljubko.

Gruden.  Tudi ta mesec se začne z mra¬
zom, nato nastopi motno vreme, dež, zima in
led; 10. je sneg, potom do 19. zmrzuje, potlej
dežuje, a za tem dežjem pride zopet hitro mrzlo
vreme, ki traja do konca.

22

Prosinec. Izpočetka mrzlo, motno in de¬
ževno ; 16. ledeno in mrzlo nekoliko dni; od 20.
do 27. sneg, potem deževje in sneg do konca.

Svečan.  Početek tega meseca je moten in
deževen; od 9. do 12. lepo prijazno vreme, po¬
tem 3 dni sneg; 16. deževje, potem je pa zopet
mrzlo; 21. je dež in solika, potem sneži in
ostane do 28. zelo mrzlo.

Sušeč.  Ta mesec ima od 1. do 20. neugodno
in grdo vreme.

Rodovitost.

Poletna setev. Ako se ječmen poseje zgodaj
na svežo, dobro njivo, se dobro obnese; na pes-
nati njivi pozno posejani ječmen daje malo do¬
bička. Oves raste samo na dobrih njivah, in to,
kolikor ga zraste, je dobro. Na mokrotnih tleh
se obnesejo grah, leča in gralaorka srednje, sicer
slabo. Proso naj se poseje zelo zgodaj. Konoplja
in lan ostaneta tanka, vendar sta dobra. Sena
in otave je malo.

Zimska setev. Rži je obilno, tudi je dobra;
pšenica je srednja, vendar se ovce spomladi ne
smejo pasti po njej.

Jesenska setev. To leto se ne sme sejati
prezgodaj.

Hmelj ugonablja spomladi slana in ostri
zrak, poleti pršenje, toda, kolikor ga ostane, je
dober.

Vinstvo. Vino je v Martovih letih navadno
sladko in močno, za tem letom prideta samo še
dve dobri vinski letini. Vsak gospodar, ako mu

23

je možno, stori dobro, če si nekaj vina prihrani
iz tega leta.

Sadje. Hruške obrode zelo dobro, jabolka
dobro, a sliv in črešenj je malo; orehov in že¬
loda je malo, pa še to vse drobno in črvivo.

Golazen. Ker je vreme suho, semnožekače.
Tudi je mnogo kobilic.

Rib je malo.

Bolezni. Vročinske trešlike so v Martovih
letih pogostoma, tudi griža rada razsaja.

IV. Solnce.

Solnce je za zemljane najvažnejše svetovno
telo, ker bi brez njega ne mogli živeti. Solnce
je naj svetlejše. Njegova površina je 12.548 krat
večja nego naša zemlja.

Solnce vlada v naslednjih letih: 1905, 1912,
1919, 1926, 1933, 1940, 1947, 1954, 1961, 1968,
1975, 1982, 1989, 1996.

Solnčna leta so suha, srednje topla in ro¬
dovitna.

Pomlad  je topla in precej mokra, posebno
v malem travnu, ki se odlikuje z zelo premen-
Ijivim in neprijaznim vremenom, dočim je veliki
traven lep in suh, proti koncu je pa v njem
mraz, ki nastopi časih že meseca ržnega cveta.
Zato se ovce ne smejo puščati na setve in
travnike.

Poletje.  Celo meseca ržnega cveta se je
treba bati slane in mraza, vendar je pa videti,
da bo velika suša. Veliki srpan je izpočetka
grd, viharen, toda v kratkem se zjasni, in potem
jo lep. Poletni dnevi so vroči, noči pa so hladne.

24

Jesen in zima sta prijetni, suhi in jasni,
toda skoro začne padati slana in je mraz; po
slednji mrzloti in po neugodnem vremenu pa se
kmalu obrne na bolje. Svečan se začne z zelo
lepim vremenom, a konča se z veliko zimo, ki
traja do sušca.

Vreme v posameznih mesecih in dnevih.

Sušeč.  Od 21. do 23. jako mrzlo; od 25. do
konca je v jutru vedno led, ki pa se topi po¬
dnevi.

Mali traven.  Od 1. do 3. neugodno in
mrzlo; 4. lepo in vroče; 5. do 7. srednje; 8.
vetrovno s ploho; od 9. do 15. lepo, jasno in
vroče; 18. nalivi in nevihte; od 19. do-22. lepo,
potem neugoden zrak, nevihta in grmljavica;
25. jako mrzlo, zraven motno in viharno; 30.
motno.

Veliki traven.  Od 1. do 3. neugodno in
mrzlo; od 4. do 15. je vreme lepo in toplo z
rahlim dežjem in grmljavico; 24. je zjutraj led;
27. čisto lepo; 28. in 29. mrzlo in nekaj dežja;
30. zjutraj zmrzne, potem dežuje in sneži ves
dan.

Ržni  cvet. 1. je vreme neprijazno; 2. lepo;

3. veliki nalivi; od' 4. do 8. neugodno in nepri¬
jazno; 9. toplo in ugodno; 10. nestalno; od 11.
do 14. hladno, proti večeru toplejše; 15. dežuje
noč in dan; 20. je zjutraj jako mrzlo; 22. in 23.
ugodno toplo; 24. dež in nalivi; 26. jako mrzlo
in dež do konca meseca.

Mali srpan.  Od 1. do 3. mrzlo in motno;

4. toplo; 6. zelo mrzlo; od 7. do 18. lepo toplo;

25

19., 20. in 21. dež; od 22. do konca lepo jasno
in vroče.

Veliki srpan.  Od 1. do 6. je lepo jasno
in vroče; 7. se nebo pooblači; 8. jako dežuje; od
9. do 11. motno in nekaj dežja; 13. lepo; 14. in
15. je ponoči slana; 16. silna grmljavica in
ploha; 17. mrzel dež;  od 18. do 25. jasno in zelo
vroče; od 26. do 28. vsak dan nevihta in ploha;
30. in 31. nestalno.

Kimavec.  Od 1. do 3. toplo vreme, 4. po¬
noči nevihta in ploha; 5. do 6. jasno; 10. lepo;
11. malo dežja, po tem lepo do 18., ko nastane
nestalno vreme, ki traja do 25.; 26. se razjasni;
27. je lepo in vroče; od 29. do konca dež.

Vinotok.  1. lepo; 2. in 3. je zjutraj zmrzlo
in jasno; od 4. do 6. je lepo toplo; 7. dež ves
dan; od 8. do 14. je motno in mrzlo; 15. je ve¬
trovno, motno in deževno; 16. velik veter in
sneg; 19. nestalno; od 21, do 27. jako dežuje in
časih sneži vmes; 28. in 29. je precej lepo; 30.
motno in mrzlo.

Listopad.  Od 1. do 14. neprestano dežuje
in je precej mrzlo; 16. sneg ponoči; od 17. do
20. dež; od 21. do 26. lepo toplo in to vreme jo
kakor poletno ter traja do konca meseca.

Gruden.  Od 1. do 2. sneg; 3. do 6. ne¬
stalno vreme; v noči 10. huda zima in potem
velik sneg; 11. in 12. grozna zima; 13. in 14.
toplejše vreme in sneg; 15. jasno in jako mrzlo;
do 20. polagoma sneži, potem pa je sneg do
konca meseca.

Prosinec.  Od 1. do 7. motno in mrzlo, 4.,
5. in 6. veliki nalivi, nato pride od 7. do 9. huda

26

zima; od 11. do 15. dežuje; vmes so tudi nalivi;
od 23. do konca je cisto nestalno, veter, sneg in
megla.

Svečan.  Od 1. do 7. motno, deževno, meg¬
leno in vetrovno; 8. jasno in precej mrzlo; od
9. do 12. motno, sneg in dež; od 13. do 16. jasno
in čisto, pa tudi mrzlo; 18. dež in sneg; od 19.
do 22. mrzel veter; od 23. do 26. jasno, mrzlo
in ledeno, ker ponoči dežuje, 28. neugodno in
mrzlo.

Sušeč.  Od 1. do 7. mrzlo, neugodno in ve¬
trovno ; 8. do 17. jako mrzlo: 19. dež in veter s
snegom; od 20. do 21. dež in jako mrzlo, po¬
poldne pa lepo jasno.

Rodovitost.

Poletna setev. Posejati se mora tako zgodaj,
kakor je le mogoče, da setev, ko nastane vreme
suho, že precej zraste; ovsa in ječmena ne zraste
mnogo, a vendar je to dobro. Proso, ki je bilo
rano posejano, je lepo; graha, leče in grahorke
je malo, ako to ni posejano v dobro in mokrotno
zemljo. Lan in konoplja sta slaba. Turščica je
tem lepša, čim bolj jej ugaja zemlja, na kateri
je posejana. Sena je malo, posebno v tistih kra¬
jih, kjer imajo gospodarji mnogo ovac in se te
dolgo pasejo po travnikih. Otave je nekaj več.
Krompir in repa zaradi prevelike suše ne uspe¬
vata dobro.

Zimska setev. Rži in pšenice ni mnogo,
toda zrnje je izvrstno.

Sadje. Mnogo več priraste hrušek nego ja¬
bolk, tudi je mnogo črešenj, sliv in orehov.

27

Hmelj kaže izpočetka lepo, toda ne zraste
ga mnogo.

Vinstvo. V solnčevih letih priraste navadno
dobro in močno vino, ako ni spomladi slane in
poleti toče.

Golazen. Ker je poletje sila vroče, se za¬
plodi mnogo krastač, kač, kobilic in črvov, ki
so zrnju zelo škodljivi.

Rib je povsod vse polno.

Bolezni. V tem letu se je treba bati pre¬
hlada, ker iz tega nastanejo zelo hude in ne¬
varne bolezni. Tudi mora človek gledati, da
mu ni nikoli prevroče.

V. Venera.

Ako računamo od solnca, je Venera druga
premičnica in njena oddaljenost dd solnca ni
tolika, kakršna je Saturnova ali Jupitrova.
Venera je zemlji najbližja soseda in zvrši svoj
tek okolo solnca v 224 V 2  dneva. To je naj¬
jasnejša in naj svetlejša zvezda ter se vidi časih
v jutru pred solncem (danica), a časih zvečer
za solncem (večernica)^ Velikosti je malone take,
kakršne je zemlja. Časih se vidi polna, časih
prazna kakor luna.

Venera vlada v naslednjih letih; 1913, 1920,
1927, 1934, 1941, 1948, 1955, 1962, 1969, 1976,
1983, 1990, 1997.

Venerina leta so bolj vlažna nego sušna,
zraven pa soparna in precej vroča.

Pomlad.  Ugodno vreme nastane pozno,
kar je zelo dobro za silje; na dobre setve se
sme živina puščati, posebno ovce, ki se v Ve-

28

nerinih letih tudi laže dalje časa pasejo po
travnikih nego v ostalih letih.

Poletje.  Ako spomladi mokrota ni pre¬
dolgotrajna, je poletje jako vroče in soparno,
ako je pa spomladi preveč dežja, je poletje
čisto sušno. Tedaj raste lepo grozdje, ki daje
izvrstno vino. Ako pa poletje ni zelo vroče,
lahko zgnijeta seno in zrnje.

Jesen.  Izpočetka je jesen navadno lepa in
topla, toda ne dolgo. Zato se morajo hitro iz¬
vršiti poljska opravila, ker je časih že izpočetka,
in sredi meseca listopada gotovo zima, ki ne
mine hitro.

Zima.  Zima je izpočetka precej suha, po¬
tem pa, posebno od 12. svečna do konca, čisto
mokra z mnogimi nalivi, ki provzročajo nevarne
povodnji.

Vreme v posameznih mesecih in dnevih,

Sušeč.  Od 22. do konca je vreme zelo
premenljivo, sedaj vroče, sedaj mrzlo, sedaj
moten, neugoden in nezdrav zrak, sedaj veter
in dež.

Mali traven.  Slabo vreme minulega me¬
seca preide tudi v tega, in 5. pade sneg. Potem
se zjasni in je do 14. in 15. lepo, nato nastane
do 22. z neugodnim zrakom mraz in slana. To
nestalno vreme traja do 30., potem je toplo.

Veliki traven.  Ta mesec je izpočetka
lep in topel; 7. je grmljavica, potem dežuje do
17., ko naredi veter jasno vreme; od 24. do 29.
je zrak neugoden, 30. je prav lepo.

29

Rž ni cvet. Ta mesec se lepo začne in je
clo 21. vroč, samo da sta vmes dež in grmljavica,
od 22. počenši je vreme vsak dan neprijazno in
večkrat deževno.

Mali srpan.  Od 1. do 3. motno; 4. zjutraj
slana in popoldne grmljavica, potem je lepo do
10.; 11. do 13. je zopet dež; 15. je krasno vreme,
potem pa dež, ki traja do 26.; 29. in 30. je
grmljavica; 31. je lep dan.

Veliki srpan.  Od 1. do 9. dež, potem en
lep dan, potlej je zopet dež do 15., kateri dan
je zopet lep; potem je vreme toplo do 25. Od
tega dne pa dežuje do konca meseca.

Kimavec.  Do 12. meseca kimavca je
krasno jesensko vreme; od 17. do 25. je večinoma
hladno in vlažno, potem pa zopet lepo vreme.
Ako je na dan sv. Ilija lepo, se imamo nadejati
4 tedne vedno lepega vremena.

Vinotok.  Prva dva dneva sta lepa; 3.
grmljavica, bliskavica in dež, nato nastane ne¬
prijazno, nestanovitno vreme, ki traja do konca;
odslej je vsak dan led; 30. sneg; 31. motno.

List  op  a d. Od 1. do 5. motno in neugodno
vetrovje; 6. in 7. lepo in prijazno; 9. mrzlo de¬
ževno vreme, za katerim pride 17. in 18. sneg,
hi se množi vsak dan in ostane; zadnji dnevi
tega meseca so jako mrzli.

Gruden.  1. in 2. je jako mrzlo; potem
sneži do 8.; 9. in 10. je mrzlo, a od tedaj do
23. zopet polagoma sneži; 24. je neugodno, potem
mrzlo do 29.; 30. in 31. je ugodno vreme.

Prosinec.  V tem mesecu je tako mrzlo
kakor v minulem, in ta zima traja do 7.; 8. je
sneg; od 9. do 14. mrzlo; 15. začne polagoma

30

snežiti in deževati, kar ostane do 23.; odslej
je vreme do 30. prijetno; 31. pa je zopet bolj
mrzlo.

Svečan.  Od 1. do 4. je svečan dober, in
5. je celo lepo vreme; potlej neprijazno do 8.;
9. nastane buda zima, in 10. je dan tako mrzel
kakor nobeden v mnogih letih; tudi 11. in 12.
je še huda zima; 14. je vroče in jako dežuje,
sedaj nastane velika voda, ki ostane do 26.
Odslej je vreme do konca meseca neugodno,
veter, nevihta in sneg.

Sušecjeodl.  do 11. večinoma moten, mrzel
in neprijazen.

Rodovitost.

Poletna setev. Pomlad bo mokra, zaradi
tega je treba zgodaj sejati, ker za nekoliko
tednov ne bo več deževalo; za srednje mokro
pomladjo nastopi toplo in vlažno poletje; ako
pa je pomlad topla in suha, zastajajo setve.
Navadno je vlažno, in tedaj uspeva vse letno
silje. Gospodarji pa se morajo podvizati z
žetvijo, da se spravi brez škode pod streho.
Ako je spomladi skoro vsak dan dež, se mora
sočivje, kakor grahorka, grah, leča sejati v slabo
zemljo, ker se na močni preveč obraste in zgnije.
Ako so poletja Venerinih let bolj sušna, raste
izvrsten lan in dobra konoplja. Vobče uspeva
vse letno silje zelo dobro. Turščiea ne velja,
ako je preveč mokro, ker ostane mnogo jalove,
tudi krompir začne zaradi prevelike mokrote
gniti že v zemlji.

Zimska setev. V tem letu uspevata rž in
pšenica slabo, samo slama lepo raste in je tudi

31

velika, zato se je dobro oskrbeti s to slamo za
poznejša leta.

Jesenska setev. Ker se zima zgodaj začne,
je treba tudi začeti zgodaj s setvijo. Tudi močni
nalivi, ki prihajajo v tem letu navadno pred
zimo, ovirajo pozno setev.

Sadje. Ako je pomlad preko mere mokra,
je sadje zelo slabo in ga je tudi malo; ako je
pa zmerno vlažna, je polno vsega sadja razen
hrušek. Orehov je malo. Žira ni nič.

Hmelja je vse polno in zelo dobrega.

Vinstvo. V Venerinih letih grozdje bolj
gnije nego v drugih; zaraditega se mora trga¬
tev začeti prej, da ne bo preveč škode. Vino je
srednje. Z vinom in zrnjem se jo dobro oskrbeti,
ker naslednja leta niso tako dobra.

Golazen. V zrnju se radi narejajo črvi; po¬
leti in jeseni je neizmerno mnogo miši.

Rib je zelo mnogo, samo postrvi je malo.

Bolezni. To leto je največ bolezni v želodcu
in na jetrih; tudi bodljaji se nahajajo pogostoma.

VI. Merkur.

Merkur je solncu najbližja premičnica in
proti ostalim premičnicam ni posebno velika. Z
zemlje se vidi kot majhna zvezda, belosvetle
luči. Okolo svoje osi se zavrti v 24. urah in 50.
minutah. Da dovrši svoj tek okoli solnca, po¬
trebuje samo 88 dni.

Merkur vlada v naslednjih letih: 1900,

1907, 1914, 1921, 1928, 1935, 1942, 1949, 1956,
1963, 1970, 1977, 1984, 1991, 1999.

32

Merkurjeva leta so poprek bolj suha in
mrzla nego topla, zraven tega so malokdaj ro¬
dovitna.

Pomlad.  Sušcev konec je precej topel in
prijeten, mali traven do 25. suh in hladen, proti
koncu mrzel; veliki traven ima izpočetka ne¬
ugodne in mrzle dneve, kar škoduje sadnemu
drevju.

Poletje  je precej deževno, a vendar ta
vlaga ni zemlji v nikako pomoč. Seno in zrnje
se lahko spravi pod streho, ako gospodarji po¬
rabljajo lepe dneve.

Jesen.  Pozno na jesen je mnogo dežja in
mraza; v drugi polovici meseca vinotoka nastane
suho vreme, ki traja do meseca grudna, samo
časih je vmes malo dežja.

Zima.  Po sušni jeseni v zimi izpočetka
meseca grudna takoj mraz in mrzlo vreme. Oba
trajata do svečna, ki je nekaj bolj ugoden, a v
sredi jako mrzel. Ta zima traja do sušca in se
konča z viharjem.

Vreme v posameznih mesecih in dnevih.

Sušeč.  22. pade topel dež, 26. se zjasni in
jo lepo toplo do 30.; 31. hladno.

Mali traven.  Od 1. do 15. mrzlo, suho
vreme; od 16. do 17. huda zima, da po vrteh
vse pozebe, potem je vreme nekaj ugodnejše;
od 25. do konca tega meseca je čisto toplo; 28.
grmi precej močno.

Veliki traven.  Lepo toplo vreme minu¬
lega meseca traja do 6., potem je nekoliko dni
vetrovno in neugodno; od 8. do 18. je tako suho

33

in vroče, da suša škoduje malone vsem rastlinam;
nekaj ugodnejše je vreme od 19. do 24; 25. je
topel dež, ki traja do 29.; potem je do konca
lepo.

Ržni cvet.  Od 1. do 8. je lepo prijazno;
9. in 10. dežuje, potem je zjutraj megla do 13.,
nato deževje do 23.; od tedaj je lepo do konca.

Mali srpan.  Ta mesec se začne z veliko
vročino, ki traja do 15., potem nastane deževje
do 21; potlej je lepo do konca.

Veliki srpan.  Od 1. do 2. velika vročina;
5. deževje do 19., potem je en dan lep, in ta
dan nastane zopet do konca trajajoče premenljivo
vreme.

Kimavec.  Od 1. do 4. je zelo toplo, potem
velik dež; za dežjem pa grmljavica, do 20. ne¬
prestano lepo vreme, 30. pa deževje.

Vinotok  se začne z dežjem in je do 13.
moten in teman, 14. dežuje; 15. in 16. je lepo,
potem dežuje do 24.; potem nastopi zopet lepo
vreme; od 29. do konca je megleno in hladno.

Listopad.  Lepo vreme je do 4.; 5. in 6.
je silen veter; nato dva dni dež, potlej je zopet
lepo do 16., samo da je časih megleno; od 17.
do 28. je motno in mrzlo, potem deževno do
konca meseca.

Gruden.  1. je lepo, pozneje viharno in ne¬
prijazno do 15.; od 16. do 20. je mrzlo; 21. motno
in sneg; potem zelo mrzlo do konca meseca.

Prosinec.  Ta mesec je skoro neprestano
mrzel do 30., potem je pa vetrovno in bolj ugodno
vreme.

Svečan.  1. do 2. motno in ugodno vreme;
od 3. do 6. je motno in mrzlo; 8. lepo, nato

3

34

10. pride dež; od 13. do 26. je sneg in velika
vročina, potem ugodnejše vreme.

Sušeč. Ugodno vreme minulega meseca
traja do 5.; potem je od 6. do 9. vlažno vreme,
za katerim pride od 13. do 16. precej silen dež;
18., 19. in 20. jo vse polno ledu, da je nevarno
hoditi.

Rodovitost.

Poletna setev. Vse te setve uspevajo precej
dobro; posebno je pa to leto dobro za ječmen.
Oves, grah, leča in grahorka se morajo sejati,
ko nista zemlja in vreme ne presuhi, no pre-
vlažni. Konoplje se dobro obnesejo, samo, da
ostanejo kratke; lan je zelo lop. Turščice je
mnogo in je tudi precej lepa.

Zimska setev. Ta je tako različna, da se
da o tem težko povedati kaj gotovega. Ako je
bilo lani suho in vroče poletje, ima pšenica v
Merkurjevem letu mnogo slame, pa malo zrnja;
ako pa je bilo prejšnje leto vlažno, je mnogo
zrnja. Ko pšenica cvete, je nevarno.

Jesenska setev. Najboljša je rana in pozna
setev, ker srednjo snedo polži. Na prvi ali rani
setvi se smejo spomladi pasti ovce, na srednji
in pozni pa ne.

Hmelja zraste malo, in še ta je slab.

Vinstvo. V Merkurjevih letih trta obrodi le
malokdaj, v petdesetih ali v šestdesetih letih
samo enkrat, dasi kaže spomladi lepo.

Golazen. Jeseni je vse polno miši, ki so
zimski setvi nevarne; v zrnju pa rasto majhni
črviči. Srednji jesenski setvi škodujejo polži,
katerih je veliko.

35

Ribe. Poleti ni v potokih in rekah skoro
nič rib, jeseni pa se zelo pornnože.

Bolezni. Ljudje in živali, kijih v Merkurjevih
letih popade bolezen, okrevajo le polagoma, ker
so bolezni navadno nevarne in poneha;] o šele
po dolgem času. Največ takih bolezni je spo-
mladi in koncem jeseni. Tudi živinska kuga se
pogostoma pojavlja v teh letih.

VII. Luna.

Stari zvezdoznanci so mislili, da je luna
premičnica, toda dandanes se ve že dolgo časa,
da ni, ker samo spremlja našo zemljo. Luna
potuje vsako leto z zemljo okolo solnca, zraven
se vrti okoli svoje osi in razen tega dovrši v
28. dneh še svoj tek okolo zemlje. Luna pride
torej v enem letu 12 krat okolo zemlje in ž njo
enkrat okolo solnca. Kadar je luna polna, stoji
najdalje od solnca, in sicer je postavljena tako,
da je zemlja med obema, in nam luna kaže vso
svojo stran, razsvetljeno od solnca; o prvem in
zadnjem krajcu stoji poleg zemlje, zato moremo
videti samo polovico njenega razsvetljenega dela.
O mlaju stoji mod zemljo in solneem, obrača
torej k nam svojo senčnato stran ter se ob lepem
vremenu vidi težko. Mesec je zvezda, ki je naj¬
bližja zemlje, kar lahko opažamo na prosto oko.
Luna je mnogo manjša od naše zemlje.

Luna vlada v naslednjih letih: 1901, 1908,
1915, 1922, 1929, 1936, 1943, 1950, 1957, 1964,
1971, 1978, 1985, 1992.

Lunina leta so navadno bolj vlažna nego
mrzla in sušna.

3 *

36

Pomlad. Pomladanski meseci so zelo vlažni,
zraven tega precej topli; toda mraz ni neredek
pojav. Posebno je ves sušeč mrzel, mali traven
pa deževen; nato nastopi še zelo hud in škodljiv
mraz. Meseca ržnega cveta je' vreme lepo in
časih rosi topel dež.

Poletje je zelo izpremenljivo, časih je silna
vročina, toda vedno je bolj vroče nego mrzlo.

Jesen in zima sta izpočetka vlažni, srednje
mrzli, potem popolnoma mrzli in vlažni. V
grudnu je hitro sneg, in za snegom pridejo ve¬
liki nalivi; po 20. je precej mrzlo, toda kmalu
motno do 12. prosinca, potem precej ugodno,
toda kmalu zopet mrzlo do 25., ko so zopet
veliki nalivi, po katerih zapade sneg. Izpočetka
je sušeč neugoden in mrzel, potlej topel. Ta
mesec rade prehajajo ovce in čebele.

Vreme v posameznih mesecih in dnevih.

Sušeč. 22. neugodno vreme in nevihta, ki
traja do 29.; 31. je dež.

Mali traven. Od 1. do 9. je vetrovno,
motno in deževno; od 10. do 13. precej dežuje;
od 14. do 20. je mrzlo; 21. je prav lepo; od 22.
do 25. srednje' dobro; od 26. do konca dež.

Veliki 'traven. Ta mesec je do 9. lepo topel;
od 10. do 12. nenavadno jako vroč; potem mraz
in dež do 23.; 24. je led; 25., 26. in 27. je motno;
28. in 29. mrzlo; 30. in 31. lepo toplo.

Ržni cvet. Od 1. do 3. milo in toplo; od 4.
do 6. motno in neugodno; dežuje neprestano,
potem prijetno toplo do 26.; 27., 28. in 29. de¬
žuje; 31. je nenavadno mrzla noč.

37

Mali srpan. 1. in 2. je megleno, (ločim od
3. do 6. neprestano dežuje; od 7. do 14. je ve¬
trovno vreme; 15. dežuje; potem je lepo do
konca.

Veliki srpan.  Prvih 8 dni je v tem me¬
secu toplo in prijetno; od 10. do 12. je jako
mrzlo in slana; 13. in 14. zelo dežuje, dočim je
15., 16., 17. in 18. lepo in 20. velika vročina;
od 21. do 26. dežuje; od 27. do konca je prav
lepo vreme.

Kimavec.  Od 1. do 6. je milo in toplo;
7. nezanesljivo; 8. je po nižavah slana; 9. je
motno in mrzlo;  od 13. do 16. je prav lepo; 17.
nezanesljivo; 18. je precej dežja; potem je lepo
do 21.; od tedaj je do konca motno in vmes dež.

Vinotok.  Od 1. do 12. so vsi dnevi nesta¬
novitni; od 13. do 15. je jako mrzlo; potom
srednje mrzlo in nezanesljivo do 25.; 26. malo
dežuje, istotako 27. in 28.; 29. in 30. je mrzlo;
31. dežuje.

Listopad.  Od 1. do 6. motno in deževno;
od 6. do 17. dežuje neprestano; potem nastane
nezanesljivo vreme, ki traja do 22.; 23. je čisto
in jasno; 24. ugodno; potem nezanesljivo do
28.; 29. in 30. nastane prava zima.

Gruden.  1. in 2. je mrzlo; 3. in 4. sneg;
od 5. do 10. dežuje in nastane velika voda; 11.
in 12. dežuje zopet; od 13. do 16. je motno; od
17. do 29. nezanesljivo; 21. precej snega; od 22.
do konca precej mrzlo.

Prosinec.  Mraz minulega meseca traja
neprestano do 11.; od 12. do 13. je motno, a
vendar ugodno; od 19. do 24. mrzlo, čisto in

38

jasno; 26. dežuje, 27. so sila veliki nalivi, potem
tiho vreme do konca.

Svečan.  1. je strašno velik veter; 2. in 3.
dežuje; od 10. do 11. je motno in vetrovno, iz
česar se 12. in 13. razvije močan veter; 14. je
sneg; 15. in 16. veter, sneg, vmes pa tudi de¬
žuje; od 17. do 19. dežuje in je motno; od 20.
je do konca lepo.

Sušeč.  Ta mesec je od 1. do 5. neugoden
in mrzel; od 6. do 9. topel; 10. je srednje vreme,
11. dežuje; od 12. do 16. je lepo; od 17. do 19.
je vsako jutro mrzlo in neugodno, potlej nesta¬
novitno do konca meseca.

Rodovitost.

Poletne setve. Ako je bilo minulo leto po¬
letje soparno, je svetovati, da se poletna setev
ne zakosni, toda ni se dobro prenagliti, ker so-
parjevica nastane šele pozno. Ječmen in oves
se obneseta srednje, tako tudi sočivje, kakor
grah, leča, grahorka in bob; proso je na močnih
zemljiščih izredno lepo in rodno. Ne sej pre¬
rano in tudi ne prepozno! Sena je obilo, toda
otave je malo.

Zimska setev. Na to naj se pusti spomladi
živina, posebno ovce, ker so krave pretežke,
da se pašo po tem silju, ker prerano posejano
silje prebujno rase in na tak način dobi gospodar
več slame nego zrnja.

Jesenska setev. Ta se mora sejati kolikor
mogoče rano, zakaj tudi tedaj ostane seme slabo
in čisto slabo, ako se poseje prepozno, ker ne
more rasti v hudem vremenu, ki nastane kaj

39

skoro. Zaraditega se ne sme puščati živina na
polje, sicer ne bi moglo nič rasti. Dobro je, ako
se seje gosto, ker inače mnogi nalivi pozimi
zelo škodujejo.

Sadja po nekaterih krajih ni čisto nič, po
nekaterih pa zelo obilo. Orehi ostanejo drobni,
istotako želod.

Hmelj uspeva samo srednje, ker mu spo¬
mladi navadno zelo škoduje strupena rosa.

Vinstvo. Lunino leto je slabo vinsko leto
in v najugodnejšem slučaju priraste samo po¬
lovica toliko vina kolikor v drugih letih. Dobro
je na jesen zgodaj začeti brati, ker kmalu na¬
stane zelo slabo vreme.

Golazen. V zrnju so črvi. Tudi je povsod
mnogo miši, ki delajo dokaj škode, žab, krastač,
kač in kobilic.

Rib je v luninih letih povsod v izobilju.

Bolezni. Jeseni so navadno vroče trešlike,
pa tudi ni brez drugih nevarnih bolezni.

Kako se da zvedeti, katero leto je
navadno ali prestopno.

Ali je to ali ono leto navadno ali prestopno,
lahko zvemo tako-le: Razdelimo zadnji dve šte¬
vilki tistega leta, o katerem hočemo to zvedeti,
s številko 4; ako se te dve številki dasta brez
ostanka razdeliti na enake dele, je leto prestopno;
oko pa kaj ostane, kar pa nikoli no spre več
biti nego 3, je navadno leto, in ta ostanek po¬
kaže, katero navadno leto je od zadnjič pre-

40

stopnega. Postavimo, leto 1848. je bilo prestopno,
zakaj ako razdelimo zadnji dve številki 48 s
številko 4, nam ne ostane nič. 'Leto 1863. pa je
bilo navadno leto, in sicer tretje po prestopnem
letu 1860., zakaj ako zadnji dve številki razde¬
limo s številko 4, nam ostane številka 3.

Ako sta pa zadnji dve številki kakega leta
dve ničli (00), katera leta se imenujejo stoletna,
tedaj razdelimo prvi dve številki s številko 4,
in če pri tej delitvi nič ne ostane, je leto pre¬
stopno, če nam pa kaj ostane, je navadno leto.
Tako je bilo leto 1600. prestopno; prvi dve šte¬
vilki namreč, ako se razdelita s številko 4, ne
dasta nobenega ostanka, leto 1800. pa je bilo
navadno leto, zakaj ako razdelimo 18 s številko
4, ostane številka 2. Leto 1900. ni bilo prestopno,
leto 2000. bo pa prestopno.

Kdaj se ima praznovati Velika noč?

Za prvih časov krščanstva so tisti kristjani,
ki so bili prej judje in so še imeli nekatere ju¬
dovske šege in navade, praznovali Veliko noč
tisti čas, ob katerem so judje praznovali praznik
opresnih kruhov. Tisti kristjani pa, ki so prej
bili malikovalci in niso imeli srca za judovske
šege in navade, niso hoteli z j udi vred prazno¬
vati času Velike noči. Med kristjani je nastal
velik prepir, kdaj naj se praznuje Velika noč.
L. 325. je razsodil poglavitni nicejski zbor, naj
kristjani ne praznujejo Velike noči ta čas, ko
imajo judje praznik opresnih kruhov. Da Ve¬
lika noč in praznik opresnih kruhov ne bi prišla

41

oba na isti dan, so dali zaradi velikonočnega
praznika te-le postave:

1. Pomladanska dnevna in nočna enakost
bodi vsekdar dne 21. sušea.

2. Velika noč se mora praznovati v nedeljo,
in sicer

3. tisto nedeljo, ki pride po prvem ščipu
pomladanske dnevne in nočne enakosti.

4. Ako bi pa ta ščip bil slučajno v nedeljo,
se mora Velika noč praznovati prihodnjo nedeljo.

Ako bi dne 21. sušea, ko sta dan in noč
enako dolga, bila sobota, zraven pa tudi ščip,
bi precej drugi dan, ko je prva nedelja po ščipu
dnevne in jiočne enakosti, bila Velika noč, t. j.
22. sušea. Če bi pa bila 20. sušea sobota, zraven
pa ščip, je ta ščip en dan pred dnevno in nočno
enakostjo, torej se ne sme po njem uravnati
Velika noč; tukaj je treba počakati drugega ščipa,
ki pride po dnevni in nočni enakosti, t. j. po
21. sušcu, in pade na 18. mal. travna, in po tem
se mora uravnati Velikonočni praznik. Ko bi pa
18. mal. travna ne bila nedelja, bi morali prazno¬
vati Veliko noč šele drugo nedeljo, t. j. 25. ma¬
lega travna, ker je postava, da se mora Velika
noč praznovati prvo nedeljo dnevne in nočne
enakosti. Iz vsega tega lahko vidimo, da se
Velika noč pred 22. sušcem ne moro praznovati,
pa tudi ne pozneje, nego 25. mal. travna. L. 1188.
je bila Velika noč najbolj zgodaj, namreč 22. sušea,
in to se v devetnajstem stoletju ni več prime¬
rilo; 1. 1886. pa je bila Velika noč najbolj pozno,
namreč 25. malega travna. ,

Prestopni prazniki in drugi spo¬
mina vredni dnevi.

1. Od Velike noči proti poletju.

Prazniki, katerim se tudi prištevajo nedelje
in nekateri drugi znamenitejši dnevi, ki se ne
praznujejo vsako leto isti dan v mesecu ali pre¬
stopijo na kak drag dan, se imenujejo prestopni
prazniki. Prvi in najimenitnejši vseli prestopnih
praznikov je Velika noč, po kateri se ravnajo vsi
drugi; in kadar je Velika noč za katero leto
določena, se lahko od nje nazaj proti začetku
poletja urede vsi ostali prestopni dnevi in praz¬
niki, ki so ti-le:

Velika sobota, en dan pred Veliko nočjo.

Veliki petek, dva dni pred Veliko nočjo.

Veliki četrtek, tri dni pred Veliko nočjo.

Cvetna nedelja, (5. v postu.

Marija sedem žalosti v petek pred cvetno
nedeljo.

črna (tiha) nedelja ali 5. v postu.

Sredpostna nedelja ali 4. v postu.

Brezimena nedelja ali o. v postu.

Kvatrna nedelja ali 2. v postu.

Pepelnična nedelja ali 1. v postu.

Pepelnica, začetek 40 danskega posta.

Pust v torek pred pepelnico.

Pustna nedelja ali 3. predpepelnična.

2. predpepelnična nedelja.

1. predpepelnična nedelja.

Po teh nedeljah pridejo nedelje po razgla¬
sitvi Gospodovi ali po svetih treh Kraljih. Teh
nedelj je časih več, časih manj, ker so uravnane
po Veliki noči, ki je časih pozna, časih zgodnja.
Te nedelje imajo ta-lo znamenja: L, 2., 3., 4.
i. t. d. po razglasitvi Gospodovi ali po svetih treh
Kraljih. 2. po razglasitvi Gospodovi je praznik
presvetega imena Jezusovega. Ako je na praznik
razglasitve Gospodove nedelja, t. j. 6. prosinca,
tedaj je šele nedelja, ki je 13. prosinca, prva po
razglasitvi Gospodovi, ki je med razglasitvijo
Gospodovo in novim letom; imenuje se nedelja
po Novem letu.

2. Od Velike noči proti koncu leta.

Od velikonočne nedelje do konca poletja so
naslednji prazniki in drugi dnevi prestopni:

Velikonočni ponedeljek je zapovedan praznik.

Bela nedelja ali 1. po Veliki noči.

Za njo pridejo: 2., 3., 4. in 5. nedelja po
Veliki noči. Za 5. nedeljo pride križev teden.

V ponedeljek, torek in sredo so procesije.

V četrtek je god Kristusovega vnebohoda.

6. nedelja po Veliki noči.

V soboto pred binkoštno nedeljo je post.

God binkoštne nedelje.

Na binkoštni ponedeljek je zapovedan
praznik.

Na kvatrno sredo, petek in soboto je post.

Praznik presvete Trojice, 1. nedelja po bin-
koštih.

44

Praznik presvetega Rešnjega Telesa v če¬
trtek po 1. nedelji po binkoštih.

2. nedelja po binkoštih.

V petek po tej nedelji presveto srce Je¬
zusovo.

Potem pridejo vse ostale nedelje po bin¬
koštih do adventa, katerih nedelj je časih več,
časih manj, ker so uravnane po Veliki noči.
Tudi te nedelje se zaznamenujejo s številkami
3., 4., 5. itd. po binkoštih, da se takoj vidi, ka¬
tera že teče, i. t. d.

I. Prestopni prazniki ob nedeljah po
binkoštih.

Praznik angelov varuhov ali angelska ne¬
delja. To je prvemu kimavcu najbližja nedelja.
Ce je nedelja pred prvim kimavcem bliže njemu
nego tista nedelja, ki pride za njim, je ona an¬
gelska nedelja; če je pa tista po prvem kimavcu
bliže njemu, tedaj je ona praznik angelov
varuhov.

Praznik svetega imena Marijinega je prvo
nedeljo po godu rojstva Marije Device.

Kvatrna nedelja je prva po povišanju sv.
Križa ali po 14. kimavcu. Ko bi bil sv. Križ v
sredo, ni ta sreda kvatrna, ampak prva po
sv. Križu, tedaj je šele drugi teden kvatrni.

Praznik Marije Device svetega rožnega
venca je prvo nedeljo meseca vinotoka.

God obletnice posvetitve vseh cerkev je
tretjo nedeljo meseca vinotoka.

Zahvalna nedelja je prva nedelja po vseh
Svetnikih.

45

Za nedeljami po binkoštih pridejo še štiri
adventske nedelje na vrsto, ki se tudi zazna-
menujejo s številkami 1., 2., 3. in 4. (Latinska
beseda „advent u  se pravi slovenski „priliod“,
in sicer zato, ker o tem času praznujemo veseli
spomin prihoda našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa na svet.)

Prva nedelja v adventu je tista, ki je sv.
Andreju apostolu, dne 30. listopada najbližja.

Kvatrna sreda v adventu je prva sreda po
13. grudnu.

Ako je katera nedelja med svetim božičnim
praznikom in Novim letom ali praznikom obre¬
zovanja Jezusa Kristusa, Gospoda našega, se
imenuje ta nedelja „po Božiču 11  ali ,,pred no¬
vim letom -1 .

v

II. Časih prestopili prazniki.

Sv. Matija je v navadnem letu dne 24. svečna,
v prestopnem pa 25.; zato ker se v prestopnem
letu med 23. in 24. svečna vloži en dan, torej
se sv. Matija premakne na 25.

God včlovečitve Sina Božjega in oznanjenja
Device matere Marije, je navadno 25. sušca; če
se pa primeri, da je na ta dan veliki petek ali
pa velika sobota, se preloži ta praznik na po¬
nedeljek po beli nedelji in je ta dan zapovedan
praznik.

Dan spomina Vseh vernih duš je 2. listo¬
pada; ako je pa ta dan nedelja, se praznuje
spomin Vseh vernih duš drugi dan, to je v po¬
nedeljek.

46

III. iVepres topni prazniki.

a)  Zdaj zapovedani.

1. Obrezovanje Jezusa Kristusa, Gospoda na¬
šega (novo leto) 1. prosinca.

2. Razglasitev Gospodova ali god svetih treh
Kraljev je 6. prosinca.

3. God darovanja Jezusa Kristusa, očiščevanje
Devico matere Marije ali Svečnica je
2. svečna.

4. God sv. Jožefa, ženina Device matere Ma¬
rije, je 19. sušca,

5. God včloveeitve Sina Božjega in oznanjenja
Device matere Marije je 25. sušca; ako je
pa ta dan veliki petek ali pa velika sobota,
se ^praznuje ta god v ponodeljok po beli
nedelji.

6. God svetih apostolov Petra in Pavla je
29. ržnega cveta.

7. Velika gospojnica, velika maša ali god
vnebovzetja Marije device je 15. velikega
srpana.

8. Mala gospojnica, mala maša ali god rojstva
Marije device je 8. kimavca.

9. God vseh Svetnikov je 1. listopada.

10. God spočetja Device matere Marije je
8. grudna.

11. Sveti božični prftznik ali rojstvo Gospoda
našega Jezusa Kristusa je 25. grudna.

12. Praznik sv. Štefana, prvega mučenca, je
26. grudna.

47

b)  Samo v posameznih deželah zapo-
v e d a n i p r a z n i k i.

Vsaka dežela si je izvolila za svojega pa-
trona kakega svetnika ali posebnega pomočnika
in varuha, čigar praznik obhaja posebno po¬
božno ter se priporoča njegovi priprošnji. V
državah našega cesarstva so izvoljeni naslednji
posebni pomočniki raznih dežel;

Sv. Leopold, knez, spoznavalec, je 15. listopada
na Avstrijskem.

Sv. Stefan, ogrski kralj, spoznavalec, je 2. ki¬
mavca na Ogrskem.

Sv. Janez Nepomuk, mučenec, je dne 16. veli¬
kega travna, in sv. Venceslav vojvoda, pa
28. kimavca na Češkem.

Sv. Ladislav, kralj, je 27. ržnega cveta na Er-
deljskem.

Sv. Stanislav, vladika in mučenec, je 7. velikega
travna na Poljskem.

Sv. Mihael, veliki' angel, je 29. kimavca na Ga-
liškem.

Sv. Ciril in Metod, škofa in oznanjevalca krščan¬
ske vere med slovanskimi narodi, 9. sušca
na Moravskem.

Sv. Elija, prerok, 20. malega srpana, in sv. Rok,
spoznavalec, 16. velikega srpana na Hrva¬
škem.

Sv. Hedviga, vdova, 17. vinotoka v Sleziji.

Sv. Spiridion, vladika, 17. grudna v Dalmaciji.
Sv. Rupert, vladika, 24. kimavca na Solnogra-
škem.

48

Sv. Tilen, opat, spozna valeč, 1. kimavca na Ko¬
roškem.

Sv. Jožef 19. sušca, in sv. Virgilij 26. ržnega
cveta na Tirolskem.

Sv. Just, mučenec, 9. listopada v Trstu.

Sv. Jožef 19. sušca na Kranjskem in Štajerskem.

Pravijo, da je še več drugih patronov
kranjske dežele: Sv. Juri, mučenec, 24. malega
travna; sv. Kancijan, mučenec, 31. velikega
travna; sv. Hermagor, vladika in mučenec in
sv. Fortunat, diakon in mučenec, 12. velikega
srpana.

c)  Nekdaj zapovedani prazniki, zdaj
pa delavniki.

1. Dan zaročitve Device Marije 23. prosinca.

2. „ izpreobrnitve sv. Pavla ap. 25. prosinca.

3. ,, stola sv. Petra v Antiohiji 22. svečna.

4. „ sv. Matija ap. 24. ali 25. svečna.

5. „ sv. Gregorja pap., eerkv. uč. 12. sušca.

6. ,, sy. Jurija 24., v nekaterih 23. malega

travna.

7. „ sv. Marka evang. 28. malega travna.

8. ,, sv. apost. Filipa in Jakoba 1. velikega

travna.

9. „ najdenja sv. Križa 3. velikega travna.

10. „ sv. Antona padov. 13. ržnega cveta.

11. ,, sv. Janeza Krstnika 24. ržnega cveta.

12. „ obiskanja Marije device 2. mal. srpana.

49

15. dan sv. Ane, matere device Marije, 26. ma¬

lega srpana.

16. * sv. Petra verige 1. velikega srpana.

17. „ Marije snežnice 5. velikega srpana.

18. „ izpremenjenja Jezusa Kristusa 6. veli¬

kega srpana.

19. „ obglavljenja sv. Janeza Krstnika 29. ve¬

likega srpana.

20. „ sv. Stefana, ogrskega kralja, 2. kimavca.

21. „ povišanja sv. Križa 14. kimavca.

22. „ sv. Mihaela velikega angela 29. ki¬

mavca.

23. „ ss. ap. Simeona in Jude 28. vinotoka.

24. „ spomina vernih duš 2. listopada.

25. „ darovanja Device Marije 21. listopada.

26. „ sv. Katarine 28. listopada.

27. „ sv. Andreja apostola 30. listopada.

28. „ nedolžnih otrok 28. grudna.

4

50

Neprestopni prazniki v letu.

51

4 *

52

53

54

55

Vreme.

Vremenska tablica slavnega zvezdo-
znanca Heršla.

O tej tablici je rekel Heršel sam, kakor
tudi Suman, ki je ž njo večkrat delal poizkuse:

„Ta tablica kaže, kakšno vreme se sme
pričakovati kar najgotoveje, ko stopi luna v ka¬
teri svojih krajcev. Čim bliže polnoči je ščip,
njene izpremene in njeni krajci, posebno ako
se zgodi v teku dveh ur pred polnočjo ali po
polnoči, tem lepše je v poletju vreme, čim bliže
pa pridejo proti poldnevu, tem bolj je neprijazno.
Ako torej luna ali njena izpremena in njen kra¬
jec pride na 6 ur po poldne, od 4.—10., smemo
pričakovati lepo vreme, toda mnogo je zavisno
od vetrov. Ako se to zgodi v kateri uri po drugi
uri v jutru, ni dobrega znamenja za lepo vreme.
Isto se da reči skoro tudi za zimski čas. Ako
ščip ali lunin prvi in zadnji krajec nastopi ob
12. uri o poldne, se naznanja s tem zelo deževno
vreme in sneg.“ Tukaj je ta tablica:

57

Na to tablico pa se ljudje ne smejo vedno
zanašati, zakaj vsemožni Bog je gospodar neba
in zemlje.

Dež in oblake provzroča zlasti veter; vsaka
nevihta ima svoj vihar. Mnogokrat se opažajo
v velikih višavah nasprotni vetrovi, ki so morda
poleti vzrok grmljavici.

Ako v severnih krajih poleti luna mrkne,
je pričakovati hude zime.

58

Mesečina v hudem mrazu naznanja prijetno
vreme in nasprotno.

O šeipu je pozimi navadno silno hud mraz.

Ako o prihajajoči nevihti ptice ostajajo v
zraku, se nevihta razprši.

Ako se naredi prah in ostane dolgo v zraku,
ho skoro deževalo, ker je v. njem že nekaj
vlage, ki zadržuje prah.

Po vseh deželah prihajajo nevihte malone
vselej od istega kraja, na spodnji Štajerski in
v sosednjem Medjimurju navadno od severo-
zapada.

Znamenja,

iz katerih se da malone gotovo sklepati,
kakšno bo vreme.

Znamenja prihodnjega vremena se kažejo
na človeku, na živalih, na rastlinah, na ognju
i. t. d.

1. Znamenja vremena na človeku.

Kurja očesa, ozebline, zaceljene rane, spah-
njeni sklepi, nekdaj zlomljene in zopet zaceljene
kosti navadno napovedujejo vlažno in mokro
vreme, ako začno boleti, ali ako na životu
druge bolečine bole huje nego sicer. Ce se bo¬
lečine v glavi in trganje v udih, postavim v ro¬
kah, v kolenih itd. ponove ali bolj bole nego
druge čase, ako se človeku koža na rokah zelo
posuši, ustnice razpokajo in ako je človek len,
nejevoljen ter se mu nič ne ljubi, nastane rada

59

kmalu nevihta. Dober vremenik, po katerem se
spoznava, da se bo vreme izpremenilo, je bolehen
človek slabih živcev in v obče slabe natore.

2. Znamenja vremena na živalih.

Na domačih živalih.

Slabo vreme se bliža, kadar ovce in koze
nenavadneje skačejo in se trkajo; kadar zgodaj
in hitro gredo na pašo, domov grede po travi
sezajo in se zvečer nerade dado odgnati s paše;
kadar osli rigajo, vzdigujejo ušesa in ž njimi
otresajo; kadar konj o in govejo živino močno
pikajo muhe in obadi; kadar goveja živina
glavo vzdiguje, vase zrak vleče, se okolo gobca
liže ter rada domov hiti; kadar so svinje zelo
nemirne, krulijo in rijejo; kadar psi travo žro;
kadar se mačke ližejo po životu.

Hudo uro in grmenje čuti goveja živina,
kadar hlepi po zraku, z razširjenimi nosnicami
nad seboj voha, na paši z zavihanim repom
skače, z nogami ali z rogi zemljo koplje in
mukaje hiti proti staji, telice in teliči pa bez-
Ijajo ter se mešajo med konje in drugo živino;
tudi ovce so zelo nemirne in se trkajo; svinje
razmetavajo gnoj in slamo.

Na zverinah.

Ce se jeleni bodejo in sujejo, bo slabo
vj-eme. Volčje tuljenje in lisjakovo lajanje na¬
poveduje dež; tudi zajci beže pred dežjem iz
visoke trave aii iz že doraslega silja v take
kraje, kjer dež ne more nanje. Jež zamaši
luknjo pred svojim gnezdom. Krt narije več

60

in višjih krtin nego sicer. Ako miši na glas
cvilijo in semtertja tekajo, blizu tal v kozelcih
itd. narejajo gnezda, čutijo, da bo bodočo zimo
malo snega; ako pa gnezdijo visoko, bo tudi
velik sneg.

Na domači perutnini.

Petelinovo petje o nenavadnem času, po¬
sebno ako poje večer na sedalu, oznanja malone
vedno premenljivo vreme, ki se tudi izprevrže,
ako se kokoši s kremplji drgljajo okolo glave,
si s kljuni snažijo in gladijo perje ter hodijo
nekako tožne. Grlice z nekako izpremenjenim
glasom grulijo o nenavadnem času. Dolgo časa
dežuje, ako stare kokoši precej, ko začne deže¬
vati, ne zbeže pod streho in ako se koklja s
svojimi piščeti precej, ko začno dež iti, spravi
v kurnjak, zjutraj pa nerada gre iz njega, tudi
ako gosi gagajo, kričaje zobat gredo, se za zo¬
banje trgajo ali hite proti mlakam in proti po¬
tokom. Golobje prilete pozno in trumoma r
golobnjake. Pavi ponoči pogostoma in glasno
kriče.

Na ptičih.

Dež se naznanja, ako sove ob lepem vre¬
menu ukajo, ter divje gosi, postojne in druge
ujede ob lepem vremenu močno kriče in frfo¬
tajo v krogih; ako se krokarji po drevju obe¬
šajo in trepetajo s perutmi; ako vrane proti večeri
v trumah letajo semtertja in krokajo; ako sede
kavke po strehah in trepetajo s perutmi; ako
kavke in srake zjutraj močno vpijejo; ako se
povodni ptiči kopljejo, obirajo in frfotajo po

61

rodi ali tudi ob vodi, ako lastovke letajo tako
nizko, da se s perotmi dotikajo zemlje ali vode;
ako vrabci in drugi ptiči zelo čivkajo ali pa se
kopljejo v prahu; ako ščinkovci pred solnčnim
zapadom ščivkajo; ako žolna ropota in močno
kriči po suhih vejah; ako se taščica skriva v
otlino ali v podstrešje; ako povodni ptiči za-
puste svojo navadno vodo in se obirajo poleg
nje; ako si ptiči gladijo in snažijo perje; ako
palček okolo poldne skaklja po ploteh in poje
— bode drugo jutro mraz, slana ali pa bo celo
zmrznilo.

Ptiči pa tudi oznanjajo lepo vreme.

Ob lepem vremenu krokarji zijajo proti
solncu, zjutraj čepe na drevju, se šopirijo in
peruti raztezujejo ter letajo visoko v trumah
semtertja visoko in veselo vriskajo. Postovke
letajo in se leteče igrajo; slavec za nenavadnega
časa vesel žvrgoleva. Vrabci čivkajo, preden
potihne vihar. Povodni kos kraj vode peruti
razteza proti solncu. Ostali povodni ptiči za¬
puščajo breg in lete zopet proti jezerom in proti
morju.

Na drugih živalih.

Vreme bo slabo, če rege (zelene žabice)
na drevju močno regljajo; če obadi, komarji,
druge muhe in bolhe hudo pikajo; če čebele
daleč ne lete in se hitro vračajo, če mravlje
zelo marljivo delajo in ne lezejo v svoje jame,
če tudi nehajo delati, če dolgi polži prilezejo
na dan, če močeradi lezejo v breg in če ribe

62

plavajo pri vrhu vode in časih poskakujejo
iz nje.

Lepo vreme se bliža, če netopirji zvečer
močno poletavajo, če se mešice po solnčnem
zapadu vrte v krogih, kakor bi se igrale v zraku,
če murčki prilezejo iz živinskega blata in švi¬
gajo po voznih potih, če rege v močvirju zvečer
močno regljajo, če se čebele vračajo pozno do¬
mov, če se kresnice bolj svetijo nego sicer.

Pajek, posebni oznanjevalec vremenskih
izprememb.

Naravoslovci poznajo pajke trojnega ple¬
mena. Eno pleme prede samo od pomladi do
vinotoka okrogle pajčevine, v katere si lovi
muhe in drug mrčes za živež; ko je pa že
zima in več ne more dobivati živeža, se zarije
v svoj kot, kjer prezimi brez živeža. Tega ple¬
mena pajki, h katerim se prištevajo križasti
pajki,^nam torej samo poleti naznanjajo vreme.

Ce mladi križasti pajki prilezejo iz otli-
nice, in če čim dalje hodijo od nje, tem daljo
ostane tudi lepo vreme. Časih predejo tudi po¬
noči ter staro pajčevino razširjajo z novo; tedaj
se je kakih 12 ali 14 dni nadejati lepega vre¬
mena, in to tem bolj gotovo, če ta čas neso
jajčeca,^kar se v gorkih letinah zgodi po sedem¬
krat. Ce pa glavo obrnejo v otlinico in iz nje
namesto glave kažejo zadnjo stran, gotovo de¬
žuje, in sicer dotlej, dokler se ne obrnejo. Ako
si naberejo veliko živeža, tudi dolgo časa de¬
žuje; ako spredejo pajčevino ne daleč od peči,
pride hud mraz, če pa jo spredejo "blizu oken,
bo južno vreme. Hud mraz nastane po zimi,

kadar predejo hitro nove pajčevine ali pa nare-
jajo drugo nad drugo; one vrste pajki pa, ki
ne predejo, si marljivo iščejo že spredene paj¬
čevine ter se jih polaste. Po takih znamenjih
navadno v 9. ali 12. dneh pride mraz in zmrzlina.

Opomniti je še, da nekateri pajki napove¬
dujejo samo bližnjo, nekateri pa daljšo izpre-
menljivost v vremenu. Mladi pajki naznanjajo
vreme drugega dne, dorasli tri dni prej, veliki
križasti pajki celo 14 dni prej. Da je moči go-
toveje sklepati na vreme, je treba ogledovati
več pajkov.

Pijavka, posebna oznanjevalka vremen¬
skih izprememb.

Da ohranimo pijavke zdrave, jih denemo
v posodo, ki je napolnjena z vodo, toda ne
čisto do vrha. Na dno te posode položimo ne¬
koliko belega peska ali pa mahu in vanjo le
malo pijavk. Pijavke se očejajo samo skozi
potne luknjice, in ta sokrvica, ki jo izpote, se
prime njihovega života kakor koža. Hitro bi
zamašila njih potne luknjice in jih umorila,
ako ne bi bilo v posodi peska ali mahu, ob
katerem se drgnejo, da se tako iznebe te kože,
ki plava potem blizu vrha vode. Posoda se po¬
ki ije s kakim prebodenim mehurjem, da zu¬
nanji zrak ne more do njih. Vsak teden jim je
treba naliti druge vode, toda ne sme biti bolj
mrzla od one, v kateri so bile prej.

Ako leže pijavke raztegnjene ali zvite na
dnu vode, kaže to poleti jasno vreme, pozimi
pa suho mrzloto. Ako so pa bolj pri vrhu vode,
tedaj bo poleti dež, pozimi pa sneg v 24. urah.

64

Če plavajo hitro semtertja, pomeni to veter, in
malokdaj so prej mirne, dokler ni veter silno
močan. Kdar so pa na vrhu vode in se nekako
grbijo in tresejo, kaže to, da se bliža huda ura.

Rega, posebna oznanjevalka vremenskih
izprememb.

Neko pleme žabic je, ki se rade spravljajo
na zeleno drevje in močno regljajo na njem.
Tudi te žabice prerokujejo vreme. Obranijo se
v stekleni posodi s širokim in s prtom pokritim
vratom, na dno posode je treba deti nekoliko
peska z vodo in malo zelenega listja ali pa
trave, tudi se vanje pokonci postavi količek ali
lesena lestvica, po kateri lahko žabica leze gor
in dol. Za živež ji dajo v mleko namočenega
kruha, zrezljanega mesa; najrajša pa ima muhe.

Če žabica na dnu posode časih reglja in
se milo drži, bo kmalu dež; če pa ob deževnem
vremenu zleze kvišku in se veselo drži, smemo
pričakovati jasno in suho vreme.

3. Znamenja vremena na drugih rečeh.

Na rastlinah.

Nekaj je takih rastlin in cvetic, ki so
glede vremena silno občutljive, ker listje ali pa
cvet stisnejo in glavice zapro, kadar se pri¬
pravlja na dež. Deteljino steblo stoji bolj pokonci,
ljstje se obesi proti tlom ali pa se celo zapre.
Če kisla detelja lističe raztegne, se kmalu raz¬
vedri, če jih pa pobesi, se je bati mrzlega in
deževnega vremena. Ob lepem vremenu se kurja

65

črevca zjutraj ob 9. uri vzdigujejo, zelišča raz¬
tezajo lističe in cvetice lepo odpirajo svoj cvet.
Ako jesenski podlesek cvete že kimavca, se
bliža zgodnja in huda zima; če pa cvete šele
koncem vinotoka, je zima navadno pozna in ne
prehuda. Če z breze jeseni listje odpada pozno,
nastane huda zima.

Na kamenju.

Na dež se ravna, ako se neke vrste ka¬
menje poti ali pa prihaja mokro, ako je sol
mokra, ako zidovje v hišah moči, ako iz dim¬
nika saje padajo, ako kaplja iz njih i. t. d.

Na vodah.

Nekatera jezera in tudi druge vode šume,
na njih se delajo mehurčki in penijo se, kadar
bo dež. Naravni vzrok temu je: Kadar se ravna
na dež, se polajša in raztanjša zunanji zrak, ki
ima to lastnost, da se enakomerno razteza povsod;
ako se torej zunanji zrak za dežja polajša in
raztanjša, se začne zrak v vodi raztezati in vzdi¬
govati, kakor bi vrel iz vode; zato se voda peni,
dela mehurčke, šumi, prihaja motna, kakor bi
vrela in kipela, ker hiti zrak iz nje kvišku in
vre in se razteza, dokler se enakomerno ne raz¬
tegne z zrakom nad vodo. Nekateri studenci,
vodnjaki, majhni potoki in hudourniki se po-
suše, in njih voda se v majhnih, nevidnih
kapljicah vzdigne v ozračje, kjer se njene kapljice
izpremene v megle in oblake, se zgoste, potem
pa kot kaplje padajo na zemljo: to je dež. Če

5

66

dežuje zelo dolgo časa, vode pa vendar ne na¬
raščajo, je to znamenje, da bo deževalo še dalje
časa, ker megle in oblaki popijajo vodo in jo v
podobi dežja spuščajo zopet na zemljo.

Na ognju.

Dež se napoveduje, če sveče in druge sve-
tilniee temno gore in praskajo; če se okolo luči
dela neka bleščoba kakor mavrica, če je plamen
videti nekako črn in se delajo gobi podobni
utrinki; če se ogenj ne da rad ukresati, pri¬
žgati, zakuriti ali zanetiti; če poka in bledo
gori; če med ustovjem, na ponvah, kotlih in
piskrih obvisi in tli veliko saj, če se kadi po
kuhinjah i. t. d.

Na vremeniku ali tlakomeru.

Vremenik je umetno narejena, z živim
srebrom napolnjena, precej dolga cev, v kateri
je živo srebro. To v njej nekoliko vstaja^ali
pada, kakor zunanji zrak pritiska nanje. Cim
bolj je zrak suh, tem bolj se tudi razteza in bolj
pritiska na srebro v cevi. Čim bolj pa pritiska
nanje, tem bolj se tudi živo srebro vzdiguje v
cevi. Prav to, da se živo srebro v cevi vzdi¬
guje, pomeni, da je zrak suh, torej tudi lepo
vreme. Čim bolj pa je zrak vlažen in mokroten,
tem manj se razteza, torej je tudi njegov pri¬
tisk na srebro v cevi manjši, zato tedaj v cevi
srebro pada, nareja se mokrota, in torej po¬
meni tudi v zraku deževno vreme.

67

4. Gotova vremenska znamenja.

Mokro vreme ali dež se napoveduje:

Kadar strune na goslih odjenjujejo; kadar
se zidovi močijo; kadar se kamenje poti; kadar
se lesnina napenja, kadar se sol rosi, kadar iz
dimnikov kaplja; kadar so daljni gozdi videti
blizu in temno-višnjevi; kadar se zvezde leske-
čejo zelo svetlo in migljajo; kadar se vidijo
tudi take zvezde na nebu, kakršnih o drugem
času ni videti; kadar sta solnce in luna ob
vzhodu videti zelo veliki; kadar je jutranja zarja
zelo rdečezagorela in enaka ognju; kadar zvečer
solnčni žarki stoje v debelih in črnih oblakih;
kadar je izhajajoče solnce bledo in ima belkast
obroč okoli sebe; kadar se nebo omreži; kadar
solnce močno pripeka izza oblakov; kadar je o
sv. Ivanu Krstniku južno vreme; kadar se zju¬
traj megla vzdiguje; kadar dobivajo po lepem
vremenu vrhovi visokih gora klobuk, to je, kadar
jih oblak pokriva; kadar se nebo po jasnem
vremenu prepreže s tankimi, belkastimi oblaki
(siv oblak, ki se o soparnem vremenu prikaže
na jasnem nebu, večinoma naznanja hudo uro);
kadar je luna videti temna, bleda ali pepel¬
nata; kadar je okolo nje obroč ali kadar ima
druge lune okolo sebe; kadar megla vstaja pred
solnčnim vzhodom in se kakor oblak razširja
pod nebom, (tedaj že navadno zvečer kot dež
pada na zemljo); kadar gnoj smrdi.

Suhega, lepega vremena je pričakovati:

Kadar se nebo tam, kjer solnce vzhaja in
zahaja, zjutraj in zvečer žari lepo zlato-rumeno;

68

kadar se temni oblaki razkrope še pred solnčnim
vzhodom; kadar se okrog solnea, ko vzhaja ali
zahaja, kaže tanka meglica; kadar nad jezeri,
rekami, travniki i. t. d. stoji megla; kadar je
luna čista; kadar je rimska cesta čista in videti
polna zvezd, ki se lepo leskečejo; kadar so
vrhovi visokih gora brez oblakov in megle;
kadar zjutraj megla pada in ne. vstaja; kadar
od solnčnega vzhoda piše veter in tam ni videti
oblakov; kadar se kaže nebo izmed nakopičenih
oblakov, podobnih čisti svetli volni, živo modro;
kadar pada mnogo rose; kadar zahaja solnce
bolj rdeče in čisto, nego po navadi. Kadar je
luna prav močno čista in bela, nastopi kmalu
mraz.

Kako opazujemo vreme dandanes.

Vobče je znano, da so naši predniki bolje
opazovali vreme, nego ga mi dandanes.

Slavnoznani dr. A. F. C. Vilmar je zenačil
stara in nova izkustva, in sicer z zelo dobrim
uspehom. Zato naj podamo tukaj čitateljem to,
kar je važnejše.

Prosinec.

A k o je meseca prosinca mraz, sneg in led,
posebno, ako sneg že leži od grudna, je upati,
da bo 24. ugodnejše vreme, in ako se je to vreme
naznanilo s snegom in nevihto, ne traja dolgo,
temveč je pričakovati od 27. do 31. zopet hu¬
dega mraza.

Ako se prigodi, da po daljšem sneženju in
mrazu med 14. in 16. nastane vreme prijetnejše,

69

je pričakovati, da bo 24. zopet sneg in še hujši
mraz.

Ista velja, kadar je zima ugodna; zakaj
ako so prvi trije tedni ugodni in ni predeževno,
bo 24. sneg in mraz, toda to ne bo trajalo
dolgo.

Ako je pa zima čisto mila in zelo deževna,
je 24. malone vsekdar dež. Take zime naznanja
lepi listopad in malo mrzle noči med 25. grudnom
in 6. prosincem.

Pravila, da nastopi za mokrim prosincem
mokra pomlad in mrzlo poletje, so skoro po¬
polnoma neresnična; tudi pravilo: „Ako ni zime,
tudi ne bo poletja 11  nima veljave.

• Svečan.

Ako je bilo 24. prosinca lepo vreme in je
to vreme naznanil sneg z nevihto, bo 9. svečna
južno vreme. Ako je pa isti dan mraz, traja
mrzlo vreme dalje časa. Kmetiško pravilo: „Sveti
Matija led razbija, če ga pa ni, ga naredi, 11  tudi
ni resnično, kakor so se prepričali že mnogi
opazovalci.

Ako je zima suha in meseca prosinca ni
premrzlo, je meseca svečna vreme bolj mrzlo.

Ako je meseca svečna vreme lepo in jasno,
ni upati, da bi bila ugodno lepa pomlad.

Sušeč.

Ako je bilo pozimi malo vlažno in srednje
mrzlo, je navadno od 2. do 6., večinoma pa dne
4. sušca sneg ter je jako mrzlo. Cim večji sneg
in hujši mraz je te dni, tem mrzlejše in mokrot-

70

nejše vreme je spomladi. Ako je pa od srede
svečna do sušca hujši mraz, traja vreme malo¬
kdaj preko teh dni, temveč za tega časa navadno
prestane.

Ako je od 8. do 15. zelo vroče in sušno, je
od 20. pa vedno do konca tega meseca nevihta
in sneg, in to napoveduje neugodno pomlad.

Od 18. do 26. je čas zelo važen, zakaj ti
dnevi odločujejo vreme, ki bo v bližji četrtinki
leta. Naš porok pravi o tem: „Ako je v tem
času nevihta in sneg, moramo pričakovati mrzlo
in mokro, ako je zdolec (vzhodni veter) in mraz,
moramo pričakovati sušno, neugodno, rastlinstvu
škodljivo pomlad, v kateri navadno ponoči
zmrzuje. Kakršen veter je te dni, tak ostane
navadno do meseca ržnega cveta brezizjemno
neizpremenljiv. Ugodnost in vlažnost z zapadnim
vetrom, ako je precej silen in ako je deževno,
naznanjata gotovo trimesečno ugodno jasno vreme,
ob katerem bo vse lepo raslo.“

Ako trajajo hude zime s snegom in mrazom
še nekaj časa tudi vsušcu, je to dobro znamenje
za pomlad in poletje, ako nastane od 27. do
31. sušca hipoma toplo vreme ali nevihta.

Mali traven.

Ako se v prvi tretjini vse rastline hitro
razvijajo, se moramo nadejati od 23. ali 24. po-
čenši hudega mraza ponoči; ako so prvi dnevi
motni in cleževni, pa vendar prijetni, je od
9. do 12. jasno in čisto, a od 13. so mrzli dnevi
z nevihto.

71

Ako so od 24. do 30. malega travna dnevi
zelo topli, od 5. do 7. majnika rado sneži in
zmrzuje.

Ako je ta mesec mnogo snega, to pomeni,
da bo veliki traven neprijeten, moker in mrzel;
dostikrat je tudi vse leto mokrotno in mrzlo.
Od 7. do 14. rad pada močen sneg.

Veliki traven.

Ako od 5. do 7. pada sneg, je večinoma do
poletja mokro vreme.

12. in 13. tega meseca sta poznana godova
Pankracij in Servacij; toda dalje časa se je že
opazovalo, da ta dva nič ne vplivata na pri¬
hodnje vreme.

Ako prete ta mesec nevihte, dasitudi pre¬
hajajo, je potem mrzlo in veter močno piše;
bati se je hladnega poletja.

Ako od 13. do 23. pogostoma močno dežuje,
je malo sena in se težko suši.

Ržni cvet.

Od 6. do 13. so odločilni dnevi za poletno
vreme. Ako je te dni vreme prijetno, brez neviht
in močnega dežja in ako je zahajajoče solnce
lepo rožnato-rdeče, se smemo nadejati dobrega
poletja. Ako so pa mrzli nalivi ali toča in ne¬
vihta, ako se narejajo deževni oblaki in ako
solnce ne zahaja na jasnem, je vreme vsaj
do 8. malega srpana deževno, mokro in mrzlo.
Ako so odločilni dnevi meseca sušca suhi in
mrzli in ako je vzhodni veter, morajo odločilni
dnevi meseca ržnega cveta biti prijetni in mora

72

pihati zapadni veter, ako hoče biti sušno poletje.
Ako je na odločilne dni vroče in sušno vreme,
bo leto zelo sušno. Na posamezne dneve se tudi
ne sme gledati toliko, kolikor na splošno vreme
posameznih dni. Mnogo kmetiških pravil, ki se
tičejo dni od 6. do 15. tega meseca, kaže, da se
je to opazovalo že davno in povsod.

Mali srpan.

Naš porok pravi: Dne 8. malega srpana se
vreme navadno izpremeni, četudi večinoma
samo za kratke dni; ako je namreč:

1. od 6. do 18. deževalo, ta dan za nekaj
časa jenja deževati; v posameznih letih (posebno
po neprijetni sušni pomladi in po deževju od
6. do 13.) se zgodi izprememba za vse leto, ki
je odslej večinoma toplo in sušno; ako je pa

2. doslej bila velika suša, nastajajo od tega-
dne počenši nevihte, ki časih določijo vreme za
več tednov; ako je bil končno

8. ržni cvet izpremenljiv, vendar bolj moker,
nego suh, nastanejo le malokdaj 1. mal. srpana
zelo lepi dnevi. Ti se končajo, ako je bila kri¬
tična doba meseca ržnega cveta neprijetna, go¬
tovo 8. malega srpana, in lepo vreme je pre¬
nehalo za vse poletje, vsaj pa do 19. velikega
srpana.

Veliki srpan.

Izbriši čisto sušna poletja, je 19. veliki
traven odločilen dan. Ako je poletje mokro,
kadar solnce vzhaja, oblačno, kadar zahaja, pa
rumenkasto-rdeče, nastanejo pogostoma 19. ve-

73

likega travna lepi. dnevi, katerih je pa samo
osem do deset. Časih je 5. dan tega meseca
zelo lep.

Ako je poletje jasno in toplo in v prvi po¬
lovici tega meseca niso pogostoma nevihte,
pade 19. večinoma silen dež, ki traja 8 do
10 dni.

Ako je poletje izpremenljivo, ne kaže ta
dan na prihodnje vreme.

Veliki srpan nima nikakega znamenja o
vremenu za prihodnjo zimo.

Kimavec.

Ako je mesec kimavec večinoma topel in
jasen, je pričakovati mrzel deževen vinotok, v
katerem je večkrat nevihta. Moker in mrzel
kimavec obeta lep, prijeten vinotok vsaj prvo
polovico, ako je bilo meseca velikega srpana in
kritične dni slabo vreme.

Ako je bil spomladi ponoči večkrat mraz,
ako je bila zima suha in ako so bili odločilni
dnevi meseca ržnega cveta neprijetni, bo sredi
kimavca večinoma ponoči mraz.

Tudi kimavec nima niti najmanjšega zna¬
menja, ki bi kazalo na vreme prihodnjega
nieseca.

Vinotok.

V tem mesecu je vreme zelo izpremenljivo
in negotovo; vinotok ima samo eden odločilen
dan, toda nanj se ni zanašati. Ta dan je 24. vi¬
notok. Ako je namreč vinotok zmerno vlažen
in zmerno mrzel, nastane ta dan neprijeten

74

zimski dež; časih je tudi nevihta, pogostoma
tudi celo sneg. Ako je ta mesec čisto suh ali
čisto moker, se 24. ne zgodi nikaka izprememba;
ako je ta mesec čisto suh, je navadno od 16.
do 18. dež ali celo sneg, ali pa suha mrzlota.

Tudi vinotok je brez vsakega znamenja,
kažočega na vreme prihodnje zime, in kmetiško
pravilo: Ako listje ostane dolgo na drevju, bo
huda zima, ni resnično.

Listopad.

Ako je bilo meseca vinotoka v prvi polo¬
vici zmerno vlažno in zmerno toplo in ako je
bil 24. zimski dež, za katerim pridejo po 1. listo-
padu mrzli in jasni dnevi, se zgodi 15. listo-
pada precejšnja izprememba, ker ta dan rad
prinese prvi sneg. Ako je še ta dan hud mraz,
tedaj se sme gotovo pričakovati huda zima, in
ako je ta dan precej mrzlo, traja ta ne malo¬
kdaj do 24. prosinca; mnogokrat je že 15. vinotok
naznanil dolgo, do sušca trajajočo zimo.

Ako je 15. vinotok mil, ni pričakovati mraza
in snega skoro do 12. grudna.

Da bi bilo po Vseh svetnikih toplo in lepo
vreme, je posebno velika redkost.

Gruden.

Ako je 15. listopada zima, bo v tem me¬
secu vreme še bolj mrzlo, posebno 12. grudna.
Ako pa je bilo 15. listopada milo, pride na ta
dan pogostoma sneg in nastane mraz. To ne¬
ugodno vreme traja večinoma do 24. prosinca,
pogostoma tudi do svečna ali celo do sušca.

75

Odtod izvira staro kmetiško pravilo, da sv. An¬
dreja sneg leži 100 dni.

Ako je 12. gruden lep, ostane vsaj 16 dni
tako, in šele 28. grudna pride sneg, tudi ako je
prej mrzlota brez snega. Ako jo 28. hud mraz
in ako zapade debel sneg, traja to vreme na¬
vadno 3 do 4 tedne.

Ako je 12 noči (od 25. grudna do 6. pro¬
sinca) zmerno mrzlo in ako je bil listopad in dan
sv. Andreja lep, bo vsa zima lepa, morda celo
zelena.

Občna vremenska opazovanja,

iz  katerih se da sklepati na letno rodovitnost
ali nerodovitnost.

Sever je najbolj mrzli, pa tudi najbolj
zdravi veter, dočim zapadni vetrovi zemlji po¬
spešujejo rodovitnost, spomladi zbujajo rastline,
jih oživljajo, pa tudi dobro vplivajo na zdravje
živali.

Vobče je dobro znamenje glede rodovitnosti
kakega leta, ako imajo vsi štiri letni časi njim
pripadajoče lastnosti in ako je, kadar se seje,
sušno vreme, ako sadno drevje ni preveč rodno,
ako ni v vodah preobilo rib in ako imajo orehi,
kadar cveto, več cvetja nego listja.

Rodovitne letine se je nadejati, ako je po
jelšah polno batkov, ako so se orehi dobro ob¬
nesli, ako sočivje popolnoma dorase, dalje tudi,
ako seme zgodaj dozori. Posebno so v takih
letih dobre žetve.

76

Ako bukač (neka ptica), ki jeseni odleti v
tople kraje, spomladi zopet prileti zgodaj nazaj
in se čvrsto oglaša, upa kmet, da bo žetev zelo
blagoslovljena.

Nerodovitnega časa imamo pričakovati, ako
nobeden letni čas ni tak, kakršen bi naravno
moral biti, ako je meseca malega travna po-
gostoma mrzla rosa, slana in mraz. Za rodo¬
vitnim pride rado nerodovitno leto, in sicer
zaradi tega, ker je vse oslabelo: zemlja, drevesa
in vinska trta.

Mnogo dežja in polno mokrote okolo 21.ržnega
cveta neizrečno škoduje rodovitnosti, posebno ako
je v tem času še toča, ker to rado škoduje nežnim
rastlinam in cvetju na grozdju.

Ako nastane mraz, dokler je še zrnje v
mleku, to rodovitnost zelo zmanjša, tudi, ako je
tedaj, ko zrnje cvete, močno vetrovje, zakaj to
cvetje trga.

Ako bob rase silno bujno in ako je hrastje
nenavadno rodno, se je bati, da ne bo priraslo
toliko zrnja kolikor v dobrih letinah.

Ako je solnce več dni zaporedoma docela
temnordeče, kakor bi gledalo skozi temno meglo,
je zrak v višavah bolj gost in v njem je mnogo
škodljivih soparo v, ki kaj lahko provzročajo
raznovrstne bolezni, posebno ako takšen zrak
razšiija zoprn duh, ker je zelo nečist. To se
najrajše dogaja tedaj, kadar je mnogo južnih
vetrov brez dežja o nezdravem in meglenem
zraku. V takih slučajih mora človek zelo varo¬
vati zdravje. Tudi živinska kuga se rada pri¬
kaže.

77

Smešna je misel, da prestopna leta vplivajo
na rodovitnost kakega leta, da v takih letih ni
nikake prireje v konjskih in govejih stajah, da
ostanejo svinjaki prazni, da ni gosi, rac in pur,
a najmanj kokoši, da v takih posajena in po-
cepljena drevesa necejo rasti i. t. d. Prestopni
dan je tak, kakršni so drugi, in ne izpreminja
v naravnem redu ničesar.

Opravila za vsak mesec.

Dragi čitatelj, ako svoja opravila vsak
mesec dobro izvršuješ po teh naukih, bo
tvoje gospodarstvo v kratkem času napredovalo
uspešno in prepričal se boš, da je v njih mar¬
sikaj, na kar prej nisi mislil. Tvoja stvar je,
da ravnaš tako, kakor ti kažejo tukaj navedeni
nauki.

Prosinec.

1. Poljedelstvo.  Plug ta mesec na¬
vadno počiva. Ako je kje ilovnata zemlja, se
da samo orati, pa le malokdaj. To delo se
lahko opravi, ako je zemeljsko površje malo
zmrzlo.

2. Opravila na travnikih.  Ako je
vreme ugodno, je moči po travnikih, na ka¬
terih se ni bati povodnji, raztepati kompost.
Tudi je v tem času kraj travnikov dobro delati
komposte iz raznih tvarin — najboljši je za
to stvar iz potokov navoženi mlaj. — Drugih
opravil ni v tem, pa tudi ne v prihodnjem
mesecu.

3. Vinstvo.  Vinskih opravil v tem mesecu
navadno ni, vendar je zelo dobro, ako se začne

79

rigoliti, zakaj trtina rast se ravna po vremenu.
Zemlja se mora dobro prekopati in zrahljati,
jame je treba narediti precej široke in globoke.

4. Vrtnarstvo in sadjarstvo.  Na vrtu
se mora to opraviti, kar se je zamudilo minuli
mesec; posebno je treba zelišča za kuhinjo dobro
pokriti, da ne pomrznejo. Ako ni snega, se lahko
kopljejo in gnoje grede. Rastline za jedila pozimi
se morajo shraniti.

5. V sadnih vrtih  je treba drevje pazljivo
okopavati; mah se mora postrgati, suho veje in
gosenična gnezda se morajo odpraviti in zareze
zamazati z voskom, da ne nastanejo rane. Ako
je vreme lepo in ne premrzlo, je moči saditi
mlada drevesa in divjake; (bolje pa je, da se
sade prihodnja dva meseca). Ta mesec se tudi
navadno režejo in shranjujejo bistrice za cep¬
ljenje, ako ni preveč mraz.

6. G-ospodarstvo.  Ako ni preveč snega
in preveč mrzlo, se v sekanicah sekajo stara
drevesa, kar jih je potrebnih za kurjavo, in po¬
sebno les za različne ograje.

Hmeljarstvo.  Kolje, po katerem se vije
hmelj, se mora pripravljati in popravljati. V ta
namen je najboljša mlada smrekovimi in jese-
novina, ki pa ne sme biti ne predolga, ne pre¬
kratka. Ako je vreme lepo in ne premrzlo, se
hmeljišče lahko prekoplje in zrahlja, ako se ni
to zgodilo že minulo jesen. Zdaj je tudi dobro
navoziti potrebnega gnoja, ker pozneje ne bo
dovolj časa.

7. Gospodinjstvo.  Vse orodje se mora
pregledati in popraviti, zakaj pozneje ne bo več

80

časa, ko se začne delo na polju in v vinogradih.
Po dolgih zimskih večerih se lahko računa, ko¬
liko se je lani potrosilo in koliko se bo potre¬
bovalo prihodnje leto.

Dimniki  so od vsakdanje kurjave sajasti,
torej je treba vsako soboto z brezovo metlo
dobro omesti pred pečjo; dimnik pa se ometa
vsaj vsak šesti teden. Zidani dimniki se lahko
ometajo, ako se majhna smrekova veja priveže
na vrv in vleče gor in dol po dimniku, ali se
pa brezova metlja priveže na drog in se drgne
po dimniku gor in dol. Ako se kuri z jelovim
lesom, ki napravlja več saj nego bukovina ali
hrastovina, se mora dimnik ometati pogostoma.
Pepel naj se spravlja v take kraje, ki so varni
ognja, ne pa v lesene posode. Ako imaš loj,
delaj sveče ter jih obesi v srednje tople shrambe,
da ne razpokajo od prehudega mraza. Dober
saninec vrlega kmeta opominja, da si navozi
drv za vse leto. Na ravninah stanujoči gospo¬
darji si v tem času z vožnjo na saneh lahko za¬
služijo veliko; zato je treba z vozom ali s sanmi
služiti na cesti denar, zakaj meseca sušca bo
treba za četrtino leta plačati davek. Pitane
svinje se navadno v tem času koljejo, slanina
se obesi in suši; kadar je pa dovoij suha, se
seka v kopanj ah ali se mečka v strojih, nare¬
jenih za to opravilo, kar je mnogo lažje in ne
zahteva toliko časa kolikor težavno sekanje.
Suho meso se dene v zabel ze poletje. Kruh,
mleko, sadje in druge take reči varuj, da ti ne
zmrznejo.

Predice in tkalci imajo zdaj največ dela.
Kuram se daje dobro posušen oves, da bolje

81

neso; tudi konoplje so dobre. Kdor ima ribnik,
naj na njem skrbno prebija led, da se ribe ne
zaduše. Mlado sadno drevje varuj škodljivih
zajcev. Lovi v past miši in podgane, da se jih
ne zaplodi preveč do pomladi. Ako potuješ,
nikdar ne pij preveč žganja, ker peče in suši;
tudi je žganjepivee hitro zaspan ter lahko
omamljen zaspi na mrazu in zmrzne.

8. Zivinarstvo.  Gospodarji, kiredeovce,
naj jim polagajo jelševe vejnike; tiste, ki jih
nečejo žreti, bolehajo na pljučih ali na jetrih;
torej se morajo ločiti od zdravih. Star in resničen
pregovor je; Dober gospodar mora o svečnici
imeti polovico klaje. Gnoj se mora pogostoma
kidati, da od gnusobe živina ne boleha. Napaja
naj se z mlačno vodo, zakaj premrzla voda
škoduje brejim samicam, posebno kobilam in
kravam. Nastiljati se mora dobro.

9. O lepem, suhem vremenu lahko pustiš
čebele  na zrak, da se spraše. Ako pa ta mesec
že solnce nenavadno pripeka, tega ne smeš sto¬
riti, ker je to čebelam zelo škodljivo.

10. Lovstvo.  Srnjaki in jalove srne se smejo
streljati ves mesec, zajci pa samo v prvi polovici.
Smejo se tudi streljati divje gosi, divje race, jerebi
in borovnjaki, toda mnogo je bolje, ako kmet ni
lovec. Oe ni nikakega dela, naj marljivo čita ko¬
ristne knjige in dobre časnike.

Svečan.

1. Poljedelstvo.  Plug se tudi ta mesec
rabi malokje in malokdaj, naj torej počiva v
svojem stanovanju. Le malokdaj se seje nekaj

6

82

ovsa in maka. Gnoj se lahko navaža na polje.
Semenje za setev se mora skrbno trebiti, da ne
bo zrnje smetijivo, da ni treba v poletju pleti.
Zakaj s tem 'delom se potrati silno mnogo le¬
pega časa.

2. Opravila na travnikih.  Ako je
vreme lepo in ako ni snega, se ta mesec vozi
gnoj in razmeta po travnikih. Tudi kompost se
sme navažati in trositi po njih.

3. V i n s t v o. Po vinogradih ni mnogo dela,
samo ako je za to vreme, je treba rigoliti in
nositi prst. Nekateri gospodarji dajo jame ko¬
pati, v katere se spomladi sade trte. To je po¬
snemanja vredno, zakaj take jame v hudem
mrazu dobro premrznejo, kar zelo pospešuje
trtino rast (pri sadnem drevju se je to davno
poizkusilo, in sicer z dobrim uspehom). Ako ni
snega, je moči koncem tega meseca v vinogradih
že obrezovati trte.

4. Vrtnarstvo in sadjarstvo.  Kar se
je meseca prosinca zamudilo, se mora storiti
ta mesec. Zgodnja zelenjava se mora zvečer na
gredah pokrivati s slamo, da ji ne škodujeta
slana in mraz; sejati se mora tudi željevo seme,
da gospodinja prej učaka glavatic, ki se koncem
velikega travna že lahko posade. Ako je toplo,
sej na kuhinjskem vrtu peteršilj, korenje, čebulo,
redkev, špinačo, grah i. t. d.

5. Na sadnih vrtih  se v drugi polovici
tega meseca, ako je toplo, lahko sade drevesa;
brajde in živi plotovi se morajo obrezovati in
nasajati novi, kjer je to potrebno.

6. Gozdarstvo.  Sekanice se morajo vse
lepo očistiti. Drva za kurjavo naj se ne sekajo

83

več. Pobirati je treba mecesnovo seme. Ako sneg
skopni, je dobro sejati brezovo seme. Gosenična
gnezda se morajo marljivo uničevati, ker se s
tem prepreči silno mnogo škode.

7. Hmeljarstvo.  Za hmelj se morajo po¬
pravljati drogovi in prekopavati in gnojiti hme¬
ljišče. Zdaj se tudi hmelj lahko zasaja na novo.

8. Gospodinjstvo.  Drva, kijih  imaš v
gozdu nasekana, si navozi domov, da jih bo kaj
za bodočo zimo.

Ako imaš shranjeno sadje, ga večkrat preglej
ter loči gnilo od zdravega. Skrbi za kokoši in
drugo perutnino. Da bodo kokoši rade nesle, jih
hrani z ječmenom in kuhanimi konopljami.

9. Živin  ar  st  v o. „Dober gospodar mora
o svečnici imeti še polovico klaje,“ je bil pre¬
govor naših prednikov, ker je časih še druga
polovica zime zelo dolga in huda. Pokladati se
mora zmerno, da ne bo proti pomladi premalo
klaje. — Prasci, ki se skotijo v tem mesecu, so
zelo dobri za pleme, zaraditega jim je treba
pokladati tako kakor krmljencem. Siratke jim
ni treba dajati čisto nič, mleka pa le malo, da
ne bodo driskavi. Izpočetka jih časih hrani z
grahom in ječmenom.

10. Čebelarstvo.  Čebele lepo osnaži in jih
postavi na tisti kraj, kjer jih hočeš imeti črez
leto; toda bodo naj vedno v lepem miru, ker je
še mrzlo. Pleti si slamnate panje, ki jih lahko po¬
večaš ah pomanjšaš, kakor zahteva rojeva velikost.

11. Lovstvo.  Ta mesečni več zalovstvo, ker
se divjačina pari. Lisice, kune, dihurji in vidre
se začno pojati, zato je njih kožuhovina brez
vrednosti, lisice pa se morajo vendar pokonča-

6 *

84

vati, zakaj ta čas rade napadajo sme. Tudi divje
mačke, ki se zdaj gonijo, je dobro streljati, ker
so nevarne kuram in golobom. Drevesne kune
se pojajo po šupljastih drevesih, zapušfenih
ptičjih gnezdih, domače kune pa po starem zi¬
dovju, šibarju in po parnah. Dihur živi pozimi
v gospodarskih poslopjih in ima zdaj najlepšo
kožo. Na jezerih in potočnih bregovih se dajo
vidre uspešno streljati.

Sušeč.

Poljedelstvo.  Ta mesec začno navadno
orati, toda šele tedaj, ko se je zemlja čisto po¬
sušila, kajti oranje v premokri zemlji dosti več
škodi, nego koristi.

Opravila na travnikih.  Gnoji se lahko
tudi še zdaj kakor v minulem mesecu. Krtovine
se morajo povlačiti s sanmi in tla zravnati.
Travniki, po katerih rase mnogo mahu, naj
se po vlačijo z železno brano, da se odpravi
mahovje. Gnojiti je dobro s pepelom in s sajami,
da rase trava bolj uspešno, posebno ako se po¬
seje kako seme, n. pr. detelja, lisičji repek i. t. d.

Vinstvo.  Ta mesec se mora po goricah
dorezati; rez je najvažnejše opravilo v vino¬
gradih, zbok tega se mora opravljati zelo dobro.
Vsaka vrsta trsa zahteva drugačno obrezavanje,
naj torej vinogradnik dobro pazi na to. Rezati
se mora tako, da do grozdja lahko dospeva vsa
potrebna svetloba in gorkota, rosa in dež. Ako
je vreme prijetno, se začne ta mesec kopati, to
se godi navadno v gosposkih vinogradih. Vino
mora biti pretočeno.

85

Vrtnarstvo in sadjarstvo. Na kuhinj¬
skem vrtu naj se nadaljujejo opravila minulega
meseca; dobro je sejati seme raznovrstne pri¬
kuhe, ako vreme ni premrzlo.

Na sadnem vrtu  se morajo po drevesih
najprej poiskati in uničiti gosenična gnezda,
mah se mora odpraviti z dreves, drevesa je treba
obrezati in s slamo obvezana odmotati, da so
na svežem zraku. Za cepljenje je sedaj naj¬
ugodnejši čas.

Gozdarstvo.  Drv za kurjavo ta mesec ni
več dobro sekati, ampak marljivo naj se sadi
drevje. Seme se mora čistiti, zakaj koncem tega
meseca je že dobro sejati mecesne, smreke, je-
senovce, gabre, bore, hraste in bukve.

Hmeljarstvo.  12—15 let stari vrtovi za
hmelj naj se nasejejo s semenom drugih rastlin,
ki tu uspešno rasto, da se vrtovi zopet opomorejo
za hmelj. Gladke, žolkaste, črnopikaste gose¬
nice, ki žive v zemlji ter glodajo hmeljeve ko¬
renine in tako narejajo mnogo škode, se morajo
iskati in uničevati.

Gospodinjstvo.  Pripravi na polju njive
za rano setev; vozi iz luž in ulic blato na njive,
ki tudi dobro ugaja peščenim vrtom in trav¬
nikom; sadi žive meje. V nekaterih krajih so
žive meje škodljive, ker delajo žitu senco ter
se v njih rede ptiči in miši. V takih krajih je
treba plotove zagraditi. Zdaj se mora sejati pesa,
presajati zimsko zelje, da bo gospodinja imela
zgodaj zeljnate glave za kuho. Ako je bilo mi¬
nulo leto sadje polno, se more zdaj več cepiti,
ker se drevje debeli in manj rodi; cepovi bodo
lepo rastli. Bistrice jemlji od dreves, ki že vsaj

86

deset let rode, ne od mlajših; vobče pazi vedno
na sadno drevje. Piščeta tega meseca so dobra
za pleme; tudi se prodajajo lahko in drago.

Živinarstvo.  Govedu naj se cim prej
poklada zelena klaja; za pleme odločena teleta
naj se odstavijo. S kravami se zdaj ne sme
opravljati pretežko delo.

Čebelarstvo.  Ako sije toplo solnce in ni
snega, se lahko panji že koncem meseca svečna
osnažijo. Luknje na panjih morajo biti ta mesec
tako majhne, da morejo samo dv^, ali tri če¬
bele ob enem izletavati iz njih; to je zaradi
roparjev. Zdaj je tudi dobro čebele hraniti.

Lovstvo.  Ta mesec prilete na kratek čas
kljunači, radi se drže po travnikih, kjer leži več
konjskih odpadkov. Divje kokoši se parijo; ta
čas jih je najlaže streljati. Ako potrosiš divjim
golobom po kakem travniku mnogo grudic soli,
prilete zobat in potem jih je lahko streljati.
Zdaj se tudi parijo kljunači, fazani in leštarke.
Zveri imajo zdaj zelo slab kožuh, vendar jih
mora vsak lovec streljati, ako hoče, da mu ostala
divjačina kaj koristi.

Mali traven.

Poljedelstvo.  Kar smo rekli za mesec
sušeč, se da reči tudi o malem travnu. Posebno
se mora sejati grah, grahorka, leča, ječmen, lan,
semena za klajo i. t. d. Grahorka uspeva dobro
malone na vsakem zemljišču, leča samo na
prhkem, toplem, suhem in najbolj na takem,
kjer je bil prej krompir; grah pa rodi na suhi,
apneni in prhki ilovici. Lanišče se mora dobro

87

pognojiti in plitvo razorati, potem dobro povla-
čiti, da se zemlja zrahlja.

Opravila na travnikih.  Travnike pre¬
vleci z brano, da potrgaš mah; potrosi jih s pe¬
pelom, ker ta uničuje mah. Navraeaj vodo na
travnike, kjer je le mogoče. Najboljša je za to
taka voda, ki ima v sebi gnojne tvarine.

Vinstvo.  Vinogradi morajo biti ta mesec
izkopani. Odrezati je treba vse kobile, ki so
dobre za kurjavo, toda o mokrem vremenu se
to ne sme goditi. Tudi mora biti za vinograde
pripravljeno kolje, kjer potreba zahteva.

Vrtnarstvo.  Kar še ni posejano dozdaj
na kuhinjskem vrtu, posej ta mesec. Sadi buče,
dinje in kumare, a glej, da bodo peške pred¬
lanske, zakaj naši predniki so že davno učili,
da je predlansko seme najboljše; kumarino seme
poganja celo petnajst let. Zasadi, kolikor moreš
krompirja, ki je zdrava hrana človeku, pa tudi
ščetinci ga radi žro, samo da mora biti dobro
žameten. Kuhani krompir, ako se pomeša z
moko, je najboljši za hrano take živadi, ki jo
misliš zaklati. Škodljivi mrčes se mora pokon-
čavati.

Na sadnem vrtu  naj se spaja (kopulira),
ko so drevesa v mezgi. Brstje potrgaj, kjer ga
ni treba. Ako je suho vreme, zalivaj na novo
presajena drevesa pred solnčnim vzhodom ali po
solnčnem zapadu z mlačno vodo, ki ji prilij ne¬
koliko gnojnice. Na cvetna drevesa mravlje ne
sinejo.

Gozdarstvo. Ta mesec začni sejati brestovo
seme in snažiti gozde.

Hmeljarstvo. O suhem vremenu odpravi
zemljo, kije  olcolo rastlin, in tisto, ki je spodaj,
pazljivo zrahljaj. Preden okolo rastlin zopet
natnečeš zemljo, jo pognoji z razkrojenim krav-
jekom. Suhe in tudi poškodovane rastline je
treba nadomestiti z močnimi in zdravimi. Zdaj
je dobro, v lepo obdelano in gnojno zemljo sa¬
diti mlade hmeljeve rastline, in ako že prvo
leto močno rasto, morajo imeti kolje, da se pri¬
vežejo nanje.

Gospodinjstvo.  Okolo vrtov gradi in
popravljaj plotove. Na polju se zdaj začne težko
delo, in zaraditega je odslej pripravljati teč-
nejša in močnejša jedila nego doslej.

Živinarstvo.  Ta mesec, ko se začne na¬
vadno živina goniti na pašo, pazi posebno na
take krave, ki so začele molsti. Vozni živini
pokladaj bolj nego doslej. Odstavljenim teličem
pokladaj vsak dan kake tri kile sena, pomeša¬
nega z otrobi, ki pa mora biti malo namočeno.
Tudi sečka je dobra. Dvakrat jim dajaj na dan
vode, pomešane^ s črno moko, voda pa ne sme
biti premrzla. Cim starši so telici, tem več jim
pokladaj.

Čebelarstvo.  Kdor si hoče kupiti panje,
naj to stori ta mesec, ker potlej je prepozno.
Enoletniki in dveletniki, kakih dvajset kil težki,
so najboljši. Slabi roji se morajo hraniti z medom,
v katerega se dene slama in voda. Slame je
treba zato, da čebelam voda ne škodi. Hrano
dajaj čebelam zvečer na vsak drugi ali tretji
dan, in sicer zvečer zato, da ne vabi podnevi
k panjem roparjev.

Lovstvo. Ta mesec se iščejo ribičeva jajca.
Divji petelini in kokoši se parijo, dokler ne začne
bukev brsteti. Zdaj jih lahko svobodno streljaš.
Golobe je lahko streljati, toda njihovo meso še
ni okusno in streljanje škodi valenju. Zveri
zdaj kotijo mladiče, zato se morajo marljivo
loviti.

Veliki traven.

Do petnajstega dne tega meseca še lahko
seješ 'turščieo. Krompir nehaj saditi. Najbolj
raste v dobri pesnati, a ne na novo pognojeni
zemlji. Ta mesec je najbolje sejati konoplje, ki
pa potrebujejo zelo dobro in močno zemljo. Po¬
sebno uspešno raste po izsušenih čretah, jezerih
in ribnikih.

Opravila na travnikih.  Ta mesec na
travnikih ni drugega opravila kakor navračanje
vode, posebno po slabih, pesnatih in prodnatih
tleh. Osem ali štirinajst dni pred košnjo je ne
smeš več napuščati.

Vinstvo.  V vinogradih se začne ta mesec
druga kop ; tudi jih lahko gnojiš. Za gnojenje
je najboljši star, zelo masten goveji gnoj. Konjski
in ovčji gnoj je samo za mrzla, težko ilovata
zemljišča, K trtinemu korenju je dobro devati
stare, volnene cunje. Kompostni gnoj jo iz¬
vrsten.

Vrtnarstvo in sadjarstvo.  Na ku¬
hinjskem vrtu ta mesec marljivo plej, da iztrebiš
nepotrebni drač. Sej drugič in tretjič karfijol,
rdeče in belo zelje, poletno štrbko, poletno
redkev, peteršilj in korenje. Dobro je saditi
buče in dinje. Semensko zimsko solato, zimsko

90

štrbko, karfijol in kelj moraš presaditi. Kdor
ima na vrtu jagode, naj jim marljivo zaliva.

Na sadnem vrtu  pazi neprestano na go¬
senice. Ako tedaj, ko drevje cvete, nastane suho
vetrovje, moraš zalivati; ako pa pogostoma de¬
žuje, moraš dež večkrat stepati z drevja. Pre¬
sajena mlada drevesa naj bodo vedno vlažna
okolo korenja. Ako mlado drevje prebujno cvete,
nepotrebno cvetje odščeni.

Gozdarstvo.  Nareži si za jerbase po¬
trebnega vrbovega šibja. Drevesne skorje ne
smeš goliti in tudi ne trave žeti po gozdih.

Hmeljarstvo.  Vse slabe mladike odreži
v početku tega meseca. Lože, ki so že precej
dolge, pazno privezuj na droge, in to vedno
okolo poldne, ko so klice manj sočne in jih ni
lahko potreti. Najslabše mladike moraš večkrat
porezati na mladih rastlinah.

Gospodinjstvo.  Vsak gospodar glej na
popravljanje svojih poslopij, ker so ta čas ve¬
činoma prazna. Preden se začne žetev, daj
streho prekriti, ako imaš dovolj slame. Kom¬
posti se morajo polivati z gnojnico. Zdaj je naj¬
boljši čas za perilo tanke prtnine, ki se nosi ob
praznikih; oblačila, ki so se pozimi nategnila
od mokrote, je treba presušiti. Volnata oblačila
moraš večkrat na leto iztepsti zaradi moljev,
presušiti in jih hraniti na presušenem kraju.
Maslo, ki se dobiva tega meseca, je najboljše
in najstalnejše; vsaka pridna gospodinja si shrani
potrebno maslo za zimo.

Kadar rž cvete, kure rade dobe piko. Pika
izvira večinoma od tega, da imajo kure premalo
hrane in pijo prekalno vodo. Najrajša napada

91

mlado kuretino. Ali ima pišče piko, se da spo¬
znati na tem, da neče zobati, ker ne more; drži
se žalostno, in petelinčki hripavo pojo. Večkrat
pišče pozija, kakor ne bi moglo sopsti; z glavo
večkrat stresne, kakor bi hotelo kihniti; jezik
je umazan, rumen, na koncu se mu pa naredi
neka bela rožena kožica (pika). Ozdraviš ga,
ako mu to kožico s šivanko ali z ostrim nožem
snameš z jezička, rano opereš s kisom in jo
namažeš s svežim sirovim maslom, potem mora
biti pišče nekaj dni na toplem. Za hrano mu
dajaj samo namočenih otrobi.

Živinarstvo. Dokler ni po snegu topli
dež opral paše, ne smeš nobene živine puščati
na pašo. Krave in jalovina sme žreti zelenjavo,
doječim kravam in starini voličem in bikom pa
pokladaj suho krmo med zeleno. Tri do štiri
mesece starim teličem mešaj suho seno med ze¬
leno trato; pašo naj se po sočnih pašnikih.
Kdor redi ovce, jih da lahko striči, ako je vreme
Suhopn lepo.

Čebelarstvo.  Navadno začno čebele rojiti
v drugi polovici tega meseca, gotovo pa pri¬
hodnji mesec, kar se godi od devete do četrte
ure. Ako troti zelo letajo in čebele leže pred
luknjo, je treba paziti, zakaj mladi roj bo izletel
iz koša. čebelnjak imaš najbolje med nizkim
drevjem; ako pa tega ni, zabij nedaleč od njega
kol v zemljo. Na ta kol priveži košato vejo ali
pa obesi nanj hrastovo skorjo. Na to se roj
rad obesi in potem ga lahko stepeš v koš. Ne¬
kateri čebelarji okade roj z užgano cunjo, da
gre hitreje v koš, namazan s strdjo, ki se mora
kake pol ure s košato vejo varovati pekočih

92

solnčnih žarkov, da zopet ne odleti, potem se
odnese v ulnjak na svoje mesto, toda ne pre¬
blizu starega roja. Mladič se mora hraniti, ako
tedaj, ko je izletel, dežuje več dni zaporedoma.
Ako začne roj visoko leteti, je to znamenje, da
misli odleteti. To pa zabraniš s tem, da ga po¬
kropiš z ročno brizgalnico, in sicer tako, da malo
vode od zgoraj pade nanj.

Lovstvo. Ta čas jelov prepovedan, zakaj
večinoma imajo živali mladiče. Samo zveri naj
se marljivo streljajo.

Ržni cvet.

Krompir moraš ta mesec okopavati in osipati.
Po nekaterih krajih tudi že zdaj sejejo repo;
treba ji je zelo pognojene, dobro obdelane, pes-
nate zemlje, ki je vedno vlažna. Repa, ki je
zrasla iz repnega, v kaki drugi zemlji poseja¬
nega semena, je trda in se zaraditega dolgo ne
skuha.

Opravila na travnikih.  Ta mesec se
začne kositi. Košnja ne sme biti prezgodnja, pa
ne prepozna; ako kosiš prezgodaj, dobiš manj
sena; ako pa kosiš prepozno, je seno manj dobro;
najbolj je kositi tedaj, kadar trava ocvete in
začno bilke bledeti. Kjer se da na travnike na-
puščati voda, naj se to zgodi po vsaki plohi,
zakaj voda odnese mnogo gnojovih tvarin.

Vinstvo.  Ta mesec začne grozdje cvesti.
Pred cvetom se morajo vinogradi opleti, to je,
potrgajo se vse nepotrebne postranske mladike.
To pa utegnejo storiti samo izurjeni delavci. Po-

93

tem se začne vez, in sicer tudi prej, nego grozdje

cvete.

Vrtnarstvo in sadjarstvo.  Po vrteh se
navadno ta mesec sadi štrbka za vezanje, zimska
redkev in zelni sadež, zadnji med sv. Primožem
in sv. Petrom.

Na sadnem vrtu  sej črešnjeve koščice
in okolo sv. Janeza Krstnika, to je dne 24. tega
meseca okoliraj na poganjajoče oko. Drevesca,
ki so bila spomladi vcepljena in spojena ali lani
okolirana, priveži na majhne količke. Slaba dre¬
vesca s postranskimi vejicami je treba obrezati.

Gozdarstvo.  Suho drevje vhostah lahko
posekaš za kurjavo in ga odpelješ domov. Beri
in sej brestovo seme. Drač moraš pokositi, preden
dozori.

Hmeljarstvo.  S hmeljem ta mesec ni skoro
nikakega opravila, samo glavne lože se morajo
privezati, nepotrebne veje pa odrezati.

Gospodinjstvo.  Ta mesec je maslo dobro,
zdravo in stalno; zbok tega se da hraniti za
zimo. Na visokih planinah je maslo najboljše.
Zdaj nastajajo razne bolezni, katerih se je treba
zelo varovati. Kobile se tudi puščajo.

Živinarstvo.  Krave se zdaj puščajo. Go¬
spodarji, ki imajo po več krav, naj puščajo po¬
lovico ta, polovico pa bodoči mesec, da se potem
telijo, kadar je že lepa paša.

čebelarstvo.  Ako leži roj kakih štiri¬
najst dni okolo luknje, pa ne izleti, se mora po¬
ložiti. Da ne bo preveč parojev, ki stari roje
zelo slabe, ga podloži na šesti dan po prvem
rojenju, ali deni ga vsako jutro na hladen,

94

temen kraj ter mu dajaj toliko časa popoldne
letati samo pol ure.

Lovstvo.  Dne 24. tega meseca se začne
lov na jelene; tudi srnjaki se smejo streljati,
ako jih je mnogo v lovišču. Mlade zajce streljajo
lovci le redkoma in samo za gosposke mize.
Koncem meseca se tudi lahko streljajo mlade
divje race.

Mali srpan.

Poljedelstvo.  Deteljišča in grahorišča
praše, da se pripravijo za sejanje repičnega se¬
mena, ki se seje zadnje dni tega meseca. Na
dan sv. Jakoba se koplje na nekaterih njivah
prvi rani krompir. Repica potrebuje prhke, dobre
pognojene zemlje, ki ni prelahka, ne premokra.
Posebno uspeva na takih prostorih, po katerih
so prej rasle za krmo posejane rastline. Za re¬
pico je dobro sejati zimščino. Repica se začne
ta mesec žeti ali kositi, ko je 2 / 3  mošnjic ru¬
menih in prezornih in ko so zrnca rjavkasta.
Žeti se sme samo po jutrih ali po večerih; nekaj
dni mora ostati na njivi, potem se znosi ali
zvozi v ponjave zavita domov. Zadnjo četrt se
začne po nekaterih krajih repa sejati, kar pa ni
dobro, ker se zgodaj posejana repa zaradi žila-
vosti ne da rada kuhati.

Opravila na travnikih.  Košnje ni več.
Vse seno mora biti pod streho. Po seneni košnji
se na travnike, kjer je mogoče, hitro spušča
voda.

Vinstvo.  Sedaj je grozdje že ocvelo; v
vinogradih ni posebnega posla, vsak vinogradnik
utegne torej dovolj premišljati, kakšno vrst trte


95

bi bilo najbolje saditi. Od mnogo trtnih vrsti
pomešano grozdje daje slabo vino, zakaj vsaki
rastlini je treba posebne zemlje in posebne leže.
Z vrstjo, ki v srednjih vinskih letih ne dozori
popolnoma, se nič ne opravi, zbok tega se mo¬
rajo priporočati rane vrsti.

Vrtnarstvo in sadjarstvo.  Na kuhinj¬
skem vrtu se seje jesenska mrkva, repa, zimska
štipka, špinača, solata i. t. d. Sedaj je treba mar¬
ljivo skrbeti za gnoj, ki se bo rabil kaj skoro.

V sadjarstvu  se začne okuliranje na
speče oko. Divji poganki na vcepljenih drevesih
se morajo odpraviti. Rano sadje naj se pobira.

Gozdarstvo.  Po gozdih mora biti vse
lepo snažno; mlada drevesca naj bodo redno na
vlažnem.

Hmeljarstvo.  Spodnje panoge naj se od¬
režejo, da dobe gorenje več hrane. Preblizu lože
se veje ne smejo odrezati, in to se mora delati
zmerom z zelo nabrušenim nožem.

Gospodinjstvo.  Ta mesec se začne pri¬
pravljati krompir za skuho, toda pri tem mora
biti vsaka gospodinja oprezna, ker nezreli
krompir škoduje zdravju; ima namreč v sebi
nekoliko strupa; prašiče je treba varovati, da
ne žro lanu, ker je to za nje strup. Crešenj,
višenj in rdečega grozdjiča si je treba nasušiti
za zimo. Jastreb zdaj svojim mladičem nepre¬
stano išče živeža," zato je treba paziti na golobe,
piščeta in na drugo mlado perutnino. Tudi kuna
in dehor sta zdaj perutnini zelo nevarna, zato
jo podnevi dobro čuvaj in ponoči trdno zapira.].

Živinarstvo.  Goveja živina naj se še
vedno hrani v stajah in naj se ne goni nikoli

96

tešč na pašo; tudi zvečer naj se ji poklada.
Breje krave in krave za teg potrebujejo posebno
dobro krmo.

čebelarstvo.  Mladi roji, ki pridejo šele
sredi tega meseca, malokdaj nanosijo toliko,
da bi mogli živeti črez zimo. Težki panji se
morajo podlagati, da morejo čebele nanositi
še več. Koncem tega meseca čebele trote veči¬
noma pomore.

Lovstvo.  Dne 25. t. m. začno streljati je¬
lene in srnjake. Mlade zajce streljajo samo za
veliko silo. Močno streljajo divje race in sloke.
Po velikih ribnikih se lahko polovi množina
divjih rac, in mladi divji golobi se lahko stre¬
ljajo na več mestih. Zverine se morajo nepre¬
nehoma zasledovati. Kraj ribnikov, po katerih
raste trst, je zdaj mnogo starih lisic z mladiči
vred.

Veliki srpan.

Poljedelstvo.  Najprej se seje zimska
repica. Na njivah, na katerih namerjaš bodoče
leto sejati ječmen, posej grahorko, ki jo jeseni
podorji; to je vredno več nego napol gnojenje.
Zrnje za seme bodi čisto in dobro ter ostani
dalje časa na slami nego drugo. Tudi se mora
jako snažiti. Mak se mora o pravem času spra¬
viti pod streho.

Opravila na travnikih.  Ako si naredil
nov travnik, ga posej proti koncu velikega
srpana z dobrini travnim semenom; zakaj če
storiš tako, boš že bodoče leto na njem dobil
veliko sena. — Voda na travnike naj se še na-
pušča dalje časa. V krajih, kjer so dobri travniki,

97

se začne koncem tega meseca že košnja. Pazi,
da ti iz staje ne pride na prostor, kjer imaš
seno in otavo, smrdeči sopar, zakaj krma potem
splesni in se skvari, a živina, ki jo žre, na¬
vadno dobi drisko. Kositi ne smeš ne previsoko
ne prenizko. Ako kosiš previsoko, dobiš manj
krme, ako pa prenizko, tedaj trpi travmo ko¬
renje. Ako ni otava popolnoma suha, se skvari
še hitreje nego seno.

Vin st v o. V vinogradih ni zdaj nikakega
posebnega opravila. Z rozgami ravnaj tako, da
se grozdje nikdar ne dotika zemlje; privezane
morajo biti h kolju. Komur je Bog dal v nje¬
govem vinogradu obilo grozdja, mora ž njim
ravnati pazno in skrbno. Trgatev se mora za¬
četi, ko je grozdje popolnoma dozorelo. Ako ni
vse grozdje zrelo, se mora odbirati, ker lahko
le eden nezrel grozd skvari vino šest zrelih
grozdov. Tudi je dobro ločiti belo in rdeče
grozdje, ker ljudje po čisto belem ali rdečem
vinu najbolj vprašujejo.

Vrtnarstvo in sadjarstvo.  Na kuhinj¬
skem vrtu naj se pobira zrelo semenje, in da še
bolj dozori, naj se spravi na prezračen prostor.
Ko lukova slama ovehne, se mora luk poskubsti,
obesiti v dimnik, zakaj pokajen ne začne bo¬
dočo pomlad prerano poganjati kali. Zdaj lahko
seješ zimsko solato, štrbko, zelje, kelj i. t. d. pa
tako redko, da rastlin ni treba več presajati.

Po sadnih  vrt  eh  se še vedno okulira na
speče oko. Drevesnice morajo biti snažne in
vlažne, divji izrastki na cepljenih drevesih se
morajo odrezati, in sicer z močno nabrušenim
nožem. Mlada drevesa, posajena v travnato

7

98

zemljo, hočejo imeti rahla tla, na katerih ne
sme rasti trava. Jako rodna drevesa se morajo
podpreti. Obrezavati se ta čas drevje ne sme,
ker je to škodljivo. Mnogo vrsti sadja zori.

Gozdarstvo.  Po višavah se začno saditi
smreke. Tla, kjer namerjaš jeseni.saditi drevje,
moraš osnažiti. Kjer se seje brezovo seme, naj
se začne zdaj nabirati.

Hmeljarstvo.  Zreli hmelj se mora v
takih urah, v katerih ni rose, pobirati in raz¬
prostirati na tanko po suhih prostorih. Hmelj je
popolnoma dozorel, ko razprostira okrog sebe
prijeten duh in ko od njega porumeni koža na
rokah.

G o s-p o d i n j s t v o. Studenci, v katerih je ta
mesec voda, imajo vodo vse leto, torej je dobro
zdaj studence kopati, čistiti in snažiti. Oblačila
in postelje se morajo zopet presušiti. Volnata
oblačila iztepi s šibo in izpraši, da izpadejo mo¬
ljeva gnezda. To delo se mora opravljati v senci;
solnce pomaga, da se izvale molji. Kurja jajca
tega in naslednjega meseca so najstanovitnejša,
zato se morajo za zimo hraniti v hladnih
shrambah, v pepelu, suhem pesku, v prosu ali
pa v otrobih. — Ako je komu potrebno zdaj
namlačeno žito dati v mlin, se mora to žito po¬
prej dobro posušiti, zakaj iz neposušenega žita
je moka slaba in kruh potem iz take moke
plesni in je zaraditega zelo netečen in tudi ne¬
zdrav. Popolnoma zrelo sadje je zdravo, nezrelo
pa silno nezdravo in torej škodljivo. Iz nezrelega
sadja, ki pada prezgodaj z drevja, se da'delati
slabo žganje, ali pa se kuha prašičem. — Na
vino je treba paziti, da ne zavre ali da se ne


99

skisa. — Tudi na zelje in repo pazi, da ometeš
gosenice.

Živinarstvo.  Živina se goni na pašo
kakor doslej. Sveže seno polagati ni dobro, po¬
sebno ne teličem, volom in kravam. Krave se
smejo zmerom puščati k bikom. Slabe krave,
ki gospodinji ne koristijo mnogo, naj se pitajo
za mesarja. Kdor redi ovce, bodi pozoren; mlada
jagnjeta se ne smejo nikdar pasti po ovsenem
ali po ječmenem strnišču. Zdaj se ovce brejijo,
in za to se rabijo samo ovni, ki so stari nad
dve leti.

Čebelarstvo.  Ta mesec se še lahko pod¬
lagajo panji. Moči ti je tudi podrezati roje, ako
tega dela nečeš opravljati spomladi.

Lovstvo.  Dne 24. t. m. se začne lov na
divje koze, po mnogih krajih tudi na zajce.
Ptiče začno loviti na zanke. Koncem tega me¬
seca se lovi na veliko. Streljajo srnjake, mlade
zajce, divje gosi in race, sloke in divje go¬
lobe, posebej po grahoriščih. Lisica, kuna, dehor
in vidra hodijo na plen; o tej priliki se lahko
streljajo, in sicer zato, ker je že krzno nekaj
vredno.

Kimavec.

Poljedelstvo.  Zrela turščica se mora
spraviti domov. Krompir se mora izkopati; vse
se mora pripravljati za zimsko setev. Rana setev
zimske pšenice se sme priporočati, posebno v
neugodnih krajih. Ta pšenica ljubi ilovačo ali
smoliko s primešanim apnom, toda zemlja, v
katero se seje, mora biti močna, brez svežega
gnoja, zakaj tak gnoj lahko pogostoma pro-

7 *

100

vzroča snet. Rž se seje ob istem času kakor pše¬
nica ; uspeva malone povsod, v lapornati in pe¬
ščeni zemlji pa samo, ako ji dobro gnojiš.
Zimski ječmen se seje tedaj kakor rž; imeti hoče
močno, vlažno, ilovnato zemljo. Po nekaterih
krajih sejejo zimski ječmen, da imajo prihodnjo
pomlad zeleno krmo za govejo živino.

Opravila na travnikih. Ako neugodno
vreme ni dalo doslej kositi otave, se mora zdaj
pričeti košnja. Potem opravila na travnikih po¬
čivajo. Iz močvirnih travnikov, ki dajejo samo
slabo krmo, se mora po izkopanih grabicah voda
odtekati, da se izboljšajo.

Vinstvo.  Kolje se mora po vinogradih
bolj čvrsto postaviti. Ako izbiraš vrsti trt, ki
jih misliš saditi, si izberi take, katerim ugaja
ta zemlja in podnebje.

Vrtnarstvo in sadjarstvo.  Na ku¬
hinjskem vrtu naj 'se vedno nabira semenje.
Ako hočeš še kaj sejati, je zdaj za ta posel
skrajnji čas, zakaj pozneje se more sejati samo
kelj, zimska štrbka in koper, in sicer vsak čas,
ako ni zemlja premrznila. Želj ar se mora osipati
in marljivo zalivati. Pozimi se mora skrbeti za
mah, listje in gnoj.

Na sadnem vrtu  se morajo očesa, ki se
niso prijela, z ostrim nožem pazno odpraviti in
rane zamazati z drevesnim voskom. Večina vrsti
sadja je zdaj zrela; sadje se mora torej potrgati
in shraniti, posušiti ali stolči, da bo za pijačo ja¬
bolčnik ali hruškovec.

Gozdarstvo.  Ta mesec se bere želod, ki
ga mislimo sejati; bere se pa tudi še brezovo
seme.

101

Hmeljarstvo. Ako je vreme suho in
jasno, se mora hmelj hitro potrgati, ker sicer
lahko storžje preveč dozori in se zato skvari.
Dobro posušeno hmeljevo storžje se mora močno
naphati v goste vreče in shraniti na suhem.
Posebno močno mora biti storžje naphano, ako
ga hočeš imeti dalje časa.

Gospodinjstvo.  Lan in konoplje oteri,
dokler so še jasni dnevi. Rakov ne lovi; niso več
dobri, ker so izgubili debelost. Nabiraj bezgove
jagode; suhe so dobre, kadar se ti v životu zapre.
Iz njih se skuha močnik, ki omeči. Dimnike si
ostrgaj pred zimo. Nasuši vrtnine za zimo, otrebi
jo, čisto operi, v senci na rešetih posuši. Kadar
je suha, da se mane, jo spravi v hram, da od-
jenja. Potem jo v lesenih predalih hrani na
suhem, da ne bo plesniva. Koncem tega meseca
spravi^ krompir domov,^ ako je zrel.

Živinarstvo.  Živina se še navadno goni
na pašo, toda ako je megla ali rosa in ako
strnišča nimajo dovolj hrane, se mora s pašo
nehati. Ako ni več dovolj zelene krme, pokladaj
repino in mrkvino cimo; vole, ki jih imaš za
delo, dobro hrani.

Čebelarstvo.  Pametno ravna vsak če¬
belar, ki ima sam svojo strd, zakaj kupljena
strd je večkrat pokvarjena in zato čebelam škod¬
ljiva. Sicer pa se da zdaj strd kupovati po naj¬
nižji ceni. Roparji so ta mesec najdrznejši, zato
se morajo žrela zožiti, da moreta samo dve če¬
beli obenem izletavati. Paziti je treba, da roparji
katerega panja preveč ne napadajo. To se spozna
na tem, cla straža neprestano piplje s tujimi če¬
belami. To se zabrani najlože tako, da se žrelo

dobro zamaši in položi dva dni v temen in mrzel
prostor.

Lovstvo.  Okolo 12. dne tega meseca se
začno jeleni pojati, toda lahko se še streljajo
do srede tega meseca. Srnjaki so zdaj najboljši
in se najlože streljajo rano zjutraj in pozno
zvečer. Zajci naj se streljajo samo za domačo
rabo. Jazbeci se streljajo in izkopavajo. Zveri
naj se uničujejo, dasi krzno še nima posebne
vrednosti.

Vinotok.

Poljedelstvo.  Repo, ki jo hočeš imeti
dalje časa zdravo, zakoplji v suho zemljo, kjer
ne more voda do nje, ako je deževno vreme.
Zimska setev se navadno konča, za poletno setev
se prirejajo njive, da jih spomladi ni treba orati,
temveč samo posejati in po vlačiti.

Opravila na travnikih.  Ko je v po¬
tokih zaradi deževja voda narasla, se začne
spuščati na travnike, da bo prihodnje leto seno
raslo bujneje.

Vinstvo.  Ako začne grozdje v mokrem
vremenu pred jesenjo gniti, se mora zdravo
grozdje odbrati za stiskanje, sicer dobi vino ne¬
ugoden, zoprn tek; tako je tudi, ako je nekaj
grozdja poškodoval mraz. Dokler dežuje in dokler
je rosa na grozdju, ne smeš trgati. Ako je ve¬
lika vročina, moraš trgati polagoma, ker vro¬
čina pospešuje vrenje; ako grozdja ne moreš
stiskati o pravem času, odleti mnogo vinskega
duha.

Vrtnarstvo in sadjarstvo.  Za preko¬
pavanje in gnojenje vrtni h  gred je zdaj naj-

boljši čas. Na kuhinjskem vrtu se izkopava ko¬
renje za potrebe pozimi in se zakopava v jame
v pivnici. Na prosto presajaj zimski kelj in so¬
lato. Strpko lahko zvežeš vsak teden, kolikor je
potrebuješ.

Sadno seme vsake vrsti se nabira in seje;
pozno sadje se še trga in shranjuje, n. pr. hruške
zimske, makarije, jabolka, maršelanke, buio-
lovci, pogačnice i. t. d. Grede, na katerih hočeš
spomladi sejati, prekopaj. Močno se priporoča
proti mahu mazanje debel in debelih sveži z
apneno vodo, ko že listje odpade z dreves.

Gozdarstvo.  Zdaj beri hrastovo, bukovo
in javorovo seme in ga zgodaj posej. Po gozdih
pobiraj suhljad.

Hmeljarstvo.  Hmelj se mora spraviti
prve dni tega meseca domov, ko je lepo suho
vreme.

Gospodinjstvo.  Kadar je zelje glavato,
ti ni treba dolgo čakati ž njim, temveč v jasnih,
suhih dneh ga posekaj in zriblji. O deževnem
vremenu ni dobro spravljati zelja, ker tedaj rado
gnije v kadeh; zelje se mora zgodaj spraviti,
da se skisa pred mrazom, ker se v mrazu ne
kisa rado. Da si čuvaš repo do pomladi, izkoplji
jamo v zemljo, sredi te jame postavi kol, okolo
njega priveži šopnik slame, okolo šopnika nasuj
repo in jo precej debelo zasuj s prstjo, a vendar
tako, da šopnik moli iz nje, da ima repa dušek,
na kol povezni lonec, da zamok ne pride do
repe, ki bi jo gotovo uničil. Grozdja nikdar ne
zoblji preveč, pa tudi mošta ni dobro preveč
piti; od njega se rad naredi kamenec, ki pro-
vzroča tudi vodeniko; škodljiv je zraven tega

104

jetrom in mehurju. V pivnico nanosi dobre prsti,
da se zimske vrtnine nasade vanjo. Sadje, ki
dolgo ne stoji, stolči. Malo droženke, prilite ja¬
bolčniku in hruškovcu, jima mnogo pomaga. V
dobrih letih mora gospodinja za tri leta pripra¬
viti suhega sadja. Grozdje, ki ga hočeš ohraniti
v pivnici, obesi tako, da se ne bo grozd do¬
tikal v  grozda.

Živinarstvo.  Ko se otava pokosi in trava
naraste po travnikih, se lahko po njih pase ro¬
gata živina, seveda tudi konji, vendar se to ne
sme goditi na mokrih'travnikih, kjer živina po-
gazi preveč trave. Ako krmiš živino v stajah,
lahko primešaš zelenjadi kaj slame. Krave molzle,
krave za teg in voli naj se dobro hranijo.

Čebelarstvo.  Tudi ta mesec morajo če¬
belarji paziti na roparje, ako hočejo, da se jim
v čebelnjaku ne dela prevelika škoda. Tudi treba
pozorno gledati na to, ali so v katerem panju
valeče čebele, zakaj taki panji so navadno brez
matice ali pa so bolni. Morajo se preiskati in
združiti z drugimi.

Lovstvo.  Jeleni se ta mesec več ne stre¬
ljajo, a dobro in koristno je streljati srnjake,
divje koze in jalovino. Dne 16. tega meseca se
začne lov na divje prašiče, samo da jih je zdaj
na Slovenskem le malo; rekel bi, skoro nikjer,
če kateri ne zablodi v naše kraje. Zajci se zdaj
streljajo. Tudi lisicam lovci ne prizanašajo. Jazbec
je zdaj najboljši, a ker je njegovo meso zelo
tečno in ker dela na turščici mnogo škode, stre¬
ljajte ali izkapajte ga. Krzno je zdaj dobro,
zveri streljajte, da vam ne bo preveč škode.
Zdaj je najboljši čas za lov slok, fazanov, je-


105

rebov, leštark in divjih rac. Tudi škrjančki
se love.

Listopad.

Poljedelstvo.  Njive, ki se morajo še
prašiti, naj se poorjejo; izvaža naj se gnoj in
gnojnica. Komur ni bilo treba mlatiti takoj po
žetvi, naj mlati zdaj, da bo imel dalje časa svežo
slamo, zakaj tako žre živina rajša. Sicer slama
nima mnogo redilnih snovi. Lepo zrnje ne sme
nikoli predolgo ležati v skednji, ker dobi moka
iz takega zrnja zoprn tek.

Opravila na travnikih.  Ko nastane
mraz, naj se več voda ne napušča na travnike.
Travnike, na katerih se ni bati povodnji, je moči
gnojiti ter za gnojenje rabiti pometine, prah,
smetnjak, svinjski gnoj i. t. d., zakaj na kisle,
mahovite travnike .spada gnoj, ki ima dosti ple-
velovega semenja in zbok tega ni za njive.
Slamnati gnoj naj se pred zimo navaža na trav¬
nike. Razkrojena gnojnica je tudi dobra na trav¬
nikih, ako se dovaža, dokler je še sneg. Drobna,
zelo dobra zemlja je tudi dobro gnojilo za
travnike.

Vinstvo.  Po trgatvi se v mrzlejših krajih
trte pokrijejo s slamo, trato in zemljo. Kjer se
trtam jeseni gnoji, ondi se odpravi potrti mladi
les, stari locnji in mlade trte se pokrijejo z gnojem
ali z zemljo.

Vrtnarstvo in sadjarstvo.  Zdaj je
zadnji čas za sejanje zimske solate. Sparga naj
se poseje. Peteršilj in vse kuhinjske rastline, ki
ostanejo pozimi zunaj, pokrij z listjem. Luk,
zamotan v papir ali platno, se obesi za pečjo.

106

Ako zemlja ni zmrznila, se lahko presajajo
mlada drevesa. Starejšim drevesom se otrebi mah
in odrežejo se jim nepotrebne veje. Obrezavanje
živih plotov je škodljivo, ako pride huda zima.
Ruskovi in marulovi živi ploti se pokrijejo z
borovimi vejicami, in okolo korenja se nasuje
malo gnoja.

Gozdarstvo.  Gabrovo in hrastovo seme
se nabira; jelševo, smrekovo in borovo storžje
se trga; brezovo, bukovo in hrastovo seme se
seje. Drva se začno sekati; svinje se puščajo v
gozde, da pokončavajo mešičke škodljivih kukcev
in da preganjajo divjačino od bukovih in hra¬
stovih nasadov.

Hmeljarstvo.  Ako se hmeljeve lože mi¬
nuli mesec niso pokrile, odrezale in pognojile,
se mora to delo zdaj začeti na vsak način. Kjer
hoče gospodar imeti novo hmeljišče, tam se
mora zemlja drugič prekopati in pognojiti.

Gospodinjstvo.  Skrbi, da bodo hlevi za
živino topli in snažni; istotako glej, da imaš
vedno suha drva za kurjavo. Pozimi, ko so
dolgi večeri, čitaj lepe, koristne knjige, iz ka¬
terih se lahko naučiš mnogo dobrega, lepega in
koristnega.

Živinarstvo.  Dober gospodar zdaj pre¬
udari, koli k o ima klaje, ve, koliko je sme vsak
dan pokladati živini, da proda ali pa zakolje to¬
liko živine, če ni v denarni zadregi, kolikor se
je ne upa prehraniti črez zimo. Spomladi je
krma draga. — Pozimi dajaj kravam večkrat si¬
rove, kisle repe; kislino jedo silno rade; va¬
ruje jih kužnih bolezni. Mladim teličem in
molznim kravam je treba dobre, redilne krme.

107

Ob solnčnem vremenu izpusti živino, pusti vrata
odprta, in kadar živina sama rada gre v hlad,
jih zapri. — Merjasca izpusti k svinjam, da bodo
zgodaj mladi prašiči. Ce pa hočeš imeti mlade
prašičke dvakrat v letu, pripusti merjasca že- o
sv. Lukežu (18. vinotoka), in prvi bodo okolo
Svečnice; drugič ga pa pripusti o sv. Gregoriju
(12. sušca), in o kresu bodo zopet mladiči.

Čebelarstvo.  Pozimi se morajo panji
braniti miši, hudega mraza, silnih vetrov, da
celo mačk, ki rade hodijo ležat nanje. Ako je
zima silno huda, se morajo panji pokriti. Ako
kak panj pozimi potrebuje hrane, pa ni doma
strdi, lahko čebele brez nevarnosti hraniš z
žoltim kandiranim sladkorjem. Strd je pa zmerom
najboljša hrana in tudi najmanj stane.

Lovstvo.  Lovska gonja se konča ta mesec.
Z dnem 11. t. m. se konča tudi lov na rdečo
divjačino. Zdaj se začno streljati zajci in lisice.
Razen teh: jazbeci, veliki in mali ptiči, divje
mačke, kune, dohorji, sploh vse zveri. Nastavlja
se jim tudi železje, a paziti je treba, da se ne
poškoduje v njih človek ali pitoma žival. Jerebi
se tudi love v nastave.

Gruden.

Poljedelstvo.  Opravila so taka, kakršna
v minulem in v prihodnjem mesecu. Poti po
polju se morajo nadelavati in plotovi poprav¬
ljati. Koncem leta preračunaj, koliko si izdal in
koliko si dobil.

Opravila na travnikih.  Gnojenje na
travnikih se nadaljuje z gnojem in kompostom,

108

za komposte se navaža zemlja, mlaj, lapor i. t. d.
O pravem času se mora drač na travnikih od¬
praviti na ta-le način: Pokositi gaje treba prej,
nego začne cvesti, da ne more seme izpadati,
in obenem se morajo izkopati korenine, postavim
podbelove, podleskove i. t. d. Ako take rastline
rasto po vsem travniku, ga preorji ter ga rabi
nekaj let kot njivo. Z odtekanjem vode in z
dobrim gnojenjem se najlože odpravijo kisle in
močvirnate rastline, mabovje pa z natrošenim
pepelom in apnom. Ako se voda pogostoma na-
pušča, izgine tudi mnogo plevela.

Vinstvo. Ta mesec ni v vinogradih ni-
kakega dela. Ako je vreme ugodno in sneg ni
predebel, se lahko privaža zemlja za komposte.

Vrtnarstvo in sadjarstvo.  Na ku¬
hinjskem vrtu ni zdaj nič opravila; zato lahko
snažiš semenje in popravljaš poškodovano vrtno
orodje. Kar je shranjenega v pivnici, se mora
često pregledati in vse gnilo odpraviti. Sejati ni
več dobro, tudi ako še zemlja ni premrznila.
Grede se lahko prekopavajo. V novo prirejeno
gnojno gredo je moči še sejati krešo in mesečno
redkev, tudi solato v zaboje, v katere se dene
dobra zemlja; ti zaboji se v toplih sobah po¬
lagajo na okno.

Na sadnem vrtu  je dobro, ako ni snega,
obkopati in pognojiti plodonosna drevesa, nabi¬
rati peške in jih shraniti za setev. K slabim
deblom pristavljaj kole in jih dobro priveži.
Sadje v shrambah večkrat pregleduj in ga varuj
hudega mraza.

Gozdarstvo.  Za sedanjega časa sodi naj¬
bolj podirati drevesa za kurjavo, za stavbe in

109

za žaganje. Ako je možno, koplji tudi jamice
za drevesa, ki jih misliš saditi spomladi.

Hmeljarstvo.  Zdaj se mora nadomestiti
manjkajoče kolje.

Gospodinjstvo.  Zdaj se mora marljivo
presti; lan in konoplje se morajo držati. Ta
mesec je tudi najboljši za klanje svinj, ker vlada
v njem navadno najhujši mraz, ki ugaja sve¬
žemu mesu. Mleka ne smeš nikoli prilivati v
krvavice, ker po njem hitro okisnejo.

Živinarstvo. Živina, posebno breje krave,
se morajo zdaj, ko je huda zima, dobro hra¬
niti. Ako en dan zaradi mraza ne izkidaš iz
staje gnoja, moraš tem bolj nastlati, da bo ži¬
vini toplo. Ako je ugodno vreme, izpuščaj živino
okolo poldne iz hleva, da se izprehodi in da
se prezračijo staje. Samo jako breje krave se ne
smejo izpuščati. V krajih, kjer se hranijo ovce,
naj se jim polaga detelja, v cvetu posušena gra-
horka, ovsena slama, ječmen, sočivo, zimščina,
krompir in korenje. Preden jih začneš hraniti,
jim moraš vsekdar ponuditi vode.

čebelarstvo.  Pozi m i moraš panje varo¬
vati miši, prehudega mraza, silnih vetrov, celo
mačkov, ki se zaradi toplote radi spravljajo ležat
nanje. Ako je jako mrzlo, se morajo panji po¬
krivati. Kateri panj potrebuje hrane, tistega
marljivo hrani.

Lovstvo.  Zdaj se streljajo še srnjaki in
mladi jeleni, kakor tudi zajci in lisice. Zdaj je
najbolje zasledovati zveri, ker so v tem času kože
najboljše. Jerebi, fazani, divje gosi in race naj
se močno streljajo.

110

Vremenost.

O vremenu je v tej knjižici že bil govor,
vendar pa hočemo tukaj še navesti nekaj starih
pregovorov, ki se tičejo vremena. Toda ni treba,
da bi veroval vanje, ker so navedeni samo za
kratek čas. Kakšno bo vreme ali kakšna bo
letina, tega ne ve živa duša na svetu. Vse, kar
pratikarji in drugi ljudje prerokujejo o vremenu
in letini, vse to je golo ugibanje, ki se izpolni
le malokdaj, in če se tudi časih izpolni, je to le
naključje.

Ti pregovori so tukaj navedeni po mesecih
in dnevih vsega leta. Številke ob vrsticah po¬
menijo dan v vsakem mesecu.

I. V prosincu.

1. Kakršno vreme ta dan,
takšen bo mali srpan.

2 .  Vreme, ki ga drugi dan prosinca kaže,
s celim kimavcem se vedno lepo slaže.

10. če na svetega Pavla solnce sije,

Tedaj žito lepo dozori,
gornik si dosti vina v sode vlije,
in po volji kmetu se godi.

10. če svetega Pavla je jasno nebo,
dobra bo letina, staroi pojo.

111

22. Če Vincencija solnce peče,
dobro vino dozori,
ki nam po grlu gladko teče,
motne dela nam oči.

25. Ce na svetega Pavla dan deži ali sneži,

slaba in huda letina nam gotovo preti.

* *

*

če lisjak prosinca laja,
huda zima še nastaja.

Jasni dnevi prosenca
so veselje Dolenca.

V prosincu toplota,
v svečanu mrzlota.

če prosinca ni snega,
njega mali traven da;
če prosinca grmi,
slabo vreme sledi.

Ko megla prosinca jako nastaja,
rada mokra in mrzla je pomlad,
dež preobilni nam setev napaja,
bolezni je mnogih hudi napad.

Leta 1787. je bila od 1. do 13. prosinca
zmerom gosta in smrdljiva megla, vreme pa
suho in mrzlo; potem razne hude bolezni. Leta

112

1788. je bilo meseca prosinca nenavadno toplo
vreme, potem pa silni viharji in veliki nalivi,
posebe drugo polovico tega meseca. Od 21. do
26. prosinca je bil vihar, dež, sneg in celo toča,
potem do konca tega meseca lepo in jasno,
zjutraj gosta megla, in le časih nekoliko dežja.
Prve tri dni meseca svečana je bil mraz in sneg,
4. dan južno in prijetno, potem tudi večinoma
lepo vreme. Meseca sušca je zmrzovalo, potem
je bila topla pomlad, vroče poletje, malo dežja,
ob žetvi lepo vreme in rodovitno leto. L. 1789.
od 1. do 14. prosinca huda zima, potem južno
vreme, vihar in poplavi. Sušca in malega travna
je bil še hud mraz, potem mokro poletje.

II. V svečanu.

2. V brlogu medved se zbudi;
če m r zlo je in jasno, se obrne,
čuteč, da huda zima se povrne,
zato še trdno v njem zaspi.

Če pa od juga potegne,
ide kreše jest;
da zima skoro pobegne,
dobro si je svest.

2. Če kaplja nam od sveče,
prej kot od strehe teče,
huda zima še nori
kakih sedemdvajset dni.

2. Kadar je Svečnica zelena,
je cvetna nedelja snežena.

113

2. Kolikor dni prod Svečnico škrjanec žvrgoli,
toliko dni po Svečnici molči.

2. Če na Svečnico dežuje,
pomlad se nam oglašuje.

2. Oblačna Svečnica, vesela kmetica.

2. če je Svečnica topla, solnčnega vremena,
so čebele bogate, dobrega plemena.

22. Če svetega Petra stol mrazi,
še dolgo časa zime konca ni.

24. Sveti Matija
led razbija,
če ga pa ni,
ga naredi.

Kakor je znano, je v prestopnem letu sv. Ma¬
tija 25. svečana, če je o sv. Matiji mrzlo in le¬
deno, je kmalu pričakovati lepega južnega vre¬
mena; če je pa ta čas gorko in prijetno, še rad
pritisne hudi mraz in nastopi grdo vreme.

* *
*

O Svečnici mušice, poznejše rokavice.

Če so o Svečnici ptiči rejeni,
šušca ti bodo gotovo zmedljeni.

8

114

če o Svečnici burje ni,
malega travna še kaj nori.

Ako preveč je toplo svečana,
malega travna počiva brana,
če pa svečana je velik mraz,
je malega travna znojen obraz.

Rajši vidim v svečnu na polju volka,
nego tamkaj hoditi v srajci moža.

Kolikor na travniku o Svečnici gosi,
toliko res o Šmarnu v posti ovca dobi,
tako se krava v malem travnu pita
in kmetovalec si pridela žita.

Vendar ni vedno tako. L. 1789. je bilo o
Svečnici za gosi obilo trave, 25. sušca pa je za¬
padel sneg in je zmrzovalo, in tako ni ovca celo
nič dobila na polju, krava je pa vendar v malem
travnu imela dovolj trave in tudi kmet je svoje
žitnice napolnil do vrha.

III. V sušcu.

24. Če svetega Gabriela zmrzuje,
potlej slana nič več ne škoduje.

L. 1817. je 24. sušca slana močno pobelila,
potlej je še večkrat padla, pa ni škodovala trti ni
drugim rastlinam.

To se je pripetilo že večkrat, in zato je
bržkone nastal med ljudstvom navedeni pregovor.

t

115

25. Ce je v Šmarna postu prav gorko,
i prihodnje leto bo toplo;

če ta dan se trta lahko izruje,
tisto pomlad nič več ne zmrzuje.

L. 1790. je bilo ta dan še vse zeleno, potem
zelo ugodna pomlad. Do Kresa je bila suša,
potem pa do kimavca obilo dežja. Zima je bila
dosti ugodna.

* *

*

če sušca živinče na travniku nori,
mali traven zopet ga v hlev zapodi.

če se sušca more že orati,
v malem travnu mora drevo stati.

če sušca dolgo sneg leži,
to setev prav močno mori.

Kolikorkrat sušca se megla kadi,
tolikokrat ploha v poletju šumi.

Kadar je sušca že zeleno,
to leto redko je plemeno.

če sušeč prah okrog pometa,
prav dobro letino obeta.

Sušca prah velja
kakor kup zlata.

8 *

116

Kolikorkrat je v sušcu slana,
tolikokrat je megla srpana.

Kar že sušca zeleni,
rado se še posuši.

Če sušeč z glavo no zmaje,
tedaj pa z repom rad vije.

Ako sušca prav grmi,
dobro setev obrodi.

Če sušca je veliko megle,
to dobro letino daje.

IV. V malem travnu.

10. Svetega Tiburcija polje zeleno,
dobra bo letina, zrno jekleno.

24. Kolikor dni so žabe pred svetim Jurijem

regljale,

toliko dni bodo po svetem Juriju molčale.

Prezgodaj toplota, pozneja mrzlota.

Če se vrana že o svetem Juriju
v žito skrije:

„Dobra bo letina, veliko žita!“
glasno vpije.

30. Dež pred velikim travnom tisto noč,
nam prinese dobro letino v pomoč.

* *

*

Sušeč suhoten,
traven mokroten,
majnik hladan;
kmet bode s senom,
žitnim plenom,
z grozdjem obdarovan.

Ce malega travna grmi,
se slane več bati ni.

Kolikor bolj zgodaj drenulja cvete.,
toliko poprej se srpovi glase.

Ce je po drevju lepo cvetje
malega travna zadnje dni,
gorko in zdravo bo poletje,
in polno sadja dozori.

Kadar češminje brdko cveti,
rž rada bogato obrodi.

Kadar murva že brsti,
slane več se bati ni.

Malega travna presuho
ni kmetovalcu kaj ljubo;
če dež večkrat prirosi,
v srcu ga zveseli.

118

Y. V velikem travnu.

1. Ako Trijakov dan dežuje,
dobra letina nasleduje.

12. če Pankracija solnce peče,
sladko vino v kleti priteče.

13. Ko se Servacij poslovi,
nam mraza več se bati ni.

25. Na svetega Vrbana solnce gorko,
bo vino rodilo in bode sladko;
če pa ta dan prirosi,
trta le čviček rodi.

25. Kakršno je vreme svetega Vrbana,
tako bode tudi malega srpana.

25. če je na svetega Vrbana lepo,
se rado suši poleti seno.

* *

*

Velikega travna mokrota, malega srpana suhota.

Veliki traven moker, rožnik pa mlačen,
kmet bo tisto leto žejen in lačen.

če velikega travna večkrat grmi,
dobre letine se kmet veseli.

Če je velikega travna hlad,
tedaj bode lepa zelenjad,
dobro se pridela vino,
polne žitnice z novino,
tudi detelje, sena
svisli polne do vrha.

če trta o ščipu cveti,
polno sladkega grozdja obrodi.

če hrastovo je cvetje krasno,
dobra letina bo;
če hrast cveti medlo,
v vseh shrambah bode tudi jasno.

VI. V ržnein cvetu.

1. Če je lepo, solnčno vreme tega dne,
letine se dobre kmetje vesele.

8. Če na svetega Medarda dan dežuje,
štirideset dni dež še nasleduje.

15. Dež na dan svetega Vida
ni za ječmene kaj prida.

24. Dež na dan svetega Janeza,
letino slabo nareja,
najrajše solnce se smeja,
ki mnogo več, nego dež velja.

24. Kakor je vreme kresnic,
tako bo tudi ženjic.

120

27. Ce je dež na dan svetega Ladislaja,
še prav dolgo zemljo dež napaja.

* *

*

Preveč dežja v ržnem cvetu
nič kaj ni po volji kmetu.

Če ržnega cveta
solnce pripeka,
pohlevno deži,
veliko obeta
žita, strdi.

Rožnik deževen,
viničar reven.

Če v rožniku buči vihar,
zdihuje milo čebelar.

Če je v dežju trtin cvet,
malo teče vina v klet.

če trta o lepem vremenu ocveta,
nam mnogo vina sladkega obeta.

VIL V malem srpanu.

2. Drugi dan malega srpana lepo,
ostalo bo štirideset dni tako;
drugi dan malega srpana grdo,
ostalo bo štirideset dni mokro.

121

10. Kakršno se vreme nam kaže ta dan,
tak bode mali in veliki srpan.

L. 1785. je bil ta dan dež, in potem malone
vsak dan dež do 30. velikega srpana; vmes je
bilo le malo lepili dni. L. 1789. je bil tudi ta
dan dež, in za njim je bil dež vsak dan, če
drugo ne, je vsaj nekoliko rosilo.

12. Ce na svete Marjete dan deži,
nič lešnikov prida ni.

22. Ce sveta Magdalena dež ima,
nič lepega nam dolgo čas ne da.

25. Svetega Jakoba jasno
in sinje nebo,
o Božiču bo krasno
kot ribje oko;
oblačno nam priča
odjugo Božiča.

25. Ce dne tega dež naliva,
želod se kaj rad skazi,
malo čebelar dobiva,
tedaj tudi ni jedi.

25. Na nebu bela megla tega dne
prihodnjo hudo zimo napove.

* *

*

Deževni, mrzli pasji dnevi
vzrok viničarjevi so revi.

122

Če je ta mesec presuho,
ostane grozdje prav drobno;
če pa časih dež namoči,
debeli se in usoči.

Mrzel in moker mali srpan
trtnemu sadu močno je v bran.

če je ta mesec suhega vremena,
obilo bo lepega ječmena,

če pa grmi pogosto in deži,
le pičlo bo ječmena in rži.

Okolo 22. dne tega meseca stopi solnce v
leva (nebeško znamenje) in začno se pasji dnevi.
Ako je ta čas lepo vreme, jasno, čisto in pri¬
jetno, smemo pričakovati dobre letine, ako je pa
oblačno in deževno, nam preti slaba. L. 1790.
so bile noči ves mali srpan hladne, pa ni bilo
nič posebnega o žetvi, jesen je pa bila dobra
in za njo povoljna zima.

VIII. V velikem srpanu.

2. če je o Porcijunkuli vročina,
prav huda bo drugo leto zima.

10. če je sveti Lovrenc jasen,
bode grozd strden,
bode viničar prav glasen,
prijetna jesen.

123

10. Svetega Lovrenca grozdje mehko,
viničar obeta si vino sladko.

15. Ce na veliki Šmaren solnce peče,
tedaj dobro vino v sode priteče.

24. Po vremenu svetega Jerneja
se rada vsa jesen nareja.

24. Ce je na dan svetega Jerneja slana,
bo gotovo še zijala vrana,

29. Dež na svetega Janeza glave,
rad naredi orehe piškave.

31. Kakršen je bil zadnji srpan,
tako bo vreme jeseni vsak dan.

* *

*

Kar veliki srpan ne skuha,
kimavec tudi ne prekuha.

Ta pregovor se nanaša posebno na grozdje;
ako v velikem srpanu ne dozori dobro, se tudi
v kimavcu ne bo zmehčalo in zmedelo.

IX. V kimavcu.

1. Tilen oblačen, meglen,
grda, deževna jesen;
če je pa jasno, gorko,
štiri bo tedne lepo.

124

21. Če je sveti Matevž vedren,
bo zelo prijetna jesen.

22. Če na dan Mavricija solnce sije,
pozimi prav huda sapa brije.

29. če sveti Mihael dežuje,
voljno zimo napove;
če pa nebo razjasnjuje,
hude zime se boje.

* *

*

Kadar prve dni kimavca
prav pogostoma grmi,
k letu bo mnogo tepkovca,
pšenice tudi in rži.

Če slana pred svetim Mihaelom pada,
tolikrat je k letu o Trojakih rada.

Če sveti Mihael veliko šišk da,
zgodnja bode zima, veliko snega.

Če o svetem Mihaelu grmi,
viharjev mnogo pozimi buči.

Kakršno vreme o kimavca mlaji,
takšno vso jesen je najraji.

Če preselijo se zgodaj ptiči,
čutijo hudo zimo o Božiči.

X. V vinotoku.

16. Sveti Gol suhoten oznanjuje,
da na leto suša nasleduje.

21. Kakršno vreme Uršula ima,
takšno tudi prinaša zima.

* *

*

Če vinotoka zmrzuje,
prosinca že odjenjuje.

Vinotoka velike vode,
grudna silni vetrovi buče.

Če nerado pada listje z drevesa,
pomlad je polna gosenic in mrčesa.

Če nerado drevje obleti,
marsikdo se zime že boji.

Ako listje zgodaj z drevja odpade,
so njive rodovitne rade.

če blizu debla list obleta,
nam dobro letino obeta.

Dež in mraz in sneg začuti živina,
ako nerada pašnik zapusti,
da pod snegom travna je ledina,
pasoči se živini škoda zdi.

126

XI. V listopadu.

1. Vsi Svetci radi prinesd
kake dni vreme še lepo.

11. Za solncem svetega Martina,
rad hitro pride sneg, zmrzlina;
če tudi ta dan dobro greje,
tri dni se babje leto šteje.

11. Sveti Martin oblačen ali meglen,
pride zima voljna kakor jesen.

11. Dež svetega Martina
potem pa koj zmrzlina,
pozebe ozimina,
z bok tega bo draginja.

22. Če na dan svete Cecilije grmi,
dokaj pridelkov k letu kmet dobi.

24. Kakršno vreme na dan svetega Ivana,
tako bo pozimi, posebno pa svečana.

25. Svete Katarine dan ne laže,
če po sebi čas prosinca kaže.

26. Kakršen svetega Konrada dan,
takšen skoro bode ves svečan.

XII. V grudnu.

24. Jasno in svetlo o svetem večeri,
letina dobra se rada primeri.

25. O Božiču za steno,

o Veliki noči za pečjo.

26. Sveti dan vetrovno,
drugo leto sadja polno.

27. Če nedolžni otroci so oblačni,
drugo leto ne bodo kruha lačni.

* *

*

Dež in veter pred Božičem
koplje jamo rad mrličem.

Sčip blizu Božiča
o jasni zimi priča.

Kolikor Božič bliže mlaja,
toliko hujši mraz prihaja.

O Božiču zeleno,
o Veliki noči sneženo.

če se grudna bliska in grmi,
drugo leto veter rad buči.

128

Če se zmrzlina grudna ne otaja,
še prosinca hujši mraz nastaja.

Če tudi pred Božičem deži,
ne poškoduje zimske rži,
če po Božiču je dežja množina,
izpridi se rada ozimina.

Če zmrzlo zemljo sneg zapade,
snopja bodo velike sklade.

Če grudna suhi veter piska,
je po navadi
suho spomladi,
poleti pa suša bolj pritiska.

F® ouk,

kako se ohraniš zdravega, si podaljšaš
življenje in ga o tim a š v sili.

Č loveku je zdravje najpotrebnejši in najboljši
dar na svetu, in za ta dar ne moremo
nikdar dosti zahvaliti Boga; zakaj zdravje je
več vredno nego vse zaloge in vsi zakladi tega
sveta. Kaj pomaga bogatinu srebro in zlato, ako
nima ljubega zdravja? Tak nesrečnik bi rad
dal vse premoženje za izgubljeno zdravje, zakaj
le bolniki živo in dobro spoznajo, da je zdravje
dar, ki se ne da preceniti, zdravi ljudje po-
gostoma ne pazijo na zdravje, ker ž njim, dokler
je še trdno, ravnajo tako lahkomiselno in ne¬
marno, kakor bi ga ne mogli nikdar izgubiti.
Nekateri ljudje pozabljajo, da.je njih življenje
prstena posoda — in kaj se razbije rajše in lože
nego prstena posoda?! — Nesnažni in umazani
s o po životu, obleki, stanovanju i. t. d.; nimajo
prave mere v jedi in pijači, pri delu se raz-
grejejo, potem se pa naglo razhlade; vdani so
mnogim strastem: nečistosti, jezi, sovraštvu,
zavisti, samogoltnosti, prevelikim, a praznim
skrbem, pijanstvu i. t. d. Iz vsega tega izvirajo

130

mnoge bolezni, katerih je človek večinoma sam
kriv; kriv pa tudi svoje prerane smrti, torej je
sam svoj morilec in ubijalec. Kaka sodba pa
čaka morilca in ubijalca na drugem svetu, je
dobro znano vsakemu kristjanu. Človek ni dal
sam sebi svojega življenja, torej si ga tudi ne
sme sam jemati, pa tudi ne krajšati; nego nje¬
gova dolžnost je, da pazi na življenje in ga
ohranja zdravo, da lahko natanko izpolnjuje
dolžnosti svojega stanu. Iz tega namena je tudi
dolžan, rabiti vse tiste pripomočke, ki mu po¬
magajo ohraniti zdravje in si podaljšati živ¬
ljenje.

Zdravje pa si ohraniš in življenje si po¬
daljšaš: 1) ako si snažen po životu, obleki in
v stanovanju i. t. d.; 2) ako nosiš primerno
obleko; 3) ako je stanica ali hiša prostorna,
suha, svetla; 4) ako si zmeren v jedi in pijači,
pri delu in počitku, v spanju in v bdenju, v
razveseljevanju i. t. d.; 5) ako se čuvaš raz¬
uzdanega življenja, jeze in drugih strasti.

I. Snažnost.

Snažnost je prva lepota človeku. Tudi je
večkrat očitno znamenje neomadeževane duše,
notranje pokojnosti in veselosti; kakor je na¬
sproti umazanost znamenje še bolj umazane duše
in nemarnega srca. Snažnost pa tudi mnogo
pripomore do lepote, telesne kreposti ali moči in
trdnosti, zato je potrebna za zdravje. Umazanost
zamaši polagoma luknjice v koži, skozi katere
se človek poti, da potem ne more pot iz njega.

m

To provzroča mnoge bolezni: po koži in po
glavi se izpahne, po ustih trga, oči bole, na¬
stane naduha, tvorovi in se druge bolezni. Ako
so potne luknjice zamašene, ne morejo v člo¬
veka iz zraka tisti tanki deli, ki ga okrep-
čujejo.

Da se pa zmerom ohranjaš čednega in zdra¬
vega, umij 1) vsako jutro obraz in roke z mrzlo
vodo, časih pa si tudi zvečer, ko se izuješ, umij
noge, da odpraviš nezdravi smrad; 2) izmij ali
izplakni vsako jutro in po vsaki jedi tudi usta
z mrzlo vodo ter iztrebi izmed zob ostanke
jedil, da ti ne bodo gnili med zobmi in da ti
ne bo potem prihajal iz ust neprijeten duh.
Zobe trebiti in umivati je tudi zato dobro, da se
dalje časa ohranijo trdni in da ne bole. B) Po¬
leti si tudi časih umij ves život v tekoči vodi,
toda če ne plavaš dobro, ne smeš iti v globoko
vodo.- 4) Preobleci večkrat srajco in spodnje
hlače in nikar ne misli, da kaj priščediš, če jih
le malokdaj daš prati, zakaj pot preje obleko,
in perica jo mora toliko bolj mencati in drg¬
niti, kolikor bolj je umazano, zaraditega se ti
hitro raztrga. In kak dobiček imaš potem?
Se škodo imaš! 5) Tudi kuhinjsko posodo je
treba dobro snažiti, posebno kotle in one lonce,
ki so iz kotlovine, ker se na njih rada nareja
kotlovinska rja, ki je zdravju jako škodljiva;
več ljudi je že pomrlo, ki so uživali^v slabo
umitih kotlih in loncih kuhana jedila. Česati se
moraš večkrat, da ti je glava čista. Glave si
nikdar ne maži z živim srebrom, pa tudi ne
rok, ker to provzročuje raznovrstne bolezni.
Nohte na prstih si moraš večkrat porezati.

9 *

182

II. Obleka.

Obleka mora biti spodobna, primerna stanu
in lepo umerjena životu. Životu je pa umerjena,
če ga varuje mraza, vročine in mokrote in če
ga ne zadržuje v rasti, hoji in pri delu. Života
ne smemo navaditi pregorke obleke, ker s tem se
omehkuži; moramo ga pa tudi varovati mraza
in si ga ohraniti gorkega, zakaj brez gorkote
človek ne more živeti. Život moramo oblačiti
vedno enakomerno gorko, ker je zdravju zelo
škodljivo, ako kdo en del života, postavim glavo,
oblači gorkeje nego ostale ude.

1. Pokrivalo na glavi bodi lahko in ohlapno
s krajci, da človeka varuje zašilo dežja in pre-
silne solnčne vročine; bodi pa tudi iz take tva¬
rine, da more soparnost, ki prihaja iz glave,
skozi njo. Zdravju .škodljivi so torej klobuki
z nizkim oglavjem, pod vlečene kape, kučme
i. t. d., ker glavo preveč grejejo in ne prepuščajo
soparnosti, da se na tak način glava pari. To
je večinoma vzrok, da lasje izpadajo in drugi
več ne rasto, da sili kri v glavo, da rada glava
boli in se v njej vrti i. t. d. Ce se pa kdo v
mrazu odkrije, ko mu je glava vsa znojna, ali
navajena preveč gorkote, se gotovo prehladi, in
ta prehlad provzroča kašelj, šen in še več bo¬
lezni. Pokrivalo na glavi ne sme biti pretesno,
ker zadržuje kri v teku po žilah in dela marsi-
kako težavo.

Lase je človeku Bog dal za pokrivalo nje¬
gove glave, zato ni treba v hiši in kadar solnce
preveč ne pripeka, nobenega drugega pokrivala;

ji

133

čim bolj je glava prosta, tem bolj je bistra.
Gologlavemu človeku je silno nevarno na solncu,
kadar silno pripeka, stati, hoditi ali delati, ker
se mu lahko vnamejo možgani ali pa ga lahko
zadene mrtvoud. Malone vsako poletje se pri¬
godi, da se kaka ženjica zgrudi mrtva na tla,
kakor bi jo bila zadela strela. Po mojem mnenju
bi bili za ženjice in druge delavke ob si l ni
vročini slamniki z visokim oglavjem in širokimi
krajci najboljše pokrivalo, in ker pri žetvi kla¬
njajo glavo, naj se tudi večkrat zravnajo, da
jim kri ne zatopi možganov.

Ce nosiš ruto okolo vratu, lie sme biti pre¬
debela in pretopla, ker se potem vrat navadi
toplote, in zbok tega se lahko prehladiš, ko jo
odvežeš. Odtod prihaja, da te večkrat nadleguje
kašelj in da te boli v grlu. Kute si nikar ne
veži pretesno, ker to zadržuje kri, da ne more
iz glave po životu, in zbok tega človeka boli
glava, da se v njej vrti, oči mu postanejo motne
in krvave, mrtvoudu se pripravlja pot. Kako
nespametna so gizdava dekleta, ki si rutice pre¬
tesno jmivezujejo okolo vratu, da oteče in so
potem zabuhla v obraz.

3. Obleka, ki pokriva život, ne sme biti
nikoli pretesna, temveč tako ohlapna, da se kri
lahko pretaka brez zadržka in da život prosto
razrašča. Zdravju torej močno škoduješ, ako se
trdno prepasuješ in nosiš tesne nadrčnike, ki
prežmejo život. Iz tega potem izvirajo mnoge
bolezni in nesreče, ki nadlegujejo posebno ženske.
Za nekatere matere je pa vendar potrebno, da
povijejo svoj život s širokim povojem, toda ta

134

ne sme biti nikoli pretesen. Tudi moški naj
prepasujo svoj trebuh s širokim usnjatim pasom,
če vzdigujejo ali nosijo težke reči.

4. Pozimi, ob hudem mrazu, če zunaj kaj
delaš ali potuješ, tudi roke in noge dobro varuj
mraza, da ne dobiš ozebline, kar je zelo sitno,
zakaj ozeblina nareja hude, pekoče bolečine.
Rokavice s palečnjakom brez prstov in volnate
nogavice so najboljše. Obuvalo bodi dosti pro¬
strano (posebno tisto, ki ga potrebuješ pozimi,
da še lahko nekaj slame vanje deneš), da ne
dobiš oteklin, kurjih očes in spačenih prstov na
nogah.

5. Postelja bodi vedno suha, ne pretopla,
pa tudi ne premrzla, in samo nekoliko, to je
malo mehka. Premehka, kakor tudi pretrda
postelja je nevarna. Blazine iz žime in dlake,
turščična slama, ovsene pleve so najboljša pod¬
laga. Pernice so pregorke in zaraditega škod¬
ljive. Odeja ne sme biti pretežka, da se v po¬
stelji ne kuhaš in ne pariš. Odeje in gunji,
prevlečeni z volno, so še najboljši. Zglavje v
postelji mora biti kakih 15 cm  višje od blazine.

III. Staniča ali hiša.

Kdor da delati novo hišo, naj jo da posta¬
viti, če je le količkaj mogoče, na svetlem, vzvi¬
šenem, prostranem in suhem kraju.

1. Staniča bodi obrnjena proti poldanjemu
solncu, da pozimi solnce, ko je bolj nizko,
lahko skozi okna sije vanjo; svetloba vedri

135

duha, razveseljuje togotnega človeka in daje
telesu novo moč. Sivi starček, sključena ženica
in bolehavi ljudje radi sedajo na solnce in poči¬
vajo, in otroci se zelo radi igrajo samo na solncu.
Ljudje, ki prebivajo v temnih stanicah in pri¬
hajajo le malokdaj na solnce, so bledega obraza
in njih koža je neobčutljiva, da skoro pot ne
more skozi njo. Zato bi morali ljudje, ki delajo
v hišah, pa tudi rudokopi, ki so večinoma pod
zemljo, kadar je le možno, porabiti vsak čas
ter priti na solnce.

2. Staniča bodi, ako mogoče, na peščeni
zemlji iz takega kamena in tako gosto zidana
in ometana, da ne premače. Staniča, ki premače,
je zdravju zelo škodljiva, zakaj mokrota stopa
človeku v ude, da ga trga po njih, glava in
zobje bole, delajo se bule i. t. d. Zaraditega bi
bilo trebo stanico, ki zelo premače, znotraj obiti
z deskami, ali pa jo vsaj večkrat prevetriti in pre¬
zračiti, da vleče sapa skozi njo, toda na sapi ni
smeti stati, kjerkoli vleče, da človeku ne zadene
v zobe, v vrat ali v križ, zakaj to nareja grozne
bolečine.

3. Staniča bodi prostorna in visoka, zlasti,
ako prebiva mnogo ljudi v njej. Majhno hišico
veliko ljudi kmalu zasope in zrak se v njej tako
izpridi, da sveča le medlo gori. Kako bi bil
torej človek v taki izbi zdrav? To je vzrok, da
se časih zjutraj opotekaš, ko vstaneš, dokler ne
prideš na sveži zrak. Da se torej zrak v hiši ne
izpridi in ne škoduje .človeku, je treba 1) okna
pridno odpirati, da prihaja čisti zrak v sobo,
zakaj zunanji čisti zrak je človeškemu zdravju

136

silno potreben. 2) V sobi, v kateri ležiš, se ne
sme sušiti perilo, repa, krompir i. t. d. 3) V spal¬
nici ne smejo biti‘cvetice, posebno take ne, ki
razširjajo močan duh. 4) Živali, katerih od¬
padki napravljajo smrad, se ne smejo trpeti v
spalnici. V pobeljeni sobi je nezdravo stanovati,
dokler se ne posuši. Da se izprijeni zrak v
stanici izboljša, je tudi dobro v njej užgati ne¬
koliko brinjevine (borovice), to dela prijeten duh.

4. Staniča ne sme biti preveč zakurjena,
ker je to živcem škodljivo, tudi pljuča trpe;
človek v preveč zakurjeni sobi postane dremoten,
in ako kdo pozimi v mrazu pride iz preveč za¬
kurjene sobe, se lahko prehladi. Peč mora biti
dobro ometana in zamazana, da zadušljivi zrak
od oglja, .ki tli v peči, ne zahaja v stanico, da
ne pomori ljudi, počivajočih v njej. Ako je peč
slaba, je nikdar pretrdno ne zavezni, da zaduš¬
ljivi ogljeni zrak lahko pri ustju izhaja iz nje.
v izbe, ki se ne kurijo, ne nosi nikoli živega
oglja, zakaj iz njega prihaja zadušljivi zrak, ki
malone vsako zimo pomori nekaj dekel, ki si
hočejo mrzlo stanovališče segreti z živim ogljem.
Bolje je trpeti nekoliko mrazu, nego priti v
toliko nevarnost.

5. Vsaka stanica bi morala imeti iz desak
narejena tla, ker je zemlja premrzla in se noge
prehlade, to pa ima slabe nasledke. Toliko ima
gotovo vsak marljivi in redni posestnik, da si
lahko naredi tla iz desak!

6. Pred hišo ne trpi mlak, gnoja in druge
nesnage; to je že samo na sebi grdo, potem pa

137

tudi zdravju škodljivo, zakaj iz te nesnage, po¬
sebno poleti, ko se pari na solncu, vstajajo
škodljivi soparji in prihajajo tudi skozi okna v
stanico.

IV. Hrana.

Kar se tiče uživanja jedil, je glavno vodilo
. to-le: „Bodi zmeren v jedi" in jej samo toliko,
kolikor potrebuješ, da ostaneš zdrav in krepak.
Nikdar ne jej toliko, da bi ti potem jed celo
ne teknila, temveč jej samo toliko, da bi še
lahko malo jedel, kadar vstaneš od mize. Kdor
si preveč natlači želodec, postavi kvas mnogim
boleznim vase. Največ bolezni izvira iz pokvar¬
jenega želodca, torej mora biti naša prva skrb,
da si ohranimo želodec zdrav in močan ter mu
dajemo le toliko, kolikor more prekuhati. Pa tudi,
ako zmerno uživaš hrano, glej, da si ne po¬
kvariš želodca: 1) jej jjočasi, vsako jed dobro
prežveči in jo premešaj s slino, drži se ravno in
sedi prosto, pri jedi se nikoli ne ukvarjaj s kako
težavno mislijo. 2 )  Ne uživaj vsega skupaj, slad¬
kega in kislega, gorkega in mrzlega. 3) Kakor
pri vsaki reči, tako se tudi pri jedi drži reda
ter nikar ne jej, dokler ni čas, da želodec vse
dobro prekuha in loči, ker ti bo potem bolj
teknilo. 4) Če ti jed ne tekne, se nikar ne sili;
zakaj o taki priliki te želodec sam opominja,
da se zdrži in posti. 5) Varuj se vseh nezdravih
jedi, ki so premastne, prestane in skisane, pre¬
malo kuhane ali še kvasaste; ne jej slabo zape¬
čenega, toplega kruha, mesa bolnih živali, pre¬
starih krvavih in jetrnih klobas, plesnivih reči,

138

nezrelega krompirja, nezrelega sadja. 6) Gob ne
jej, ako jih prav dobro ne poznaš, da se ne
ostrupiš ž njimi. 7) Ako veš, da ti ta ali ona
jed škodi, je ne uživaj nikdar, najsi ti tekni;
bolje se je premagati, nego potlej težko hoditi
in poležavati. 8) Ne bodi izbirčen v jedi in ne
sezaj samo po boljših jedilih, zakaj s takim izbi¬
ranjem preveč razvadiš želodec, da ti potem
škodijo druga jedila, katerih se nisi hotel na¬
vaditi, kadar si jih primoran uživati, ako nimaš
drugih, katerih si vajen.

V. Pijača.

1. Voda je prva in najbolj zdrava pijača. Biti
pa mora čista, bistra, brez slada in duha. Najboljša
je voda, ki izvira iz peska ali izpod skale. Voda
v močvirjih ali mlakah je zdravju škodljiva.

Kdaj je treba piti, že vsakega človeka žeja
opominja. Pa tudi voda se sme 1) samo zmerno
piti, da se žeja ugasi; zakaj želodec, če piješ
vodo, lože kuha, nego če piješ vino, in to daje
človeku moč. 2) Vodo piti pri jedi je dobro
samo tedaj, kadar se použivajo suha jedila, sicer
pa vselej le po jedi. 3) Po nobeni ceni pa se
ne sme na gorka jedila naglo piti mrzla voda;
treba je nekoliko časa počakati. 4) Močno ne¬
varno je, če se napiješ vode, kadar si se hode
ali delaje močno razgrel, posebno pa tedaj, ko
počivaš^in ne greš koj dalje ali močno ne
delaš, če se torej potiš in kaniš počivati prej,
nego piješ, se počasi ohladi ter si umij roke za
pestmi in sence, izplakni usta, in potem, ko si
se ohladil, polagoma pij. Oj, koliko jih je že

umrlo za sušieo in drugimi boleznimi, in koliko
jih še bolnih tožno in žalostno čaka bridke smrti,
ker so se vroči napili mrzle vode! 5) Vsake
vode, kjer jo ugledaš, akotudi te žeja, ne pij,
da ne dobiš mrzlice. 6) Pokvarjena in smrdeča
voda se da popraviti, če se prekuha in potem
pusti, da leže ono na dno, s čimer je zmešana;
ali pa se .precedi skozi pesek, ali zavre s stol¬
čenim ogljem in potem na situ precedi skozi
posek. 7) Komur se rado zapira, naj izpije
zvečer, preden gre spat, in zjutraj, ko vstane,
na tešče kupico mrzle vode.

2. Staro vino je dobra pijača, ako se uživa
zmerno; razveseli človeško srce, ogreje in okrepča
želodec, škodljivo je pa, ko še ni pretočeno,
zblojeno in z drugimi rečmi pomešano, ali če
ga kdo pije brez mere. Koliko bolezni je moči
dobiti na vinu, ni treba razlagati, saj jih dokaj
kaže vsakdanja izkušnja! Tudi dobrega in zdra¬
vega vina ni svetovati: 1) Zdravim otrokom in
mladeničem, ki so polni življenja; rajši naj si
prevročo kri ohlade z mrzlo vodo; 2) tistim, ki
so slabih živcev in hude krvi; 3) po jezi, ža¬
losti, strahu in po tem, kar je človeka zelo
pretreslo, vino piti je zelo škodijivo, kakor tudi
4) v vseh vročinskih boleznih. Marsikdo misli,
da ga bo pol litra dobrega vina ozdravilo, ker
se čuti slabega, pa s tem večkrat tako razdraži
svojo bolezen, da mu ni več pomagati. — Na¬
sproti je pa kupica dobrega vina priporočati:

1) tistim, ki so malone popolnoma oslabeli; in

2) takim, katerih bolezni izvirajo iz slabosti.
Tem pa ve samo zdravnik svetovati, njega je
torej treba vprašati za svet.

140

3. Požirek domačega, zdravega žganja de¬
lavnemu človeku dobro de, ker ga nekako vname,
da lože dela, toda prave, stanovitne moči mu
vendarle ne da. Ta moč, ki jo po žganju začuti
v sebi, mine tako hitro, kakor hitro se žganje
razkadi, in potem je še slabši, nego je bil v Moč
in gorkota iz žganja je enaka plamenu: Ce se
užge šlcopa slame, se res pokaže lep in svetel
plamen, toda kmalu ugasne. Kar je pa pri tej
zapeljivi pijači najbolj nevarno, je to, da se je
človek prehitro navadi, da sam ne ve kdaj in
kako, postane pijanec, in potem se ga lotijo vsi
tisti strašni nasledki, ki jih provzroča pijanost.
Sveti Avguštin (353—430) pravi: Pijanost je
mati vseh pregreh, ukresalo vseh hudobnosti,
zmeda možganov, izguba pameti, huda ura je¬
zika, vihar za vse življenje, potop čistosti, po¬
trata časa, prostovoljna blaznost, škodljiva oma-
mitev, podkop ali prevrat lepega vedenja, gnu¬
soba življenja, pregnatev spodobnosti, poguba
duše. Pijanec je ubijalec in razbojnik svoje žene,
tat svojih otrok, zapravljivec prijetega blaga,
malovreden gospodar, nepokojen sosed, prepirljiv
tovariš, zdivjan človek, zatiralec svoje božje
podobe, morilec svojega življenja, zavržena stvar,
gnusoba poštenih ijudi. Pijanec je menda vse,
kar ne bi smel biti. Kadar je trezen, ga grize
in peče vest, torej v drugi pijanosti išče olaj-
šila. O siromak, Bog se te usmili!

VI. Opravila, izprehod, počitek, spanje.

1. Bog je človeka ustvaril za delo, in prav
delo, ako je primerno njegovim močem, je njemu

141

na zdravje. Zmerno, človeški moči in starosti
primerjeno opravilo vadi in utrjuje vse njegove
telesne moči, pripomore, da se kri in drugi
sokovi pretakajo po životu in da popolnoma ne
zastanejo, da želodec lože melje, prekuhava,
prebira jedila in odločuje to, kar se izpreminja
v meso in kri. če pa trdim, da zmerno delo
speši zdravje, moram nasproti tudi reči, da pre¬
težka dela in opravila, ki niso človekovi moči
primerna, močno podkopavajo njegovo zdravje,
zelo ga slabe, vržejo na bolniško postelj in pre¬
zgodaj spravijo pod zemljo. Torej moram zaradi
dela posebno to-le priporočati: 1) Ne bodi pre-
silen pri delu in ne delaj kakor črna živina,
česar zdaj ne moreš storiti, bodeš potlej storil;
tvoje zdravje ti mora biti ljubše nego zaostalo
delo, in glej, če zboliš, ali ti ne bo delo še
dalje časa zaostalo? 2) Pri vzdigovanju imej
pamet, da se ne skaziš, da ti križ ne izstopi
ali da kaj ne poči v tebi. 3) Matere, ne vzdi¬
gujte si nič pretežkega na glavo, da se vam
kaj ne primerMn da se ne boste potem žalostile
zaradi tega. 4) če kaj težkega neseš, pelješ, tiščiš,
delaš, se večkrat oddahni in počij! 5) Deklo,
ki služijo pri gospodi, naj, kadar snažijo tla,
večkrat pogledajo kvišku, da jim kri ne zalije
možganov, da ne dobe otekline v glavo i. t. d.
Pa tudi gospodinje bi morale biti toliko usmi¬
ljene, da bi ob času težkega dela deklam glede
hrane kaj poboljšale (kar človeško gospodinje
tudi store), ne pa jih oštevale. 6) črevljarji,
krojači, šivilje, ki se pri delu drže nekoliko
naprej sključeno ter jih torej rado boli v tre¬
buhu, želodcu ali v prsih, ki se jim kri zasede

142

in se jih rada prijema prsna vodenica, bijujejo
kri i. t. d., vsi ti naj bi časih vstali od dela,
nekoliko hodili gor in dol, pa potem delali tem
pridneje. 7) Delavci, posebno tisti, ki sede de¬
lajo, naj ne bi hodili od dela precej jest; marveč
naj bi se malo izprehodili pod vedrim nebom,
če je mogoče, ter po jedi šli hitreje na delo.
8) Delavnice naj bodo čedne, prostorne, zračne
in svetle. 9) Pridnemu delavcu se izprehod ali
pa počitek, kakor je že njegovo delo, prileže
najbolj in mu utrdi zdravje, toda tudi izprehod
in počitek mora imeti svoje meje, da zdravju ne
škoduje.

2. Ako svoje delo opravljaš zmerom sede,
ti je izprehod močno potreben, da si ohraniš
zdravje. 1) Izprehajaj se zunaj v čistem zraku,
ne pa v stanici, kjer je večinoma, posebno po¬
zimi, ko so okna zaprta, zagaten zrak. 2) Iz¬
prehajaj se enakomerno, ne pa, da bi zdaj tekel,
zdaj hodil polagoma. 3) Pojdi časih v hribovje,
da se tudi prsi in pljuča nekoliko pretresejo,
razširijo in utrdijo. 4) Nikar ne hodi prehitro,
posebno ne o zimskem času, kadar je hud mraz,
da se ti pljuča preveč ne pretresejo in ne raz¬
širijo, da se potem od mrzlega zraka, ki leti
vate, ne prehlade in ne vnamejo. Na izprehodu
naj te ne teže raznovrstne misli, ne zamišljaj se
pregloboko i. t. d., temveč veseli se božje mo¬
drosti, ki jo gledaš pred seboj in nad seboj
i. t. d.

3. Kdor se pa pri svojih opravilih že dosti
izprehodi, temu tekne počitek najbolj; toda tudi
počitek mora imeti svojo mero. Zmerom samo
počivati, ne pa delati, nikoli se spotiti, zraven

143

tega pa dobro jesti in piti, to je zdravju prav
tako škodljivo kakor nezmerno delati. Vedni
počitek je vzrok, da telesne moči nekako ope¬
šajo, da kri leno vre po žilah, sokovi po životu
zastajajo, da jed ne tekne, da želodec hrane ne
prebavlja dobro, da dobro ne loči, kar gre
dalje in kar se izpreminja v kri in meso, rado
se o njem zapeče, udje otrpnejo, život je omam¬
ljen i. t. d. Ce pa kdo pri svojem vednem po¬
čitku še dobro je in pije, se začne res debeliti
in mastiti, in nam se zdi, da je tak človek po¬
polnoma zdrav, ker je tako dobro rejen; toda
njegovo debelost bi mogli večkrat imenovati
bolezen, zakaj njegov život je napihnjen, trebuh
napet, obraz zabuhel in rade se ga prijemajo
mnoge bolezni. Pa kaj bi vam kmetom to raz¬
kladal, saj vem, da ne utegnete dosti počivati
in tudi ne kaj dobrega jesti in piti, torej naj
vam rajši še kaj povem o spanju, katerega
večkrat nimate dovolj.

4. Spanje je močno potrebno zdravju in
življenju, kar mora dobro vedeti vsak človek sam.
Da mirno in sladko spiš, moraš 1) podnevi
pridno delati; kdor pridno ne dela, nego samo
rad pohaja, poseda, dremlje in nekoliko ne
utrudi života, nima trdnega spanja in se po¬
noči nič kaj ne počije. 2 )  Nikar zvečer preveč
ne jej, da te ne bo tiščal želodec in ti jemal
spanja. 3) Pojdi okolo devete ali desete ure
spat, da boš zjutraj lahko vstal zgodaj. Kdor
ponoči oglari in vasuje, ta škoduje svojemu
životu, ker mu krati potrebno zdravje. 4) Izpodi
si iz glave vse misli, ki ti delajo skrbi, in za¬
upaj previdnosti božji. 5) Očisti svojo vest; pre-

144

govor pravi: „Kdor je mirne vesti, tudi sladko
spi. “ 6) Rok nikar ne sklepaj nad glavo, ker ne
more kri voljno teči po njih. 7) Zglavja si ne
delaj ne previsokega, pa tudi ne prenizkega.
8) Kdor leži znak, posebno kadar si zvečer
preveč natlači želodec, ali pa če je kaj takega,
kar želodec težko prebavlja, ima veliko težkih,
neprijetnih sanj, in če ima kdo gosto, pokvarjeno
kri, mu zastaja, mu leže na prsi, mu sapo zapira,
preprosti ljudje pravijo, da ga mora tlači. 9) Na
levi ležati ni dobro, ker jetra srce tišče in zavirajo
kri. Najbolje je ležati na desni strani. 10) Na¬
vadi se spati tako, da imaš zaprta usta in da
dihaš skozi nos, sicer preveč smrčiš in motiš
druge v spanju; potem pa se ti ne posuši v
grlu in dušniku, žleze se ne zgoste, ki napravijo
kašelj in ognusijo zobe. 10) Ce ne moreš spati,
moli ali pa vstani, če je že skoro čas. V postelji
dolgo časa zjutraj ostajati, dolgo ležati brez
spanja, je nevarno in škodljivo.

TIL V čistem životu pokojno srce je po¬
sebna podlaga trdnemu zdravju in dolgemu
prijetnemu življenju.

Kdor spoštuje svoje telo, ga ohranja v spo¬
dobnosti, ter skrbno varuje vsega tega, česar bi
se sramoval, ako bi njegovi roditelji in drugi
pošteni ljudje zvedeli o tem, ta raste lepo kakor
konoplja na dobri njivi. V nedolžni, presrečni
mladosti je podoben drevesu ob vodi vsajenemu,
ki čvrsto raste, se lepo košati in razvija ter
prihaja od dne od dne močnejše, ker ima dovolj

145

mokrote; podoben je ves njegov život lepo cve¬
toči jablani, katere gosenice niso obrale, ali pa
beli lepi^ liliji, katere se še ni doteknila umazana
roka. Cista, zdrava kri še teče po njegovih
žilah; njegove kosti, napolnjene z nepokvarjenim
mozgom, se čimdalje bolj utrjujejo, kite in živci
prihajajo vedno trdnejši in močnejši, želodec
prebavlja dobro, prsi se širijo in so proste tistih
škodljivih žlez, ki so večkrat začetek prsne vo¬
denice in drugih nevarnih bolezni; njegove oči
so svetle in bistre; pogled je naraven in vesel,
sramežljivost se mu lesketa na obrazu, ves je
poln življenja in podoben je angelu božjemu v
človeški podobi. In če ta nedolžni mladenič ali
pa nedolžna deklica zmerom živi v strahu božjem
in se vedno pošteno vede ter zvesto hrani v
svojem srcu ljubezen božjo in veselje svetega
Duha in potem tudi z vso močjo v sebi zatira
sleherno hudo poželenje, napuh, lakomnost, za¬
vist, jezo i. t. d. in se ne vda prevelikim skrbem,
žalosti, togi, strahu, in kar dela človeka pre-
silno nepokojnega — ta presrečni mladenič
torej in tista presrečna deklica se smeta nade¬
jati veliko zdravih dni in dolgega, veselega
življenja, če se jima na drug način kaj ne pri¬
meri ali če jima previdnost božja iz svetih na¬
menov ne pošlje bolezni, ali pa ju ne vzame iz
srede zapeljivega sveta in nevarnosti tega živ¬
ljenja v drugo boljše življenje, za katero sta
bila, rekel bi, zrela že v mladosti.

Temu nasproti pa nespodobna dejanja,
sladnosti tega sveta zdravje izpodkopavajo, živ¬
ljenje grene in pred časom človeku izkopljejo
jamo. — Grda navada je, počenjati kaj nespo-

10

146

dobnega, ker to slabi život, ga polagoma suši in
posuši, kakor se posuši drevo v peščeni zemlji,
ker nima mokrote, in tega žalosten konec je
večinoma sušica, druge hude bolezni, prezgodnja
smrt. — Napuli, prevzetnost, častilakomnost so
strasti, in če jih človek ne brzda, je nepokojen;
njega v srcu skeli in peče, ako ga kdo poniža,
ali ako ne doseže tiste časti, po kateri toliko
hrepeni, vse to pa mu trapi život in krajša
življenje. — Lakomnost po blagu je nikoli sita
pregreha, ki stiska starega človeka še bolj, mu
ne daje miru ni podnevi ni ponoči, ker vedno
misli, kje in kako bi kaj pridobil, pridobljeno
blago pa prihranil — nekateri se še najesti ne
upa. Kako bi bil torej tak nepokojen človek
trdnega zdravja ?! Zavist je trnek v prsih, ki člo¬
veka bode in skeli, ako se drugim ljudem dobro
godi. Ta huda bolezen se že kaže na upalem,
bledorumenem obrazu. — Jeza človeka vzdigne
in podkuri, da se kri po njem vali močno in
žolč razlije; od tod potem zlatenica, bolezni na
jetrih, kap i. t. d. Ukoreninjeno sovraštvo, osvete-
željnost je črv v človeku, ki mu grize srce in
izpodjeda zdravje. — Prevelika občutljivost, ako
človeka zbode in močno zaboli vsaka reč, pri¬
naša hude bolezni, posebno na živcih. — Pe¬
koča vest vedno slabi človeka, da zmerom bolj
hira, časih se mu celo pamet zmeša. — Žalost,
toga, otožnost, dolgčas in skrbi človeka mamijo,
provzročajo veliko nevarnih bolezni in prineso
prezgodnjo smrt. — Velik strah, kakor tudi
naglo veselje, šineta tako skozi človeške živce,
da lahko omedli in da se ga loti skrnina ali
božjast; časih tudi nagloma umrje.

147

človek, ki je vdan imenovanim strastem,
naj si po prigovoru svojega izpovednika priza¬
deva z vso močjo, da jih zatre v srcu, to pa,
kar ga naglo presune, naj kolikor mogoče hitro
zaduši v sebi. Pokojno srce ima še tudi to ko¬
rist, da človeku zdravila v hudih in nevarnih
boleznih pomagajo bolj; nepokojno srce pa za¬
držuje njih moč.

VIII. Tobak kaditi je zdravju škodljiva
navada.

Tobak se prišteva tistim zeliščem, ki člo¬
veka omamijo ali omotijo, torej je tudi v obče
zdravju škodljiv. Vsak ve, tisti pa, ki tobaka
še niso vajeni in ga začenjajo kaditi, da jih po
njem nadlegujejo težave, iz želodca se jim vzdi¬
guje, glava jih boli, vrti se jim po njej, in
večkrat tudi blujejo. Kdo bi torej trdil, da tobak
ne škoduje zdravju? Res, kdor je tobaka že
vajen, ne čuti več teh težav; ali vendar mu
škoduje, toda le bolj skrito in ne tako nagloma.
Po tobaku sprhne zobje, in se tobakarju zdrobe
toliko hitreje, kolikor prej ga je začel pušiti.
2) Tobak vse živce nekako razdraži, vname in
prevzame; zbok tega se drži tobakar kislo, nič
se mu ne ljubi, še govoriti neče, kadar ni to¬
baka. 3) Tobakar izpljuje mnogo slin, ki so
človeku zelo potrebne, da se ž njimi dobro pre¬
mešajo jedila, da jih potem želodec premelje in
prekuha; zato tobakarji nimajo dobrega želodca
— tobak jim tekne bolj nego jed. Kakšno moč
pa dobivajo od tobaka, ako jim jed ne tekne?
4) Tobakarju so grlo in usta zakade od dima,

10 *

148

da so zakajena kakor dimnik; zato pa tudi iz
njega smrdi kakor kuga. Komu pa dim in
smrad pomaga k zdravju? Ali se ne uleže na
prsi? Odtod prihajajo tudi mnogokrat prsne
bolezni. 5) Strastnemu tobakarju, ki drži svojo
pipo z drobno in kratko cevjo vedno na enem
kraju v ustih, se naredi časih prisad, da še
lahko dobi raka. 6) Posebno škodljiv je tobak
mladim dečkom, katerih se še, rekel bi, drži
mleko okrog ust, pa imajo že pipo ali smodko
med zobmi; in precej v mladosti izpljuvajo
svoj najboljši sok, z njim pa tudi moč in
trdnost svoje narave. To je vzrok, da so vsi
shirani in tankega života, tesnih prsi kakor
greben, žoltega obraza kakor ilovača, odtod
mnogo bolezni na prsih. Zadnjič 7) je tobak
tudi tistim posebno škodljiv, ki so ozkih prsi
in suhega života. — Ostale škode, ki prihaja
od tobakarjev v človeško družbo, — da namreč
tobakarji zapravijo veliko lepega denarja, po¬
tratijo veliko dragega časa in mnogokrat s
pipo zatrosijo ogenj, da pogore hiše, vasi, trgi
in mesta, niti nečem razlagati.

Ako je tobak kaditi res tako škodljiva in
grda navada, zakaj se pa razširja čim dalje
bolj, zakaj že sploh mladi dečki kade? Napuh
jih zavede, zgled pa jih vleče za seboj. Kakor
je napuh začetek slehernemu grehu, tako je
tudi te škodljive navade. Mladenič začne ka¬
diti iz napuha, prevzetnosti, ošabnosti in ba-
haštva, in si misli, da je Bog ve kaj, ako drži
pipo ah smodko v ustih. O, siromak, ki ne
veš, da imaš od napuha zakajena usta in pri¬
smojeno pamet; pa si vendar domišljaš, da si

149

mož, če imaš pipo v zobeh. Veliko jih pa tudi
zgled drugih potegne v to škodljivo navado
za seboj. Kako bi bilo mogoče, da sin ne
bi začel kaditi, ko vedno vidi, kako oče
trebi pipo? Kako bi mladeniči spoznali, da je
kajenje škodljivo, če vidijo tiste očitno kaditi,
katerih dolžnost je, škodljive navade trebiti
izmed ljudstva?

Kako je treba ravnati v bolezni.

1. Kdor zboli in začuti, da bi utegnila biti
bolezen sčasoma nevarna, naj brez odloga pošlje
po spretnega zdravnika in naj ne čaka dotlej,
da bi mu, kakor pravijo, že voda tekla v grlo,
ter naj potem njegova zdravila rabi tako, kakor
mju je ukazal. Nikoli torej ne misli in ne reci:
„Ce je božja volja, bom že ozdravel; če pa
božja volja ni, mi tudi zdravnik z vsemi svo¬
jimi zdravili ne bo pomagaltako  govorjenje
je nespametno, predrzno in proti božji volji,
kakor če bi kdo rekel: „Ne bom delal, Bog
me bo že živil brez dela. Ne bom jedel, če je
božja volja, bom že živel brez jedi. u  Božja
volja je to, da zvesto rabimo pomočke, ki nam
jih je Bog dal, in da nikoli od njega ne pri¬
čakujemo čud, katerih nikdar ne dela lenim
in svojeglavnim ljudem na ljubo. — Nikar ti
ne bodi preveč žal za denar, da bi zato ne
hotel poslati po zdravnika; ker ga je treba pla¬
čati. Grlej, čemu ti bo denar, ako te vzame
smrt? Ni li zdravje več vredno nego denar?
,,Boljši je ubožec, ki je zdrav in močan, nego
bogatin, ki je slab in katerega nadlegujejo bo¬
lezni. Zdravo življenje, ako je pravično, je
boljše nego vse zlato in srebro, in trdni život

151

je boljši nego neizmerno bogastvo.“ Če ozdraviš
po zdravilih, nisi plačal zdravja predrago, saj
se ne da preplačati; če pa ne ozdraviš, imaš
mirno vest, da si, iščoč zdravja, natanko izpolnil
svojo dolžnost. Zdravja pa ne išči okolo konje¬
dercev in konjederk, ali pa pri takih mazačih,
ki se niso nikoli učili zdravilstva, ki dajo za vse
bolezni malone enaka zdravila. Saj se še učenim
možem, ki se neprenehoma jako uče zdravilstva,
mnogokrat trda godi, ker ne morejo spoznati
bolezni in je odpraviti — ti pa tem neučenim in
nevednim ljudem bolj zaupaš, nego zdravnikom
in jim izročaš^ svoje življenje? Kje imaš vendar
pamet? — Če pa v bolezni ne moreš dobiti
zdravnika, pošlji k njemu kakega človeka, ki
naj mu natanko razloži tvojo bolezen in si
dobro zapomni, kar ti svetuje zdravnik, kdaj in
koliko je treba jemati tega ali onega zdravila;
v tem pa smeš rabiti tudi domača zdravila,
toda pazi, da ne jemlješ vsega, kar ti kdo sve¬
tuje, temveč samo to, o čemer si uverjen, da ti
ne more škodovati. — Če ti je tako vroče, da
se potiš, pazi, da se ne razodeneš in ne pre¬
hladiš ; ni pa treba, da bi imel po pet kožuhov
na sebi; samo toliko ti je treba biti odetemu,
da ti pot ne zaostaja v životu. Se bolj se je
treba varovati, da se človek ne prehladi, če se
mu kaj spusti po životu; v takem slučaju ni
smeti deti rok izpod odeje, še manj pa si dati
prestlati, dokler se mozolčki po životu in po
rokah ne posuše popolnoma. Ako bi se pa pre¬
hladil, bi se mozolčki skrili pod kožo, to bi
bila tvoja gotova smrt. Vsak človek ve, da
bolnik ne sme biti v prepihu.

152

2. če prihaja bolezen nekoliko bolj ne¬
varna, je treba poslati po gospoda, da se bol¬
nik spravi z Bogom in pr e vidi s svetimi za¬
kramenti, da tako umiri vest, zakaj mirna vest
in upokojeno srce veliko pripomoreta k zdravju.
Kako nespametni so torej tisti, ki se boje go¬
spoda in svetih zakramentov, saj duhovnik
ne prinaša bolniku strahu v hišo, trepeta in
otožnosti, temveč mu vlije mir, pokoj in tolažbo
v srce; sveti zakramenti mu ne prinesejo smrti,
temveč življenje. In katerega boljšega zdravnika
in pomočnika še more najti bolnik, ako je
združen s tistim, kije gospod bolezni in zdravju?
„On rani in celi, on udari, in njegova roka bo
dala zdravje. 11  (Job. 5, 18.)

3. Da je bolnik bolj brez skrbi in mu časne
reči ne rojijo po glavi in ne delajo nepokoja,
naj razdeli svoje premoženje, ako ga ima, ter
odloči vsakomur, kar zahteva pravica in lju¬
bezen, da ne bo prepira po njegovi smrti, so¬
vraštva in nepotrebnega tožarjenja, in ako ima
kaj tujega blaga, naj ga vrne, pa tudi ubožcev
naj ne pozabi, ako nima potrebne rodovine.

4. Naj se bolnik popolnoma vda v voljo
božjo, trdno zaupa v njegovo sveto previdnost
in naj si misli, da Oče nebeški ravna s svojim
otrokom po svoji pravici, pa tudi po svoji ne¬
skončni dobroti, in vse obrača tako, kakor je
človeku v zveličanje. Tako premišljanje miri
bolnika, da z upokojenim srcem pričakuje in
mi rno vzame nase, kar mu je Oče nebeški od¬
ločil in poslal iz' svetih namenov.

5. Naj bolnik voljno trpi bolečine svoje bo¬
lezni in jih v spravo in v zadostilo za svoje

153

grehe daruje Bogu. Potrpežljivost bolniku lajša
bolečine in mu zasluži večno plačilo; nepotr-
pežljivost pa mu jih shujša, in mu vzame večno
plačilo.

6. Ce je bolnik jako slab, se ne smejo
obiskovalci brez velike potrebe puščati k njemu,
da bi čenčali vpričo njega, imeli neslane pogo¬
vore in ga glušili, ker vse to težko de slabemu
bolniku in gosti obiskovalci so mu bolj v nad¬
logo nego v razvedrilo. Potem pa tudi, če
je v tesni stanici veliko ljudi, se v njej zrak
hitro izpridi, in močno udarja na bolnika, da
težko diše in čuti v sebi nekako nepokojnost,
ki se kaže na vsem njegovem životu.

Kako je treba bolnikom streči in se vesti
pri umirajočih, o tem tukaj ne govorimo;
samo to še rečem, da se morajo taki spraviti
iz hiše, ki z jokom, ali kakorsižebodi umi¬
rajočemu bolniku delajo nepokoj in veliko
nadlego.

Po u k

za take, ki niso zdravniki, kako je treba
oživljati dozdevne mrliče in pomagati
v naglih smrtnih nevarnostih.

K adar kdo dozdevno umrje ali pride naglo v
smrtno nevarnost i. t. d., je sosebno treba:

a) človeka, ki ga zadene taka nesreča,
oprezno prenesti na kraj, kjer je mogoče zložno
in popolnoma storiti poizkušnje za oživitev in
otetev, in kjer ni sploh znanih ali pa takih vzro¬
kov, zaradi katerih je prišel v smrtno nevarnost;

b) obenem in po možnosti je potrebno hitro
poslati po zdravnika in mu natanko povedati
vse, kar se je bilo zgodilo, da more vzeti po¬
trebnih pomočkov s seboj;

c) nesrečnega oprostiti vseh oblačil, vezil,
rut i. t. d., ki mu stiskajo život.

I. Kako je treba ravnati z zmrznjenci.

1. Zmrznjenca je treba na saneh, na vozu
ali na nosilih na podlagi iz snega, slame, sena
ali rezanice oprezno prenesti na pripraven kraj,

155

da se mu od mraza otrpla ušesa, ustnice, prsti,
nos i. t. d. ne odlomijo.

2.  Tam, kjer se zmrznjenec oživlja, ne sme
biti zakurjeno, pa tudi prepiha ne sme biti.

Najpripravnejši prostor za to je v kakem
hramu, skednju ali v kaki veži.

3. Najprej se zmrznjencu oblačila oprezno
zrežejo z života; položi se na sneg, kije  kakih
10 ali 15 cm  visoko zložen, na to se pokrije do
ust in nosnic nekaj metrov na debelo s snegom,
ki se mu mora povsod pritiskati k životu.

4. Zmrznjenec mora dotlej ostati na tej po¬
stelji, dokler se popolnoma ne otaja- in dokler
se ne vrne gibčnost vratu, trupla in udov.

5. Ako se kje sneg raztaja, je treba nalo¬
žiti drugega in ga pritiskati k životu.

6. Ako ni snega, se mora zmrznjenec zaviti
v gunje, namočene v mrzlo vodo, ki se časih
polivajo, in če takih gunjev ni, se mora otaje-
vati v vodi, ki je pomešana z drobno stolčenim
ledom.

7. Ko se zmrznjenec otaja, se mora vzeti
iz snega, iz mokrih gunjev ali iz mrzle vode,
obrisati z nepogretimi rjuhami, položiti v ne¬
zakurjeno hišo na hladno, navadno posteljo in
zaviti v hladno odejo.

8. Ko se je život omečil in je že gibčen,
se zavije v mlačne, potem v toplejše rjuhe, da
se počasi ogreje; razodeti se pa ne sme, ogreva
se še s tem, da se pokladajo nanj in med udi
segreti in v kaj zaviti ploščki, kameni, opeka
ali z vrelo vodo napolnjeni in dobro zamašeni
vrčki.

156

9. Ako bi se ne čutilo, da zmrznjenec diše
in da mu bijejo žile ali srce, mu je pokropiti
obraz, gole prsi in trebuh z mrzlo vodo ter ga
v tem šegetati po podplatih ali z namočenim
peresom v nosnicah in v goltancu; toda to se
mora delati oprezno.

10. Zelo dobro je v zmrznjenca pihati sapo;
s prsti se mu zatisnejo nosnice, in v usta, bi se
morajo poprej osnažiti, pihne kdo vanj čistega
zraka, toda ne presilno in mu pritiska trebuh
z dlanmi oprezno in polagoma proti prsim. To
se ponavlja večkrat.

11. Najhitreje pa se stori, da začne zmrznje¬
nec zopet sopsti in da se mu začne kri zopet
pretakati po žilah, če mu položimo dlani na
sredo trebuha ter zmerno polagoma proti prsim
pritiskamo z majhnimi, navadnemu, mirnemu
sopenju enakimi presledki, ker mu tako prsi
lahko stiskamo, in ko odjenjujemo, zopet raz¬
prostiramo. Tako se dela neprenehoma dalje
časa, in sicer tudi še potem, kadar začnejo žile
in srce biti bolj in bolj. Da je začel zmrznjenec
dihati, spoznamo na tem, da napeti predalnik
ne pušča trebuha tako lahko pritiskati proti
prsom kakor prej. Navadno začne potem glasno
sopsti. V začetku zmrznjenec večkrat ponehuje
sopsti; zaraditega se mu mora večkrat na trebuh
pritiskati tako, kakor smo rekli.

12. Zdaj počasi zakuri v peči, toda ne
preveč, in daj oživljencu, ako more požirati,
skledico mlačnega čaja, žlico starega vina ali
gorkega piva, za živež pa goveje juhe.

157

18. Če bi zmrznjenca bolel kak otajan ud,
ga zavij v mlačno-tople rjuhe; če' bi ga pa nič
ne čutil, ga mu umivaj z mrzlo vodo.

14. Nikoli se ne smejo zmrznjencu dajati
močno dišeče reči, p. salmijakovec pod nos; tudi
se ne smejo prsi, trebuh, ude s cunjami, krta¬
čami i. t. d. drgniti, zakaj take reči več škodu¬
jejo nego pomagajo.

II. Kako je treba ravnati z utopljenci.

1. Da iščemo in potegnemo utopljenca, bi
bilo treba posebnega orodja. Ako takega orodja
ni in je treba utopljenca iskati z navadnimi
čolnarskimi drogi, se mora paziti, da se utop¬
ij enčev život ne poškoduje.

2. Iz vode potegnjenemu utopljencu se
takoj osnažijo usta pen, blata ali peska s ka¬
zalcem, grlo s kosmatim peresnim koncem,
nosnice s pripravnim klinčkom ali zvitim pa¬
pirčkom.

3. Potem se položi utopijenčev život nekaj
trenotkov tako, da leži z obrazom in prsmi
nekoliko navzdol, da more voda iz dušnika od¬
teči skozi usta in nos.

To se zgodi najhitreje, če se položi život
po dolgem s trebuhom navzdol na desko in se
mu z vzdigovanjem enega konca deske da pri¬
pravna leža navzdol; pri tem je treba utopljencu
z roko podpirati čelo in ga držati nekoliko više.

Bog ne daj, da bi utopljenca postavljali na
glavo ali ga pokladali črez sod!

158

4. Potem se prinese utopljenec na pripravnih
nosilih s podloženo glavo, znak ležeč, na pri¬
pravno mesto, in slečejo se mu vsa oblačila, ki
jih ima še na sebi, in ogreva se, kolikor je treba,
da bi še oživel.

5. Ako je nesrečnik pozimi padel v vodo
in je njegov život otrpnil kakor život kakega
zmrznjenca, ga je treba poprej deti v sneg ali
mrzlo vodo, in potem oprezno in počasi ogre¬
vati tako, kakor se je reklo v 1. poglavju.

6. Ako se mora utopljenec oživljati blizu
vode, je treba:

a)  njegov život pokrivati do vratu s peskom,
na solncu segretem, in ko se pesek razhladi,
pokladati novega, bolj gorkega nanj, ali pa

b)  ga položiti na solnce s podloženo glavo
ali h kaki steni, pa tako, da mu solnce ne sije
naravnost na glavo. '

7. Ako se ogreva utopljenec v poslopju, se
položi

a)  njegov život na pregret volnat gunj,
ali  se zavije v pregreto odejo ali se pa dene

b)  v toplo vodo do prsi, na pol sedeč, z
golo glavo, vratom in prsmi; prsi in hrbet se
mu umivajo s toplo vodo.

8. Da začne sopsti, je ravnati, kakor se
je reklo v I. 9, 10 in 11.

9. S tako oživljenimi ljudmi se mora vselej
ravnati prav skrbno, ker se prav lahko primeri,
da se jim vrne prejšnje stanje; dokler popolnoma
ne okrevajo, potrebujejo dobre postrežbe.

159

III. Kako se ravna z obešenci in zadav-
ljenci.

1. Obešenec se mora hitro in oprezno odre¬
zati. Zaradi tega se mora njegov život z eno
roko objeti, če ga pa najdeta dva človeka, naj
ga eden objame z obema rokama, in šele potem
naj se prereže vrv na gorenjem koncu, da ne¬
srečnež ne pade na tla in se ne poškoduje.

2. Najprej se sname ali zreže z vratu vrv
ali ruta, s katero je bil zadavljen, srajca se mu
odpne, kakor tudi rokavi, in slečejo se mu vsa
tesna oblačila.

3. Potem se prinese na nosilih s podloženo
glavo na pripraven prostor, o toplem letnem
času rajše pod milo nebo, nego v kako za¬
gatno sobo, položi se s podloženo glavo na po¬
steljo, do katere je moči priti od vseh strani,
in se zavije v lahko odejo.

4. Da se mu život ogreje, kolikor je treba,
se mora poprej otajati v snegu, če bi bil otrpnil
v velikem zimskem mrazu, a ogrevati se mora
oprezno in počasi, kakor smo že rekli, ko smo
govorili o zmrznjencih.

5. Ako obešenec ni otrpnil, se mu polože
pod pazduho, med noge, na podplate vroči, v
cunje zaviti ploščki, strešniki ali druga opeka,
ali pa z vrelo vodo napolnjeni in dobro zama¬
šeni vrčki.

6. Taki, ki so prepuščeni sami sebi in niso
zdravniki, morajo

a)  z veternico ali z mehom obešencu zdra¬
vega zraka pihljati v obraz;

160

b)  nekoliko od daleč kropiti mrzle vode v
obraz ali na prsi;

c)  tudi tukaj, kakor se je reklo v I. 9, 10
in 11, si mora človek neprenehoma prizadevati,
da oživi dozdevno mrtvega;

d)  oživljencu, ako more požirati, je dobro
dati skledico čaja z vinom ali gorkega piva, in
to samo po žlici, in ga spraviti v pripravljeno
posteljo z visokim zglavjem, da se odpočije.

IV. Kako se ravna s takimi, ki se zaduše
v škodljivem zraku.

1. človek se lahko zaduši:

Ge stanuje v zaprtih prostorih, v katerih
se nareja ali nabira škodljivi zrak; tak zrak je
hiip ali puh tlečega lesenega oglja in premoga,
ogljikov-kisli plin iz vina ali piva, kadar vre;
plin za svečavo, zrak, kije  v vodnjakih, jamah,
po straniščih in drugih takih prostorih, če so
bili dolgo zaprti in ni prišel čisti zrak do njih.

2. V takih slučajih mora poškodovanec
priti na čisti zrak. Zaraditega se morajo okna
in vrata odpreti, posebno pa je treba, da se
odnese iz kraja, v katerem je, na čisti zrak.

3. Preden pa gre kdo ponj na tak kraj, je
dobro na priliko, v hramu, v katerem vre kaka
tekočina, odpreti vrata in okna in vliti apnenice
vanj, ali v vodnjake, jame i. t. d. s primerno
pripravo metati goreče slame, gorečega lesa i. t. d.

< 4. Kdor gre po takega človeka, se spusti z

gobo, v kis namočeno, pred usti na vrvi okolo

161

vretena polagoma dol; okrog života mora biti
še privezan z drugo vrvjo, ki je gori pritrjena,
da more dati znamenje, kadar hoče, da ga po¬
tegnejo navzgor. Spušča se pa samo tako glo¬
boko, dokler mu ne ugasne goreča sveča.

5. Dozdevni mrlič, ki so ga prinesli iz
škodljivega zraka, se položi v hladni, s čistim
zrakom napolnjeni stanici, če je vreme ugodno,
pa pod vedrim nebom s podloženo glavo na
tla, toda hudo se ne sme pri tem pretresati.

Potem se mu mora glava pozimi drgniti s
snegom, v drugih letnih časih pa obkladati z
rutami, namočenimi v mrzli vodi, ali polivati z
mrzlo vodo, nekoliko od daleč kropiti ž njo,
život pa zaviti v segreto rjuho.

Naj se tudi po životu umiva s kisom, dobro
mu je dajati v usta z vodo pomešanega kisa.

7. Da začne sopsti, je tudi tukaj stanovito
ravnati tako, kakor se je reklo v I. 9, 10 in 11.

8. S temi pomočki se mora poizkušati v
majhnih presledkih, dokler se ne sliši nekako
pihanje skozi nos, dokler ne začne ihteti ali
dokler nekakih debelih pen ne vrže iz sebe.
Ako se to ne zgodi, ni več upanja, da bi
oživel.

9. Da more dozdevni mrlič bljuvati, se mu
šegeta grlo s peresom, ki je namazano zoljem.

10. Ko je izbljuval in začel lože dihati, se
obriše, rahlo zavije v segrete prtnene rjuhe in
položi na posteljo z visokim zglavjem. Potem je
treba poklicati zdravnika, da ga začne zdraviti.

11

182

Y. Kako se mora ravnati s takimi, ki jili
zadene strela.

Da je človeka zadela strela, spoznamo:

a)  če je bilo poprej hudo vreme ali če je
samo enkrat močno treščilo;

b)  če diši obleka nesrečnikova ali kraj,
kjer je prebival, po žveplu ali fosforu;

c)  če so na životu, na obleki, na stenah v
stanovanju ali na drugi reči blizu njega videti
poškodbe.

2. Poškodbe na životu so večinoma samo
površne, navadno od glave do prstov na nogah,
za prst široka, rdeča proga s končnimi in stran¬
skimi prožicami, ki so podobne na koži dre¬
vesnim vejam.

3. Ako je strela koga zadela v stanovanju
ali kje drugje na zaprtem kraju, se morajo hitro
odpreti vrata in okna, nesrečnik pa brzo odnesti
na čisti zrak.

4. Ako ni moči človeka, ki ga je na polju
zadela strela, takoj spraviti k bližnjim, ljudem,
se mora sleči, položiti na zeleno travo, pokriti
z zelenim listjem ali z vejicami. Na nje je treba
do obraza za dlan visoko naložiti sveže prsti,
potem pa nemudoma poskrbeti, da se spravi do
bližnje hiše.

5. V hiši se sleče in na posteljo položi s
podloženo glavo, na katero se mu pokladajo v
mrzlo vodo namočene cunje ali se mu glava
poliva z mrzlo vodo, život se mu zavije v se¬
greto rjuho, noge pa se denejo v mlačno vodo.

168

6. Da začne zopet sopsti, se mora ravnati,
kakor se je reklo v I. 9, 10 in 11.

7. Po oživitvi taki ljudje večinoma radi
omedlevajo. Ce pa ostane tak nesrečnik omam¬
ljen, otožen, vrtoglav, če se mu celo blede ali
mu je kak ud še otrpnil, je treba takoj poskrbeti
za zdravnika.

8. Zoper opekline je treba rabiti mrzlo vodo,
dokler bolečine ne prenehajo.

Ako hočemo ponesrečncže oživljati, moramo
poizkušati več ur, kakor se je rekio v I. do V.

VI. Kako je treba ravnati z zavdanei.

1. Kadar se človek zavda, se mora gledati,
da se strup či m  prej spravi z bljuvanjem iz
želodca; samo kadar si je kdo zavdal z raz-
jedljivimi strupeninami ali mu je bilo zavdano,
n. pr. s hudičevim oljem, s kraljevo vodo, s
solno kislino, s solitarjevo kislino, z lugom
i. t. d., je treba, predno se napravi bljuvanje,
vedno delati tako, kakor se je reklo v 2. in 3.

Da se napravi bljuvanje, je treba nebo in
grlo šegetati, ali pa naj si onesrečnež sam vtakne
v grlo prst globoko, kolikor more.

Bljuvanje se čisto lahko napravi, če si za-
vdanec s kako pijačo dobro napolni želodec.
Zaraditega naj pije veliko vodo, mleka, siratke
in zdolaj imenovanih pijač kozarec za kozarcem.
Dostikrat se mu vzdigne že samo, če pa ne, naj
si šegeče grlo.

Posebno pa je pri posameznih ostrupeninah
ravnati tako-le:

11*

164

2. Ostrupitev in zavdanje z razjedljivimi
kislinami. Zavdanec izpije zaporedoma več ko¬
zarcev vode, v katero se deneta 1 ali 2 žlici
žgane magnezije ali potare nekaj jajec, ali pa
pije čisto redke apnene ali s kredo pomešane
vode, milnice ali mleka, mandeljnovega mleka;
to nekako zveže kislino, posebe jo pa stanjša,
in stanjšana kislina se potem izbljuje.

3. Ostrupitev z lugastimi rečmi. V takem
slučaju dajo piti z lugom pomešane kisline,
kakor: z vodo pomešan kis, kisel, z vodo po¬
mešan sok iz jagod, med tem pa tudi mleka,
mandeljnovega mleka, žlico olja; bljuvanje naj
se poizkusi napraviti čimprej.

4. Ostrupitev z mišnico. Naj se takoj na¬
pravi bljuvanje, in sicer večkrat in naj se daje
piti obilo vode, pomešane z železovo rjo, mag¬
nezije z vodo, mlačne vode, apnene vode, zle-
zastih in oljnatih pijač, in naj se napravi blju¬
vanje, kakor se je reklo.

5. Ostrupitev z zelenim volkom in drugimi
kotlovinami. V takem slučaju naj se ostrupljenec
varuje vsake kisle pijače in skrbeti je za več¬
kratno bljuvanje; ostrupljenec naj mimo tega
pije obilo vode z jajčjim beljakom, sladkorjeve
vode, magnezije z vodo, mleka, siratke, goveje
juhe in zlezastih pijač.

Enako se ravna, kadar si kdo zavda ali
se mu zavda z izdelki živega srebra in z dru¬
gimi strupenimi kovinami.

6. Ostrupitev z rastlinami ali z živalmi.
Sem se štejejo gobe, gnilo meso, gnile klobase,

165

sir, španske muhe, turški mak, trobelika, pod-
lesek, naprstek, voleja jagoda, zobnik i. t. d.
Tudi v tem slučaju mora ostrupljenec hitro in
večkrat bljuvati, zaraditega mu je treba grlo
ščegetati, pije pa naj obilo mlačne vode, zlezastih,
oljnatih pijač, vmes pa časih črne, gorke kave.

Na španske muhe, na gnile klobase in na
gnil sir je škodljivo dajati olja in oljnatih
pijač.

Če človek, ki si je zavdal ali kateremu je
bilo zavdano, omedluje ali je omamljiv, se mu
glava poliva z mrzlo vodo, na glavo pa se mu
pokladajo v mrzlo vodo namočene rute; če pa
slabo sope ali neha sopsti, se ravna ž njim,
kakor se je reklo v I. 9, 10 in 11.

TIL Kako je ravnati po telesnih poškodbah,
kakor pri ranah, zlomljenih in izpahnjenih
kosteh i. t. d.

Človek lahko pride hitro v smrtno nevar¬
nost po telesnih poškodbah, ker izgubi preveč
krvi in se mu život premočno pretrese.

a)  Če človek malo, dasi dalje časa izgublja
krvi, mu to ne škoduje preveč. Da se pa to
prevečkrat ne zgodi ali nepotrebno predolgo ne
traja, se rana ne sme izpirati ali sesedena, pri-
sušena kri morda nalašč trgati z nje. če teče
kri močneje, se ustavi, ako se položi in trdno
priveže na rano nastržek, ki se prej namoči v
mrzli vodi; k nastržku pridenemo kisa ali žganja.
Kr i se tudi ustavi, ako se rana potrese z raz-

166

tolčeno kolofonijo, z moko ali z ogljenim
prahom. Naj večja nevarnost za življenje je, ako
teče kri iz večje žile curkoma ali pehaj e. Tedaj
se pritisne palec ali drug prst pod kraj in nad
kraj, kjer teče kri, in se pritiska, dokler ni
mogoče rane trdno privezati. V to svrho se
naredi po velikosti rane zamašek iz platna,
gobe i. t. d. ter se pritisne, ko se prsti hitro
odtegnejo, na rano in se potem s povojem,
ruto i. t. d. poveže tako trdno, da na rano po¬
loženi zamašek ostane tesno pritisnjen. Preko
tega se pokladajo v mrzlo vodo namočene rute.

b)  Kadar si kdo pretrese možgane, hrbte¬
njačo, drobec ali prsi, je vselej omamljen, a
časih tudi ohromljen.

Na glavo se mu pokladajo v mrzlo vodo
namočene rute, če je treba, se polivajo tudi
prsi in trebuh z mrzlo vodo in če dihanje in
torej tudi obtekanje krvi pojema, se mora rav¬
nati, kakor se je reklo vi. 9, 10 in 11.

2. Vselej, kadar se primeri kaj takega,
kakor sploh vselej, kadar se kdo zelo rani,
zlomi ali si izpahne kost, se mora tudi skrbeti
za prikladno ležo poškodovančevo. Ce ga je
treba prenesti ali prepeljati, je gledati, da se
poškodovani del po mogočnosti malo pretresa,
vlači, suje in stiska. Zaraditega je treba dati
bolniku mehko podlago, p. slame, sena i. t. d.
Najbolje ga je prenesti na nosilih, pozimi pa
prepeljati na saneh.

3. Vsekdar pa je treba poizkusiti, zopet
uravnati zlomljene ali izpahnjene kosti.

167

VIII. Kako je ravnati z ljudmi, katere so
ugriznile bolne živali, zlasti psi in strupene
kače.

Rana se dobro umije in izpere s kisom,
zelo slano vodo, scalnico, z lugom, milnico, in
naj se dela tako, da teče kri dalje časa. Zaradi-
tega je treba zmerno pritiskati proti rani.

Vselej je pa najbolje z usti izsesati rano,
ker to ni nikomur nevarno, če ima zdrava usta,
če ustnice niso razpokane in če je toliko oprezen,
da takoj izpljune, kar je izsesal.

F*omočki

zoper živinske bolezni.

S taja vsakega gospodarja bodi vedno čista, ne
_) premrzla, ne prevroča, živini naj se redno
poklada, in nikoli naj se ne napaja vroča, potem
se ji ne pripeti lahko nesreča, nego je ži¬
vina vedno zdrava. Nikoli ne smeš prinašati
blizu klaje perja, lanu, konoplje, volne in kaj
takega, zakaj ako živinče to slučajno požre, go¬
tovo zboli in začne hirati, a ne ve se, zakaj.
Na stajo moraš paziti, da vanjo ne zahajajo
mačke ali psi, ki lahko v njej zatrosijo nalez¬
ljivo bolezen. Ako je kje blizu goveja kuga, se
mora vsako živinče zjutraj, hodi li na pašo ah
ne, in ako je nevarnost velika, tudi večer opi¬
rati z mrzlo vodo. Ako je prilika, da se živina
vsak dan splavi v ribnikih ali v potokih, je tem
bolje, in take živine nikoli ne napade kuga.
Dober pomoček je tudi, živini dajati vsak teden
enkrat malo lanovega olja.

Pljučna bolezen.

Ta nevarna bolezen se začne z nedolgo
trajajočo trešljiko, za katero pride suh, hud kašelj,

169

vročina in naglo dihanje; to se godi navadno
tedaj, ko se živinče nažre. Kmalu potem neče
več žreti, ne prežvekuje, ima smrdečo sapo, suhe
nosnice in suh gobec, vedno pretegnjen šinjak,
raztegnjene noge, in iz nosa mu teče vlečljiva
tvarina. Ako traja bolezen dalje časa, živinče
bolj oslabi, ima hujši kašelj, teže sope in sapa
bolj smrdi; ako ima zraven vroč in suh jezik,
je to znamenje smrti; brez tega živinče še časih
ozdravi. Ta bolezen je nasledek nagle izpre-
membe zraka, posebno ako za suhim, vročim
poletjem pride mrzla in vlažna jesen. Tudi
rosa, ki jo v jutro živinče požira s travo, pro-
vzroča to bolezen, ako ni imelo prej v staji
suhe klaije. Proti tej nalezljivi bolezni je treba
hitro rabiti pomočke. Živinčetu se morata pustiti
okoh 2 / krvi, in to je treba prve dni ponav¬
ljati po trikrat, štirikrat in petkrat, dokler je
gosta kri. Ko je kri že redka in se potem, ko
se je razhladila, več ne usede, ni treba več žile
puščati. Živinče naj se pogostoma dristlja. Klaja
naj mu bodo z medom pomešani otrobi. Napaja
naj se z mlačno vodo, v kateri so otrobi in nekaj
medu, in sicer večkrat. Ako se živinčetu začne
cediti iz nosu, naj dobiva zjutraj in zvečer
napoj, v katerem se kuha omanovo korenje,
pomešano z medom. Da se zdravega živinčeta
ne prime ta bolezen, mu dajaj vode, v kateri
se kuba med in pusti mu žilo.

Protin v črevesih.

Ta huda bolezen se pojavlja kaj pogostoma;
prihaja pa večinoma od prehlada, mora se

170

dristljati s koprom, lanovim oljem in s soljo. Ži-
vinče, ki ga dohiti ta bolezen, stiska noge, hrbet
se mu krivi in drgeta. Ako potem ne jenja,
vlij v živince liter toplega mleka in ga dristlj aj
pol ure.

Žabice

so otekle žile sesajočih telet pod jezikom. Te
se morajo predreti, da izteče kri, potem se
rane drgnejo s kisom in soljo.

Scanje krvi.

Ta bolezen nastane nekoliko od mrčesov,
ki jih živina požre s travo, nekoliko pa od
pretrganega žilovja. Proti tej bolezni je dober
v mleku raztopljeni galun; lahko pa vzameš
malo svinčnatega sladkorja, v mleku kuhanega,
in ga daješ zjutraj in zvečer. Napajaj vedno z
vodo, v kateri se kuha laneno seme.

Driska.

Ta bolezen se tudi pri konjih zdravi na
enak način. Živinčetu se daje vsak dan za tri
peščice črnic; žrebetom voda z rabarbaro in
magnezijo.

Ohromitev zadnjega dela.

Ta bolezen se prikazuje pogostoma, po¬
sebno pri tolstih volih, katere zbok vročine v
staji lahko zadene mrtvoud. Za tem živinče
pogine ali mu ostane zadnji del hrom, da več

171

ne more stati na zadnjih nogah. Slokemu iz-
giaj enemu živinčetu se to pripeti, ako ga nag-
loma pitaš. Te neprilike se je moči ogibati,
ako ima gospodar vetrno in hladno stajo in
ako živini polagoma poklada bolj in bolj. Ži-
vinče se mora tudi cesto preganjati, puščati mu
je treba, glavo in zadnji del umivati z mrzlo
vodo, potem se mora dristljati s kuhanim to-
bakovim listjem in s soljo. Ledovje naj se maže
z mažo od španskih muh, in živinče se mora
tako blizu privezovati k jaslim, da se ne more
lizati po namazanih krajih.

Na isti način nastane

kri v 1 e d o v j u.

Pri tej bolezni se izceja kri iz'ritnikovih
žil, se v njem useda in z blatom odhaja, a vendar
provzroča bolečine v ledovju, slabost in brez-
tečnost. V takem slučaju se mora živinče poli¬
vati z vodo, dristljati z mlačno vodo in s soljo.
Med klajo mu mešaj malo solitarja s kiselico
in kis v napoj. Ako je v ritniku stara, že use¬
dena kri, se mora z roko izvleči iz njega,
preden začne gniti, kar je na vsak način zelo
nevarno.

Napihnjena  ž i v i n č e t a.

Ta bolezen je zelo nevarna in se pripeti
večkrat. O njej pravi dr. John: Tej bolezni se
je moči izogniti, ako se klaja, ki je še nova in
sveža, in kateri še živinče ni privajeno, pomeša
s suho klajo, n. pr. s senom in s slamo ali pa

172

s slabo zeleno krmo; ako se poklada živinčetu,
ko se je temu privadilo, sama detelja, toda ne
hkrati mnogo, posebno tedaj ne, ko je gladno,
ako se potem koj napoji in ako se ne poklada
mokra rdeča španska ali holandska detelja. Es-
parseta ne napenja tako zelo, tudi lucerna ne.
Ako se žene živina na deteljišče, se mora to
zgoditi sredi suhega dne, ko se je že dobro
napasla. Potem se daje živini vsak dan manj
navadne klaje nego poprej, a več detelje, tudi
druga zelena sočna trava provzroča napihnje¬
nost. Ako prihaja živinče žalostno, ako mu ote¬
četa tilnik in trebuh in ako srpo gleda, se mora
preganjati, dokler se ne začne potiti. Ako ne
gre kmalu blato od njega, se mu da piti kislina
(medeno mleko) ž vrbjem vred in se dristlja z
vodo in s soljo ali pa s kuhanim tobakovim
listjem in s soljo. Ako je otok že prevelik, se
mora hitro prebosti. V to svrho je dober na¬
vadni sklepec. Pravi kraj, kjer se mora zbosti,
je na levi strani dela, ki se blizu kuka s svojim
otokom najbolj vzdiguje nad hrbet. Ta del je
po priliki tri metre od reber in toliko od kuka,
je torej med rebri in med kukom. Tukaj je vi¬
deti, da zrak med kožo kipi in se razteza vedno
bolj. Ako se tam močno pritisne z roko, se
čuti vamp, ki se močno razteza. Tukaj se mora
zabosti, toda ne niže, nego 2 do 3 metre pod
kukom. Da ta kraj dobro pogodi, mora človek,
ki zbode, stopiti za živinče in dobro opažati
hrbtne kosti na obeh straneh (zaradi otekline
često ni moči videti hrbtnih kosti); opaža se
tudi hrbtanec, da se odloči širina lodovja, potem
se otiplje rebro, ki je naj bližje hrbtni kosti, in

173

kraj ledovja, ki je od hrbtne kosti enako daleč.
Na tem rebru se mora zbosti. Ako hoče kdo
tukaj zbosti, se ne sme živinče gibati, zbosti se
mora naravnost, da se ne rani obist, in da se
rana težko ne celi, se mora zbosti okolo 2 metra
globoko, luknjica mora biti tolika, da moreš
vanjo z mezincem. Potem se morajo obe strani
trebuha močno stiskati. Brez tega, posebno pri
tolsti živini, bodenje ne pomaga mnogo. Zbosti
se mora večkrat, ako je bilo prvič brezuspešno.
Rana se zaceli brez šivanja; samo oprati se
mora z žganjem in namazati s katranom, da ne
silijo muhe vanjo. Napihnjene ovce se morajo
tudi tako zbadati.

Slabi zobje.

Živina s slabimi zobmi ne more dobro žve¬
čiti; zato se mora dlesna umivati z vodo, v
kateri se je raztopil galun.

Bolezen na parkljih.

Te bolezni se gospodarji zelo boje. Spoznava
se na tem, da živinče noge bole in da so vroče,
da živina šepa in počiva sedaj na tej, sedaj na
oni nogi. Pozneje nastanejo vredi med parklji
in na obeh straneh. Ti vredi imajo v sebi neko
smrdečo vlažnost. Brez pomoči odpade rogovina.
Zdravi se ta bolezen tako-le: Vsa dlaka se mora
na nogah čisto porezati, potem se raztopi več
galuna v skledi vode in s to tekočino se vsak
dan izmivajo rane.

174

P o m o e e k zoper modro mleko.
Kravi se daje stolčen kumin z vodo.

Zdravljenje konjskih bolezni i. t. d.

Konji imajo nekatere bolezni, ki se zdravijo
težko in dolgo časa, n. pr. zaprtje gobca, koževnik
(vrtoglavico), smrkelj (sekendijo), zlomljene kosti.
Da zdradjenje ne velja več, nego je konj vreden,
se taki Fonji rajši pokoljejo.

Zoper drisko

dobi konj vsak dan tri peščice črnic. Žrebetom
se daje malo rabarbare z magnezijo v vodi.

Poškodovane  oči
se morajo pogostoma prati z mrzlo vodo.

V o z g e r.

To bolezen dobivajo mladi konji redno;
otožni so, medli, kašljajo, otečejo pod čelustjo.
V tem slučaju dajaj konjem rdeči zviščev
koren, borovičeve jagode. To se stolče, namoči
in se vsak dan trikrat posiplje po klaji. Ako
konj neče žreti, zmešaj ta prah z medom in mu
ž njim namaži jezik. Pozimi napajaj samo s
toplo vodo.

175

Protin v c r e v e s i h.

Kadar dobi konj to bolezen, neče žreti,
draplje s prednjimi nogami, se meče na tla, se
gleda po vsem životu, cepeta z nogami, se
valja i. t. d. Najprej se mora konju na vratu
pustiti žila, potem naj se dristlja z vodo, v ka¬
teri so 3 peščice kopra, 3 peščice topolovega
listja in nekaj lanenega olja. Potem si pomaži
roko z lanenim oljem, potegni iz konja blato
in ga dristljaj. Vsake pol ure se mora dristljati
in vsako drugo uro napajati, dokler bolezen ne
mine. Oe nečeš dristljati, lahko potisneš v konja
kakor jajce debel kos mila, namočenega v la¬
neno seme in potrošenega s soljo.

Ranjeni kraji na konjih.

Ako konje tišči sedlo ali druga konjska
oprava, jih vedno moči z mrzlo vodo in jih
umivaj z žganjem in milom. Mehurje pod kožo
odri, izstisni vodo in namaži rane z zeleno mažo
za rane, kar je dobro zdravilo.

Rane

se morajo izpirati z žganjem in mazati s ka¬
tranom, potem se zacelijo.

Z a k o v a n i konji.

Ako so konji zakovani, ali ako so stopili
na žrebelj, se mora ta najprej izvleči, luknjica

176

razširiti z ostrim nožem in vanjo vliti žganje,
na njo položiti kodeljo in nogo zamotati v
kravje blato.

Ako konj ne more scati,

stolči peteršiljevo seme, ga skuhaj v vodi in
ko se voda razhladi, raztopi v njej nekaj soli-
tarja ter dajaj to konju vsako drugo uro. V
kraj, kjer leže obisti, drgni s terpentinovcem in
dristljaj kakor pri črevesnem protinu. — Ali
pa daj konju za 4 v. račjih ok, kar za pol ure
pomaga.

Svinjske ikre

se preženejo s tem, da se svinjam vsak dan
vrže nekaj pepela v napoj in se časih pridene
nekaj smodnika.

Svinjski žolč in svinjska sušica.

Pri teh boleznih svinje zelo shujšajo. Od¬
pravijo se, ako jim daješ antimonij in v vodi
raztopljenega benečanskega mila.

Driska

se odpravi najhitreje z želodom in z želodovim
lupinjem.

Javelov lug

je neležniv pomoček zoper napihnjenost prežve¬
kujočih živali in zoper konjsko grižo.

177

Kako se napravlja lug.

V železen lonec, na pol napolnjen z vodo,
postavi nekaj litrov držečo kamenito ali ste¬
kleno posodo, pod katero je malo slame, izpelji
iz nje lokasto stekleno ali svinčeno, kakor prst
debelo cev v drugo stekleno ali lončeno po¬
sodo, ki mora biti zaradi ognja nekaj oddaljena
od lonca.

V prvo steklenico vsuj nekaj kamna in
nekaj solne kisline, v drugo pa nekaj v vodi
raztopljene lugaste sob. Cev zakelji, vendar v
steklenici, v kateri je lugasta sol, pusti majhen
predor, da more zrak skozi njega. V prvi stekle¬
nici mora cev sezati samo do dulca, v drugi pa
do dna. Ak° J 6 vse  tako prirejeno, zakuri pod
loncem. Čuje se, da gre plin v drugo posodo;
ako to preneha, ugasi ogenj in shrani tekočino
v drugi posodi.

Pri tem delu pa mora človek biti zelo po¬
zoren, in zato ga morajo opravljati samo stro¬
kovnjaki.

Od te tekočine daj ovci polno žlico v ku¬
pici mrzle vode; rogati živini 3 — 4 polne žlice
v steklenici vode. Uspeh se pokaže precej.
Konju, ki ima grižo, daj 2 — 3 polne žlice.

Ker se s takim lugom tudi dobro beli
platno in čisto perilo, bi ga morala vsaka go¬
spodinja imeti vedno pripravljenega.

Mnogo preprostejši pa je drug pomoček
zoper napenjanje rogate živine; imeti ga mora
vsak gospodar, posebno, ako ima mnogo živine.
Nekaj salmiakovca, nekaj koprovega olja in

12

178

nekaj rdečega in belega olja, pomešanega v vodi
v kaki steklenici, je treba vliti v živinče.

Ker se na hitri uspeh tega pomočka lahko
zanašaš, ga imej vedno pri hiši.

Pomoček proti ovčjim garjam.

Garje ve ovce umivaj v vodi, kjer je bilo
raztopljeno klorovo apno. Osemdnevno umivanje
zadošča, da ovce ozdravijo. Volni klorovo apno
ne škoduje; ker je tudi zdravo, zato pospešuje
zdravje v stajah. Tako je tudi gotovo koristen
pomoček umivanja s Francozovim oljem, po¬
mešanim z lugom.

Pomoček zoper kugo na parkljih.

Ta bolezen se lahko razširi po celih deželah
in je tako nevarna, da so se najboljši živinski
zdravniki vseh evropskih dežel trudili najti iz¬
daten pomoček zoper njo. Našli so ga, in sicer
je to aloina tinktura, žveplena kislina, rdeči
opij. Najprej se raztopi opij v topli vodi, potem
se uliva nanj polagoma in oprezno žveplena
kislina in slednjič se še primeša aloina tinktura.
Ko je vse dobro pomešano, se z ostrim nožem
odreže bolni del parklja, rana se umije in očisti,
z omenjenim pomočkom se namaže bolni del
in se dobro zaveže. Ako se je bolezen šele pri¬
čela, se parkelj odpravi z ostrim orodjem, da
se vidi del, kjer se je ugnezdila. To se prereže
in skozi prerez se spusti eliksir; parkelj se ob¬
veže, in potem ozdravi kaj hitro.

179

Pomoček zoper pasjo kugo.

Najboljši pomoček zoper to bolezen je go¬
tovo  žvepleni cvet, katerega daješ psičem, po¬
mešanega z hrano, z eno kavino žlico dalje
časa. Pri tem ne čakaj, da bi se bolezen že pri¬
kazala. Na ta način se pasja kuga pogostoma
odpravi. Ako pa bolezen hudo pritiska in ako
se zamudi pomoč z omenjenim zdravilom, se
rabijo zoper to bolezen močna bijuvila, n. pr.
kamen za bljuvanje.

Pomoček zoper ‘ovčje uši.

Stolči korenje javorovega drevesa tako
močno, da bo iz njega prah, in ga skuhaj v vodi,
v kateri je moral dalje časa ležati tobak. To
tekočino precedi, in ko se razhladi, pogostoma
umivaj ovce ž njo.

Želodec krepčujoč pomoček za konje.

Encijanov prah, kolmež, koprovo seme, bo-
rovične jagode, to vse v prah stolčeno in zme¬
šano, naj se daje konjem dvakrat vsak dan,
najbolje po prvem pokladanju.

KAZALO.

Stran

Predgovor. 3

Leto in pratika. 5

Popisovanje sedmerih letnih premičnic ... 10

I. Saturn. 11

II. Jupiter .16

III. Mart.19

IV. Solnce.23

V. Venera .27

VI. Merkur.31

VII. Luna.35

Kako se da zvedeti, katero leto je navadno

ali prestopno.39

Kdaj se ima praznovati Velika noč? ... 40

Prestopni prazniki in drugi spomina vredni

dnevi.42

Neprestopni prazniki v letu.50

Vreme.56

Znamenja, iz katerih se da malone gotovo
sklepati, kakšno bo vreme.

1. Znamenja vremena na človeku . . 58

2. Znamenja vremena na živalili ... 59

3. Znamenja vremena na drugih stvareh 64

4. Gotova vremenska znamenja ... 67

Občna vremenska opazovanja, iz katerih se da

sklepati na letno rodovitnost ali nerodovitnost 75

Stran

Opravila za vsak mesec. 77

Vremenost.

I. V prosincu. 110

II. V svečanu. 112

III. V sušcu. 114

IV. V malem travnu. 116

V. V velikem travnu. 118

VI. V ržnem cvetu. 119

VII. V malem srpanu. 120

VIII. V velikem srpanu. 122

IX. V kimavcu. 123

X. V vinotoku. 125

XI. V listopadu . . '. 126

XII. V grudnu. 127

Pouk, kako se ohraniš zdravega, si podaljšaš živ¬
ljenje in ga otimaš v sili. 129

I. Snažnost. 130

II. Obleka. 132

III. Staniča ali hiša. 134

IV. Hrana. t  1.37

V. Pijača. 138

VI. Opravila, izprehod, počitek, spanje . 140

VII. V čistem životu pokojno srce je po¬
sebna podlaga trdnemu zdravju in
dolgemu prijetnemu življenju . . . 144

VIII. Tobak kaditi je zdravju škodljiva na¬
vada . 147

Kako je treba ravnati v bolezni ....  150

Pouk za take, ki niso zdravniki, kako je treba
oživljati dozdevne mrliče in pomagati v
naglih smrtnih nevarnostih.

I. Kako je treba ravnati z zmrznjenci . 154

II. Kako je treba ravnati z utopljenci . 157

Stran

III. Kako, se ravna z obešenci in zadav-

Ijenci. 159

IV. Kako se ravna s takimi, ki se zaduše

v škodljivem zraku. 160

V. Kako se mora ravnati s takimi, ki jih

zadene strela. 162

VI. Kako je treba ravnati z zavdanei . . 163

VII. Kako je ravnati po telesnih poškodbah,
kakor pri ranah, zlomljenih in izpah¬
njenih kosteh, itd. 165

VIII. Kako je ravnati z ljudmi, katere so
ugriznile bolne živali, zlasti psi in

strupene kače. 167

Pomočki zoper živinske bolezni. 168

Zdravljenje konjskih bolezni itd. 174


A-

«v SV.

V založbi Antona Turka

knjigarja v Ljubljani, Dunajska cesta št. 7.

se dobivajo sledeče knjige:

Zlatarjevo zlato. A. Šenoa. Roman. 356 str. Cena 1 K 80 v.
Zmaj iz Bosne. 1. E. Tomič. Povest iz Bosenske zgodovine.
230 str. Cena 1 K.

Pred nevihto. J. Turgenjev. Novela. 96 strani. Cena 60 v.
Marjetica. Idila. Spisal A. Koder, 256 str. III. natis. K 1‘20.
Materina žrtev. Pripovedka iz Dalmacije. Cena 1 K.
Gozdovnik. Spisal H. Majar. I. del 1 K, II. del 80 v.

Beneška vedeževalka ali prokletstvo in blagoslov. Povest.

65 strani. Cena 40 v.

Skozi širno Indijo. Povest. Cena 80 v.

Na indijskih otokih. Povest. Cena 70 v.

Mrtvi gostač. Povest. Cena 48 v.

Ciganova osveta. 65 strani. Cena 40 v.

Hedvika, banditova nevesta. 78 strani. Cena 40 v.

Cvetina horograjska. S podobami. 128 str. Cena 80 v.
Srečolovec. Spisal H. Majar, 84 strani. Cena 40 v.

Pravljice. Spisal H. Majar, 84 strani. Cena 40 v.

Elizabeta, hči sibirskega jetnika, z barv. podobo. 100 str. 60 v.
Fra Diavolo. Povest iz roparskega življenja. 102 str. 60 v.
Rinaldo Rinaldini. Zanimiva roparska povest. 114 st. Cena 70 v.
Musolino, ropar Kalabrije. Zanimiva povest. 102 strani. Cena 70 v.
Požigalec. Zanimiva povest. S podobo. 80 str. Cena 48 v.
Pariški zlatar. Povest. 92 strani. Cena 60 vin.

Beligrajski biser. Povest. 56 strani. Cena 32 v.

Cesar Jožef II. Povest. S podobo. 88 str. Cena 48 vin.
Devica Orleanska. Historična povest. 102 strani. Cena 60 v.
Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja av¬
strijski. II. pomnoženi natis. Cena 60 v.

Turki pred Dunajem. Zanimiva povest. Z barv. pod. 120 str. 60 v.
Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1. 1809. Z barvano po¬
dobo. IV. pomnoženi natis. Cena 60 v.

Fran baron Treuk, vodja brvatskih pandurov. 80 str. Cena 40 v.
Viljem baron Tegetthof, zmagovalec na morju 1. 1866. Z bar¬
vano podobo. 103 str. Cena 60 v.

Burska vojska, 92 strani. S podobami. Cena 60 v.

Cvetke. Spisal H. Majar, 72 strani. Cena 40 v.

Dvoje povesti za slov. ljudstvo: Krvna osveta - Kmetska
vstaja. 48 str., cena 36 v.

Sv. Genovefa. Povest. II. natis. 88 strani. Cena 48 v.

Sv. Notburga, pomočnica v vsakovrstnih potrebah in popis
življenja sv. Ileme, 56 strani. Cena 40 v.

Štiri povesti za slov. ljudstvo. 82 strani. Cena 40 v.

Balkansko-turška vojna. Slike z balkanskega bojišča. Z
18 podobami in barv. nasl. podobo. 190 str. Cena 1 K 10 v.

Revolucija na Portugalskem. Zanimivo razkritje portugal¬
skega dvora. Z 10 podobami. Cena 50 vin.

Zadnji dnevi nesrečnega kralja. Zgodovinska novela. Z
barv. podobo. 150 strani. Cena 70 v.

Sveta noč. Spisal R. Vrabl, 56 strani. Cena 32 v.

Božja pot na Šmarni gori, z barv. podobo. 32 str. 24 vin.

Čarovnica s Starega grada. Povest iz sred. veka. Cena 48 v.

Božja pot Matere božje na Blejskem jezeru. 32 str. Cena 24 v.

Ave Marija. S podobami. Cena 20 v.

Slovenski šaljivec. Spisal Silvester Košutnik. Cena I., II. III.
po 60 v., IV. in V. del po 70 v.

Veliki vsevedež. Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti.
II. pomnoženi natis. _Cena 70 v.

Godčevski katekizem. Ženitne in svatbene napitnice. 64 str. 40 v.

Narodna pesmarica, zbirka najpriljubljenejših pesmi. 100 str.
Cena 70 v.

Vošilna knjižica. Zbirka vošilnih listov in pesmic ob priliki
novega leta in imendana. 96 strani. Cena 48 v.

Največji slovenski spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih
pisem. V. pomnoženi natis, 136 str. Cena 1 K.

Ročni slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar. Cena
nevezan 1 K 20 v., vezan 1 K 80 v.

Slovensko-angleški in angleško-sloveuski slovar. II. po¬
množeni natis. 160 str. Cena 1 K 40.

Slovensko-italijanski in ital.-slov. slovar, s katerim se brez
pomoči učitelja ital. jezik priuči. 210 str. K 1'50, vez. K 2'40.

Kubična računica za trgovce z lesom na staro mero. Cena:
mehko vezana 1 K.

Kubična knjižica za rezan, tesan in okrogel les. Cena
v platno vez. 2 K 50 v., bolj obširna 312 str. K 3’80.

Nova kubična knjiga za novo metersko mero. 200 str. Cena 5 K.

Najnovejši hitri računar, pridejan proračun iz stare mere
na novo. 262 strani. Cena trdo vezan 90 v.

Nova kubična knjiga ali hitri računar za trgovce z lesom
in gozdarske uradnike. Cena vez. K 4'50, nevez. K 3'50.

Najnovejša velika egiptovska sanjska knjiga. 250 str. 70 v.

Sanje v podobah. (Mala sanjska knjiga.) Cena 32 v.

Nova velika arabska sanjska knjiga. Najraovejša
ilustrovana izdaja. 310 strani. Cena K 1'60, vez. K 2'60.

Nova kuharska knjiga. Navodilo, kako se kuhajo dobra in
okusna jedila. 272 strani. Cena mehko vez. 3 K. Elegantno
v platno vezana 4 K.

.Narodna gorenjska noša“, komad 10 v.

Muzikali je: .Buri pridejo" za glasovir in citre. 1 K.

Pošilja se le proti predplači ali na povzetje.

9

f

t

v

r

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJI2NICA

0000011454 "

;/