Mostnina olačans ▼ gotovini.
Leto XVI., štev. 117
u-pravoistvo; Ljubljana, Hnafljeva uiica — Telefon St. 3122, 5123, »124, 3125, 3126.
uuieratni odOeieK: L.jut>ljana Selen-burgova ul & — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica ftt. 11. — Telefon 3t. 2465.
Podružnica Celje: Hocenova ulica fit. JL — Telefon fit. 190.
Kačunl pri poŠt. ček. ca vodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Clslo 78a80, Wlen St im.241
Ljubljana, sreda ti. maja 1935
Cena t Din
NaroCnlna imate meseCno Din 26.— Za inozemstvo Din tO._
Uredništvo: Ljubljana, Kn&fljeva uUca 6. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon 91. 2440 Celje, Strossmay e rje va ulica Stev. Telefon St. 66.
Rokopisi se ne vraCajo. — Oglasi po tarifi.
Abesinska afera
Abesinska afera stopa te dni v novo, morda odločilno fazo, ker je kot najvaž nejsa točka postavljena na dnevni red v ponedeljek otvorjenega zasedanja sve ta Društva narodov. A tudi ne glede na to okoliščino vzbuja vedno bolj napeto in nervozno pozornost vse mednarodne politične javnosti, zlasti pa kolonialnih držav in ženevskih krogov. Na zunaj se zdi, da se stvar razpleta presenetljivo za vse velesile razen za Italijo samo in da je vznemirjenje resnično, ne le navidez no. Za širšo javnost je najbolj intere-santno, hkrati pa tudi najbolj prikrito, ali je ta videz pravilen, ali pa se skriva za njim nekoliko drugačna situacija.
Incident v Ualualu je sprožil to afero. Sam na sebi ni pomenil nič posebnega, saj se na mejah manj urejenih držav, zlasti pa kolonij, dogajajo slične stvari precej pogosto. Iz nedavne preteklosti je znano, da se je dogodil prav podoben spopad na meji med francosko in abesinsko zemljo, a na britansko-abesinski meji so se slični incidenti dogajali še če-BČe. Pa vendar ni tamkaj nikjer prišlo do afere mednarodno političnega značaja.
Takoj ko so evropsko javnost dosegle vesti o spopadu v Ualualu, so z italijanske strani naglašali s posebnim poudarkom, da ta spor ne more priti pred ni-kako razsodišče. V Rimu so se postavili na stališče, da se je incident dogodil na italijanskem področju in da potemtakem absolutno ne more biti osnove za kakršnokoli intervencijo tretjega; zato da je likvidacija mogoča edino na ta način, da Abesinija prizna rimsko stališče ter se opraviči po vseh predpisih. Ta odločni poudarek rimske diplomacije je pokazal takoj na prvi mah, da je treba afero premo tri vati s širše perspektive in mnogo bolj resno kakor kak običajni obmejni incident.
Že pred leti je Mussolini oznanil vsemu svetu osnovno težnjo italijanske zunanje politike, ko je postavil program, obsežen v kratkem na osnovi populacijskih problemov in konkretiziran v stavku, da mora Italija ali razširiti se ali pa eksplodirati. Treba se je tudi spomniti, da je svoj čas veliki govor vodje napovedal ekspanzijo na bližnjem vzhodu, kar je takrat vzbudilo veliko nejevoljo celo v Turčiji, ki se je čutila prizadeto ter ogroženo. Preudarnejši komentarji pa so že takrat kazali na Abesinijo kot cilj bodoče in tako rekoč napovedane italijanske ekspanzije.
Ko je Italija pričela prevažati v Eritrejo in Somalijo velike množine vojaštva in delavstva, je postalo jasno, da se tu pripravlja večja akcija in s toliko odločnostjo, da oi pričakovati kake kompromisne solucije. Tako ogromne vsote se ne investirajo v vojaške transporte drugače, kakor na osnovi prav določnega programa in računa.
Koliko se je ta čas. odkar se je pri Ualualu sprožila afera, za nevarnost pripravila Abesinija, se odteguje znanju širše evropske javnosti, bržkone pa tudi znanju diplomacije. Resnost položaja se je na zunaj močno stopnjevala, ko je Abesinija uradno napovedala mobilizacijo. Res se je paradi tega pokazala tako v Parizu kakor v Londonu večja vznemirjenost. Zlasti poročila iz Londona so sumljivo polna vesti o tem razburjenju. Za nas, ki hočemo ostati na jako realnih tleli, ni prav nič hvaležno, razmo-trivati, kaj so motivi tega diplomatskega zaledja, kakor se morda smemo izraziti. Interesantneje je. kako naglo je Rim reagiral na londonsko vznemirjenje. Sam Mussolini je smatral za umestno, da se oglasi in raztolmači na jako odkritosrčen in zelo energičen način, kakšno je napram temu razburjenju italijansko stališče. Ta Mussolini jeva enunciacija je skoro nevljudna, zato je očividno bila bolj namenjena angleškemu in sploh evropskemu javnemu mnenju nego diplomaciji sami. Londonu je Mussolini pomolil pod nos, da ima raztresene svoje kolonije po vsem svetu, delavskim ministrom v angleški vladi pa še posebej, da so imeli ponovno vso vlado v rokah, pa se vendarle niso odrekli nobeni svoji koloniji, nobeni osvojitvi svojih meščanskih predhodnikov.
Treba je biti pravičen, pa priznati, da je tako moralno izpodbijanje angleškega razburjenja prtcej utemeljeno. Kdor ima sam toliko kolonij v posesti, ae more z moralnega vidika ugovarjati Italijanom, ki si jih hočejo tudi pridobiti nekaj, kajti po svoji prosti volji kolonialci pod angleško gospostvo pač nikdar in nikjer niso silili. Da bi se pa ravno s svetovno vojno nehala ona doba, ko je bilo še dovoljeno osvojiti si kolonije, to bi bila nekoliko paradoksna trditev, dasi je formalno nastala nekako taka situacija. Vrh tega je tu precedenčni primer Japonske, ki je opravila svoje delo v Mandžuriji, formalnih zadržkov pa se je iz-nebila enostavno s tem, da je izstopila iz ženevske institucije. Ni se čuditi, ako je Rim že prav na debelo namignil tudi na to možnost.
Angleška vznemirjenost je čutila slabo svojo pozicijo, pa se je zategadelj naslonila tudi na praktičnejše razloge, namreč na nevarnost, da bi se z italijansko ekspedicijo v Abesiniji mogla poslabšati mirovna stvar v Evropi. Da tudi ta pomislek ni ostal brez odgovora, nam je
Hitler govori Evropi
Nemški kancelar Hitler je sinoči nad dve uri govoril o stališču Nemčije do aktualnih
mednarodnih problemov in o pogojih za nemško sodelovanje
Berlin, 21. maja g. Vlada je imela danes več ur trajajočo sejo, na kateri so razpravljali pred vsem o današnjem govoru Adolfa Hitlerja v državnem zboru. Obenem je vlada sprejela izvršne določbe k zakonu o uvedbi splošne vojaške dolžnosti z dne 16. marca.
Za današnjo sejo državnega zbora so se vršile velike priprave. Slično kakor ob prejšnjih prilikah, kadar je nastopil v državnem zboru kot govornik Hitler, so tudi tokrat izdali potrebne ukrepe, da bo govor Hitlerja dostopen kar najširšim krogom. V vseh gledališčih in kinematografih so morali ob 8. prekiniti predstave in prenašati Hitlerjev govor, prav tako pa so bili na vseh večjih trgih, v javnih lokalih in v drugih prostorih, kjer se zbira občinstvo, nameščeni zvočniki.
Mnogo komentarjev je zbudilo dejstvo, da zaseda državni zbor še vedno v Krol-lovi operi, dasiravno je poteklo od požara v Državnem zboru že dve leti in je poslopje že davno popravljeno.
Sejo državnega zbora je ob 8. otvoril predsednik Goring, ki je toplo pozdravil zlasti poslance iz Posaarja, ki so prišli prvič na sejo. Spominjal se je smrti maršala Pilsudskega in izrekel sožalje nemškega naroda poljskemu narodu. Viharno pozdravljen je nato povzel besedo državni kancelar Adolf Hitler in je izvajal med drugim:
Hitlerizem In demokracija
Predsednik Goring je po želji nemške vlade sklical državni zbor na nocojšnjo sejo, da vam kot zastopnikom nemškega naroda dam ona pojasnila, ki so potrebna, da boste razumeli stališče in sklepe vlade v vseh aktualnih vprašanjih. Ko govorim vam, govorim vsemu nemškemu narodu, pa tudi vsem onim v ostalem svetu, ki skuša>o ali iz dolžnosti ali iz zanimanja dobiti vpogled v naše misli in nazore.
Iz anglosaških držav čujem obžalovanje, da se je Nemčija odtujila onim principom državno-demokratičnega mišljenja, ki so tem državam posebno sveti. To mišljenje je popolnoma napačno. Tudi Nemčija ima demokratično državo. Nemška vlada narodno-so-sialistične države je poklicana od naroda in je odgovorna narodu. Ni važno, koliko je število glasov, s katerim so izvoljeni poslanci pri raznih narodih. V tej državi je poslanec izvoljen z 20.000, v oni z 10 ali s 5 tisoči, v drugih pa zopet s 60.000 ali več glasov. Nemški narod je z 38 milijoni glasov izvolil enega človeka za svojega zastopnika. To je mogoče ena najbistvenejših razlik napram razmeram v drugih državah. To pa pomeni, da se čutim tem bolj odgovornega nemškemu narodu.
Nemški narod ima zaradi tega pravico zahtevati od mene, da mu nepobarvano in odkrito spregovorim o vprašanjih, ki zanimajo ves svet in nemški narod še posebej. In to hočem nocoj storiti.
Notranja revolucija Nemčije
Hitler je nato najprej podal pregledno sliko o razvoju Nemčije in njene politike v dveletni dobi, kar je prišel on na oblast. Govoril je zlasti o gospodarskih razmerah, se deklariral za odločnega nasprotnika avtarkije, izjavil pa, da so avtarkična stremljenja- drugih narodov prisilila tudi Nemčijo na enako pot. Orisal je delo in uspehe svojega režima na gospodarskem in socialnem polju in nato nadaljeval:
Mi Nemci lahko samo obžalujemo, da si ostali svet ne vzame truda pametno proučiti, kar se je v zadnjih dveh letih zgodilo v Nemčiji, in da noče spoznati svetovnega na-ziranja, kateremu edinemu je treba pripisati te uspehe. Kajti postavitev oiljev in izvedba postavljenih nalog v današnji Nemčiji nosita svojevrstni žig narodno socialističnih idej in narodno socialistične stranke. V Nemčiji se je v zadnjih dveh letih izvršila revolucija, ki je svet še ne razume. Ta nova Nemčija se ne more več primerjati z Nemčijo preteklosti. Če se ta Nemčija sedaj zavzema za mir, se to ne dogaja iz slabosti ali bo-
dovolj v spominu; kolika bo njegova notranja, pa njegova efektivna vrednost, bomo itak imeli morda priliko spoznati v praksi.
Upravičena je tedaj sodba, da so bile Mussolinijeve krepke besede namenjene mnogo bolj evropskemu javnemu mnenju, nego diplomatom in ministrom. Iz njih razvidimo, ali je vsaj mogoče raz-videti, da je italijanska ekspanzija v Afriki sklenjena stvar, pa da zato v nobenem primeru ni dobro računati, da se ne bi izvršila. O uspehu razmišljati ni naša stvar. Razumljivo pa je, da prihajajo vodilni krogi Društva narodov v vedno večje neprilike, ki se utegnejo v bodočnosti še stopnjevati. Zakaj poleg vsega drugega pride še Nemčija, ki bo gotovo skušala italijansko podjetje primerno eksploatirati, saj se smatra do kolonij enako, če ne še bolj upravičeno kakor Italija.
Z razvojem abesinske afere rasto potemtakem evropski diplomaciji prav velike neprilike; tu se more zares reči, da se posledice danes ne dado še pregledati. Mogle bi biti zelo raznovrstna in zelo komplicirane.
jazni. Pri tem nima namena germanizirati tuje narode ali jim vsiliti svojo kulturo A tudi ne pričakujemo in ne verujemo, da bi se katerikol: narod v Evropi dal v nacionalnem pogledu razlastiti.
Nemčija si želi miru
Kri, ki je bila na evropskem kontinentu v zadnjih 300 letih prelita, ni v nobenem razmerju z rezultati. Ako h: bili narodi porabili samo del svojih žrtev- za pametnejše cilje, bi bili uspehi mnogo večji in trajnejši.
Narodno socialistična Nemčija s: želi miru iz najglobljega svetovnega prepričanja. Hoče ga iz primitivnega spoznanja, da ne more nobena vojna zmanjšati splošne evropske bede, temveč jo le še povečati. Današnja Nemčija živi v velikanskem delu obnove svojih notranjih šikod. Nobeden naših stvar nih načrtov ne bo končan pred 10 ali 20 leti. Nobena prevzetih nalog ne more biti končana v doglednem času Kaj naj si želimo drugega kakor mir. Ako sedaj slišim iz ust angleškega državnika, da taka zagotovila ne pomenijo nič in da so le podpisi na kolektivnih pogodbah dovoljna jamstva, oro-sim da ee pomisli, da gre tukaj na vsak način za javno zagotovilo, ki ima svojo veliko vrednost. Več ko desetkrat *>i bil mogel staviti svoj podpis pod razne pogodbe. Vendar pa menim, da je bolje, da sem pred pričet-kom glasovanja v Posaarju kot voditelj nemškega naroda pred vsem svetom dal zagotovilo, da z rešitvijo posaarskega vprašanja Nemčija ne bo imela več nobenih teritorialnih zahtev. To je za mir pomenilo mnogo več kakor marsikateri podpis in marsikateri pakt. To velja tudi za današnjo mojo izjavo. Ako nemška vlada v imenu nemškega naroda zagotavlja, da noče ničesar drugega kakor mir. potem je ta izjava gotovo toliko vredna, kakor podpisi pod kakršnokoli pogodbo.
O kolektivnem varstvu
Že nekaj časa živi svet v formalni mani-ji kolektivnega sodelovanja, kolektivne varnosti, kolektivnih obveznosti itd. Današnja ideja kolektivnega sodelovanja naro-
dov je duhovna lastnina ameriškega preroka Wilsona. Glavne njegove misli so bile: Mir ne sme biti mir enostranske pravice, temveč mir splošne enakopravnosti in s tem splošne pravice. Mir mora biti mir sprave, razorožitve vseh in s tem tudi varnosti vseh. Iz tega rezultirajo vsi znaki ideje kolektivnega sodelovanja vseh držav in na tem bazira tudi Društvo narodov.
Noben narod ni bolje razumel te ideje kakor nemški narod, ker je tudi doprinesel največje žrtve in prestal največje trpljenje od vseh držav, ki so se udeležile vojne. V zaupanju na te zahteve predsednika Wilsona so nemški vojaki položili orožje. Leta 1919. pa je bil nemškemu narodu diktiran versajski mir ter s tem iz-r Cena smrtna obsodba kolektivnemu sodelovanju narodov. Namesto enakosti vseh je stopila klasifikacija zmagovalcev in premagancev. Namesto mednarodne razorožitve je stopila razorožitev premagancev.
Razorožitev in oborožitev
Hitler je nato v številkah navedel ves vojni material, ki je bil v smislu mirovnih pogodb v Nemčiji uničen, in je nadaljeval: Vsaj po razorožitvi Nemčije bi bil moral ostali svet s svoje strani storiti isti korak v svrho vzpostavitve enakopravnosti. Toda ostale države tega niso storile. In vendar so bili takrat dani vsi razlogi za razorožitev. Nemčija sama se je razorožila in ostale države res niso mogle trditi, da bi jim od vojaško popolnoma onemogle Nemčije grozila najmanjša nevarnost. Obenem bi bilo Društvo narodov dobilo s to razorožitvijo tako veliko silo, da bi si nobena država ne bila upala kakorkoli popustiti pri skupnem razoroževanju. Čas je bil, toda volje ni bilo. Nasprotno: druge države so še povečale svojo oborožitev.
Hitler je nato podrobno navajal, kako so se razne države oboroževale, kakšno novo orožje so uvajale. Razpravljal je zlasti o tankih, letalih, težki artiljeriji in podmornicah in dokazoval, da so države s tem same najbolj kršile mirovne pogodbe.
Trinajst nemških pogojev
Predlogi in zahteve Nemčije glede i>ovratka v Društvo narodov, glede razorožitve, mednarodnega sodelovanja itd.
Hitler je govoril skoro dve in pol ure. Obširno se je bavil tudi s politiko Italije, Sovjetske Rusije in Avstrije, končno pa je svoj govor in obenem stališče nemške vlade reasumiral v naslednjih 13 točkah:
1.	Nemška vlada odklanja dne 17. marca t. 1. storjeni sklep v ženevi. Ni Nemčija tista, ki je enostransko kršila pogodbo, temveč so v znanih točkah kršile in razveljavile pogodlbo one dtnžave, ki se niso mogle odfliočiti, da bi s svojo razorožitvijo sledile nemški razorožitvi. Krivica, ki se je storila Nemčiji s tem sklepom v ženevi, onemogoča nemški viladn vrnitli se v to institucijo, preden ne bodo ustvarjeni pogojii za resnično enakopravnost vseh članov. Nemška vlada smatra za potrebno, da se napravi jasna ločitev med ver-sajisko mirovno pogodbo, ki je zgrajena na načelu zmagovalcev in premagancev, in med Društvom narodov, ki mora biti zgrajen« na podlagi enakopravnosti in enake vrednosti vseh 61 anov. Ta enakopravnost mora biti praktična in se mora naslanjati na vse funkcije v mednarodnem življenj«.
2.	Nemška vlada je zaradi neizpolnitve razorožitvenih obveznosti po drugih državah s svoje strani odpovedala vse one člene, bi so enostransko in proti pogodbeno obremenjevali Nemčijo. Nemška vlada pa bo tudi še nadalje točno izpolnjevala vse ostale določbe versajske mirovne pogodbe, zlasti tudi vse one, ki se nanašajo na teritorialno stanje. Ona svečano izjavlja, da smatra vsako revizijo teh določb za možno samo na osnovi mirnega in vsestranskega sporazuma.
3.	Nemška vlada ne bo podpisala nobene pogodbe, ki jo snaatira za neizvedljivo. Izpolnila pa bo vsako pogodbeno obveznost, ki jo je enkrat sprejela. Zaradi tega bo zla9ti točno izpolnjevala vse obveznosti, ki izvirajo iz locarnske pogodbe, in to tako dolgo, dokler bodo to storile tudi druge pogodbene države. Nemška vlada vidi v respektiranju demilitarizirane cone za suvereni narod izredno težak prispevek za pomirjenje Evrope, smatra pa, da kopičenje vojaških čet na drugi strani ne odgovarja tej žrtvi.
4.	Nemška vlada je vsak čas pripravljena pridružiti se sristemu kolektivnega sodelovanja za zagotovitev evropskega miru. Smatra pa za potrebno, da se končno jasno utrdil, da je za nadaljnji razvoj evropskega miru nemogoče, če se posamezne določbe mirovnih pogodb proglašajo za večne.
5.	Nemška vlada je mnenja, da se obnova evropskega sodelovanja ne more gibati v formulah enostranskih pogojev, pripravljena pa je, zadovoljiti se z minimom. če vidi, da bi mogel maksimum povzroč ti -azdor.
6.	Nemška vlada je v načelu pripravljena skleniti nenapadalne pakte z vsemi sosednimi državami in jih dopolniti z vsemi določbami. ki streme po lokaliziranju nastalih sporov. Pripravljena je prevzeti vsako obveznost ki gre za tem. da se voiskuiočim n»»ro dom >n državam onemogoči vsaka dobava orožja in vseh drugih za vojno potrebnih
sredstev, pod pogojem, da store isto tudi vse druge države.
7.	Nemška vlada je pripravljena v izpopolnitev locarnskega pakta skleniti še poseben zračni pakt, ako to store tudi druge države.
8.	Nemška vlada je objavila obseg nameravane nemške oborožitve. Od tega ne bo odstopile pod nobenim pogojem, niti na kopnem, niti v zraku, niti na morju. Pripravljena pa je vsak čas omejiti svoje oboroževanje ako ga v enak; meri omeje tudi vse druge države. Nemška vlada je iz lastne iniciative sporočila gotove omejitve in s tem dokazala svojo dobro voljo preprečiti vsako oboroževalno tekmovanje. Nemčija zahteva samo enakopravnost z drugimi narodi Ln državami Ln je vsak ča6 pripravljena sprejeti odločitev vsake meje v pogledu oboroževanja. Nemška mornarica naj po programu doseže 35 odstotkov izpod angleške in 15 odstotkov izpod francoske oborožene sile na morju. Izjavljal v imenu nemške vlade obvezno, da je ta zahteva za Nemčijo končna in stalna. Nemčija nima namena, ne potrebe, ne možnosti, da bi izzvala kako novo tekmovanje r oborožitvi na morju. Nemška vlada ima odkritosrčen namen storiti vse, da najde razumevanje pri angleškem narodu, in želi za vsako ceno preprečiti, da bi se ponovila kdaj borba med obema narodoma.
9. Nemška vlada je pripravljena sodelovati aktivno pri vseh stremljenjih, ki vo-
Francosko brodovjc v Splitu
Split, 21. maja, n. Davi ob 8. je priplula v splitsko luko prva eskadra francoskega sredozemskega vojnega brodovja. 2e pred 8. so se v Bračkem kanalu pojavile prve edinice brodovja. ki jih je vodila admiralska ladja »Algerie«. Križarke »Alge-rie«, »Duplex« in »Tourville« ter trije torpedni rušilci so se vsidrali pred luko, tri torpedolovke pa so pristale ob Wilso-novi obali. S francoske admiralske ladje so ob vhodu v splitsko luko oddali 21 topovskih strelov, na katere so odgovorile obalne baterije z enakim številom. Francoski konzul v Splitu Soupey in francoski mornariški ataše v Beogradu Rouche sta se odpeljala z motornim čolnom k admiralski ladji, da sta pozdravila poveljnika admirala Mougeta. Nato so ordonančni oficirji izmenjali obiske. Na obali se je med tem zbrala množica ljudi, ki je ogledovala francoske ladje. Na vseh državnih in drugih javnih zgradbah so bile izvešene zastave
Ob 9. je poveljnik našega vojnega brodovja admiral Polič v spremstvu kapetana Paviča in načelnika operativnega oddelka poročnika Ljubica posetil admirala Mougeta, ki mu je takoj nato vrnil obisk. Z jugoslovenske admiralske ladje »Vile« se je admiral Mouge* odpeljal v pristanišče in posetil zastopnike vojaških m civilnih oblasti, ki so bili zbrani na banski upravi. 1 iudie na obal' mu nrirejali živahne ovacije in vzklikali »Živela Francija«.
dijo k praktični omejitvi oboroževanja. Za enkrat vida edino možno pot k temu povratku na nekdanjo ženevsko konvencijo Rdečega križa, ker veruje v možnost postopne odprave sredstev in metod, ki so v svojem bistvu v nasprotju z že veljavno konvencijo Rdečega križa. Misli pri tem v prvi vrsti na prepoved, odnosno odpravo vseh onih vrst orožja in odpravo onih vojnih sredstev, ki ne ogražajo samo vojaka v bojni črti, marveč tudi žene in otroke v zaledju. Zato smatra nemška vlada prepoved bombnih letal za nezadostno, če se istočasno dopušča možnost bombardiranja. Pri sodobni tehniki je nadomestitev bombnih letal kaj lahka Zato je predvsem potrebno, zabraniti vsako bombardiranje in s tem bodo posamezne države same po sebi opustile vsako graditev bombnih letal, ki bodo postala docela odveč. Nemčija vidi v tem večje pomirjenje Evrope in večjo varnost narodov kakor pa jo morejo dati vsi varnostni pakti in vse pogodbe o medsebojni pomoči in vse vojaške zveze.
10.	Nemška vlada je pripravljena pristati na vsako omejitev, ki vodi k odstranitvi zlasti za napad pripravnega orožja, to je predvsem težkega topništva in težkih tankov. S tako odstranitvijo napadalnega orožja bi dosegla Francija kljub svojim silnim utrdbam na meji za 100 odst. večjo varnost, kakor pa jo ima sedaj.
11.	Nemška vlada je pripravljena sprejeti vsako omejitev glede kalibrov topništva, vojnih ladiij, križark. torpedov itd. Prav tako je pripravljena sprejeti vsako omejitev tonaže vojnih ladij, zlasti podmornic in bi z največjim veseljem pozdravila sploh prepoved vsake porabe podmornic. Svečano izjavlja v imenu vsega nemškega naroda, da je Nemčija pripravljena sprejeti vsako omejitev v oborožitvi in sploh vsako izključitev kakršnegakoli napadalnega orožja.
12.	Nemška vlada je mnenja, da so vsi poizkusi za dosego mednarodnega sporazuma brezuspešni, dokler se ne prepreči s primernimi ukrepi zastrupljevanje mednarodnega javnega mnenja po neodgovornih elementih, zlasti tudi potom gledališč, filmov itd.
13.	Nemška vlada je vsak čas pripravljena sprejeti vsak mednaroden sporazum, ki naj onemogoči vmešavanje v notranje zadeve druge države. Zahteva pa. da se to uredi mednarodno in obvezno. Prav lahko nastane položaj, da pride do nemirov v kaki državi, kjer vlada ne vživa zaupanja večine naroda. Čestokrat se dogaja, da se to pripisuje vplivu od zunaj. Zato je potrebno, da se pojem nevmešavanja točno mednarodno definira.
Ob koncu je Hitler naglasil, da si je v svojem govoru prizadeval podati zastopnikom nemškega naroda jasno sliko o mednarodnem položaju, o stališču Nemčije in o zahtevah nemškega naroda. Svoj govor je zaključil z izjavo, da je Nemčija slej ko prej vseskozi miroljubna, da si želi sporazuma z vsemi narodi, zahteva pa, da tudi drugi narodi vpoštevajo njene zahteve, ki slone na nezlomljivi volji nemškega naroda.
Hitler je končal svoj govor ob 22.20 ob
viharnem navdušenju vse zbornice.
*
Konferenca angleških socialistov
London, 21. maja. AA. Danes se je vršila konferenca, ki se je je udeležilo kakih 150 predstavnikov delavske stranke in delavskih strokovnih organizacij. Šlo je za to. da določijo svoje stališče napram mednarodnim vprašanjem, ki so na dnevnem redu. v prvi vrsti pa napram vprašanju nemške oborožitve. Nekateri zastopniki so bili mnenja, da je treba počakati na Hitlerjev govor, preden konferenca sklene resolucijo. Predlog so delegati sprejeli in odložili konferenco na jutri dopoldne.
Opoldne so se odpeljali ban Jablanovič, komandant mesta Varjačič, predsednik mestne občine inž. Kargotič, direktor pomorskega prometa Stipanovič in drugi odličniki z motornim čolnom v posete k admiralu Mougetu. Na križarki »Algerie« jim je Mouget priredil kosilo. Obeda se je udeležil tudi admiral Polič. Poveljnik francoskega brodovja mu je tedaj izročil komanderski red častne legije.
Jutri se pripelje v Split francoski poslanik Dampierre. Francoski cercle priredi francoskim mornariškim oficirjem svečan sprejem.
Sodniška imenovanja
Beograd, 21. maja. p. S kraljevim ukazom so postavljeni za sodnike pri Stolu sedmori-ce, oddelek B. sodniki apelaci jekega <>dišča v Ljubljani gg. dr. Milko Gaber. dr. Rudolf Sajovic in Anton Lajovic.
Novo italijansko notranje posojilo
Rim, 21. maja n. V finančnih krogih se je razširila informacija, da namerava vlada v kratkem razpisati subskripcijo za novo notranje posojilo v znesku 1 milijarde lir Vlada bo kot razloge za to finančno akcijo navedla, da namerava s temi finančnimi sredstvi uravnovesiti državne dohodke in izdatke in kriti stroške za vojaške operacije proti Abestiniji.
ČSR po volitvah
Kaj bo z vladino koalicijo — Henleinovo sodelovanje v vladi za enkrat ni mogoče
Praga, 21. maja. n. Tisk je pričel polagoma podrobno komentirati volilne rezultate, zlasti pa uspeh Henleinove skupine. Mnogo zanima češkoslovaške liste tudi no
va koalicijska baza za vlado. Vsekakor ni pričakovati znatne spremembe sedanjega režima. Vlado bodo tudi v nadalje podpirali agrarci narodni socialisti, socialni demokrati in ljudska stranka, gotovo pa se jim bo priključila še češka obrtniška stranka. ki je dobila 17 mandatov. Vse te stranke bodo razpolagale v novi poslanski zbornici s 150 poslanci. K temu pridejo še nemški socialni demokrati in nemški agrarci. O kakem sodelovanju s Henleinom, ali celo s komunisti pa v nobenem primeru ne more biti govora, če bi Nemci izstopili iz vlade, bo morda prišla v poštev za vladno koalicijo še Hlinkova stranka, ali pa v skrajnem primeru Kramafeva skupina.
Odmevi v češkem tisku
»Venkov? kaže na Henleinov uspeh in pravi, da pomeni resen opomin, da se tudi na češkoslovaški strani ustvari tesno sodelovanje strank. Jedro češkoslovaške koalicije je dovolj močno in sposobno, da sproži v tej smeri potrebne iniciative.
»Češko Slovo« pravi, da so stranke, ki so zastopane v vladi, dosegle večje uspehe, kakor so jih same pričakovale. Solidarnost dosedanjih vladnih strank je edina osnova za nadaljnje delo in edina podlaga, iz katere je mogoče sestaviti primerno vlado.
»Prager Presse« pravi med drugim, da se bo Henlein kmalu prepričal, da svojih zamisli ne more ostvariti v demokratski deželi, zlasti pa ne v državi, kjer so manjšine. Henlein ima zdaj tri možnosti: ali bo svoj aktivizem prilagodil splošnim razme-
ram v državi, ali bo njegov pokret zaradi razmer rodil samo negativne rezultate, ali pa bo njegova stranka zaradi notranjih nesoglasij, ki bodo neizbežna, postopno razpadla.
Izid volitev v Pragi
Praga, 21. maja, b. Pri volitvah so bili kakor se je ugotovilo pri današnjem skru-tiniju, izvoljeni v obeh volilnih okrajih Prage med drugimi tudi ministri dr. Beneš, dr. Meissner in dr. Franke ter dr. Kramar in dr. Hampel. Skupina Kramar-Stri-brny je v Pragi dobila šest poslanskih in tri senatske mandate. Nemške stranke v Pragi niso dobile nobenega mandata.
Henleinov proglas volilcem
Praga, 21. maja. AA. Voditelj fronte sudetskih Nemcev Konrad Henlein je izdal proglas na svoje pristaše. V tem proglasu najprej izraža svoje zadovoljstvo z izidom volitev, nato pa izjavlja, da se stranka noče samo boriti, temveč hoče tudi pozitivno delati. Resnična demokracija, pravi Henlein, zahteva, da v parlamentu vse skupine enako delajo v blagor skupnosti in da so si enako v svesti svoje odgovornosti, ne glede na to, ali pripadajo vladni večini ali pa opoziciji.
Volitve v senat
Praga, 21. maja. n. Čeprav še ni znana razdelitev mandatov za senat, je vendarle že gotovo, da dve stranki, ki sta si s težavo priborili zastopnike v poslanski zbornici, v senatu ne bosta imeli nobenega mandata. To sta nemška agrarna in češkoslovaška fašistična stranka. Henlein bo dobil v senatu okrog 25 zastopnikov.
Zadnji up Abesinije
Društvo narodov
Hude pritožbe abesinskega cesarja proti Italiji — Obupni napori Anglije za mimo ureditev spora
Ženeva, 21. maja b. Svet Društva narodov se bo bržkone vendarle bavil z itali-jansko-abesinskim konfliktom. O stališču Firancije se dtoznava, da ne bo storila ničesar, kar bi moglo oslabiti Društvo narodov aLi pakt Društva narodov. Zato sri prizadeva, da bi spravila v sklad obveznosti iz pakta Društva narodov z upravičenimi interesi Italije. Stališče Italije pa je, naj se Društvo narodov sploh ne bavi s tem sporom v javni seji, ker gre samo za interpretacijo pogodb, dočim se vidii iz včerajšnje brzojavke abesinske vlade, da želi, naj se o tem siporu razpravlja na podlagi § 15 pakta o Društvu narodov. Vlogo posredovalca med italijansko in abesin&ko vlado ie prevzel angleški delegat E-den.
Zahteva Abesinije
ženeva, 21. maja AA. V brzojavki, ki io je poslal generalnemu tajništvu Društva narodov, opozarja abesinski cesar na to, da je začela Italija že izza septembra lanskega leta zbirati na mejii čete, vojaška letala, tanke in vojaško gradivo, čeprav Abesinija za to ni dala nikakega povoda in tudi ni odgovorila na italijanske ukrepe z enakimi ukrepi.
Po incidenta! v Ualualu se je skušala Italija z vsemi sredstvi oprostiti s volih mednarodnih obveznosti. Skušala je preprečita tudi'" nepristransko preiskavo o sporu, ki je na žalost izbruhnil med Abe-siniijo in Italijo. Italija je skušala z grožnjami vplivati na Abesinijo in jo je obtoževala za dejanja, ki jih ni izvršila, čeprav je jasno, da je Italija zasedla velik del abesinskega ozemlja brez vsake pravice
če ima Italija kakšne pritožbe proti Abesiniji ali proti njeni vladi, je Abesinija vedno pripravljena odgovoriti nanje v določenem času in na določenem kraju. Italija je sedaj imenovala v razsodišče, ki naj uredi ta spor, dva uradnika svoje vlade. Ta postopek onemogoča vsako nepristransko proučitev spora. Spričo takega ravnanja Italije je sporazum po diplomatski poti, to se pravi, postavitev resnično nepristranskega razsodišča, nemo-noč. Abesinija je že sporočila Italiji, da je za svoje sodnike določila dve osebi, ki nista Abesinca, želeč s tem pokazati, da ji je do nepristranske rešitve tejja spora.
Abestfnija zahteva odločno, naj svet Društva narodov poskrbi za rešitev tega epora in prepreči vojaške ukrepe Italije, ki iih brez vsake pravice označuje za »obrambne«, če Italija odkloni razsodišč-
no pojasnilo po pogodbi od 16. maja 1909. in postopek za rešitev sporov, ki so se Dripetilj od 23. novembra dalje blizu meje med Abesinijo in Somaiijo, tedaj zahteva Abesinija od Društva narodov, naj samo uredi ta spor in izvede preiskavo na pod-latji čl. 15. svojega pakta.
Posredovalni predlog Italije
Ženeva, 21. maja w. O pogajanjih o abe-sinsko-italijanskem konfliktu, ki so se sinoči nadaljevala med italijansko in angleško delegacijo, ter v daljšem razgovoru -Edena z a bes insikim poslanikom, 6e d« znava, da je Anglija stavila nov posredovalni predlog, ki gre za tem, da bi Italija priznala imenovanje obeh razsodnikov, ki nista abesinske narodnosti in da hi se razsodiiščna komisija bavila z incidentom pri Ualualu. Druga abesinfiko-italijanska komisija naj bi se imenovala za proučitev vprašanja določitve meje. Dalje naj bi za ta spor Društvo narodov imenovalo poročevalca ali pa odlbor trojice. Abesinija l>i za to dala Italiji koncesije na gospodar sike m polju, ki jih je Italija dio sedaj brezuspešno zahtevala. Tega angleškega predloga pa do sedaj še ni sprejela niti Italija niti Abesinija.
Abesinski cesar ne zaupa velesilam
London, 21. maja AA. Abesinski cesar je dal ponovno izjavo dopisniku »Daily Maila« v Adidtis-Abebi. V njej obtožuje Italijo, da hoče na vsak način izzvati oborožen spopad. Skoraj sem prepričan, nadaljnje cesar, da velesile mirno gledajo Italijanske vojaške priprave proti Abesiniji. Iz tega moram sklepati, da eo se Velika Britanija, Francija in Italija tajno sporazumele o bodočnosti Abesinije. Zanašam se le na nezainteresirane države, članice DN, da 6e bo dosegel sporazum in tako preprečila vojna.
Odprava suženjstva v Abesiniji
Rim, 21. maja. k. Kakor poroča »Sunday Times Express«, je abesinski cesar izdal izredno strog ukaz, da se odpravijo v Abesiniji še poslednje oblike suženjstva. Italijanski listi pravijo, da je ta ukaz le taktičnega značaja in da bo kmalu prešel v abesinske vladne arhive. Abesinski cesar je sicer ponovno pokazal dobro voljo v tem pogledu, vendar njegova moč ne sega preko centralne pokrajine do oddaljenejših abesinskih plemen.
Odgovornost za ittarsejski zločin
V Ženevi si prizadevajo, da bi z Odgovor jugoslovenske
ženeva, 21. maja. b. Dopoldne je imel angleški delegat Eden, ki fungira kot poročevalec v zadevi marsejskega atentata, razgovor z madžarskim zunanjim ministrom Kanyo, ki je danes prispel semkaj. Upajo, da bo zadeva marsejskega atentata končnoveljavno likvidirana na sedanjem zasedanju sveta Društva narodov. Doznava se, da se je Jugosla-
adevo čim prej spravili s sveta vlade ne bo objavljen
vija odrekla objavi svoje spomenice, ld kritizira rezultat madžarske preiskave.
Pariz, 21. maja. b. Francoski zunanji minister Laval bo nocoj odpotoval v Ženevo na zasedanje sveta Društva narodov. Po njegovem povratku se bo 27. ali 28. t. m. vršil važen ministrski svet, na katerem bo Laval poročaj o svojem potovanju v Moskvo, Varšavo in Ženevo.
Zahvala poljskega poslanika
Beograd, 21. maja. AA. Poljski poslanik na našem dvoru g. Sclnvarziburg-Gunlher je poslal predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu m nistru 2- Bogoljubu Jevtiču tole pismo: Smatram za svojo dolžnost, da se zahvalim vam in vsem članom jugoslovenske <?lade. ki ste izvol;li sodelovati pri narodni žalosti Poljske za pokojnim maršalom Pilsudskim. Obenem se vam globoko zahvaljujem, da ste blagovolili prisostvovat: s člani kraljevske vlade svečani maši zadušnici za pokoj duše blagopokojnega maršala Pilsudskega na dan njegovega pogreba. Sporočam vam. da sem obvpstil svojo vlado r izrazih sožalja. ki ste ga v; osebno, kraliev-eka vlada in ves jugosloven. narod izkazali
Poljski zaradi hude izgube, ki jo je zadela Izvolite, g. predsednik, sprejeti izraze mojega največjega spoštovanja.
Senzacionalna aretacija v Beogradu
Beograd, 21. maja. p. Po odredbi okrožnega sodišča v Beogradu je policija danes zaprla znanega beograjskega odvetnika dr. Jakoba Čelebanovida. Obtožen je dejanj po paragrafih 218 kz. v zvezi s 133:3 zakona o zlorabi uradne oblasti. Dr. Čelebanovtf je bil v Beogradu zelo ugleden in znan v vseh družabnih krogih. Bil je predsednik židovske cerkvene občine in med drugim tud pravni zastopnik kneza Turn Taxisa Sodeloval je tudi v raznih velikih podjetjih.
Trismfalen uspeh bolgarske pesmi v Ljubljani
Ljubljana, 21. maja.
Za nocojšnji koncert bolgarskega pevskega zbora (Narodni hor pri katedrali sv. Trojice) iz Ruse je ljubljansko občinstvo napolnilo prostore unionske dvorane do poslednjega kotička. Koncertu so prisostvovali poleg drugih dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, prosvetni šef g. Josip Breznik kot zastopnik bana, ga. dr. Pirkmajerjeva, zastopnik mestne občine ljubljanske višji mag. svetnik g. dr. Rupnik, češkoslovaški konzul g. Sevčik, za Bolgarsko - jugoslovensko ligo ravnatelj g. R Pustoslemšek ter mnogi predstavniki kulturnih in nacionalnih organizacij. Posebno mnogoštevilno so bili zastopani ljubljanski pevski zbori. Ko je prišel zbor bolgarskih pevcev na oder, ga je pozdravilo frenetično ploskanje in vzklikanje zbranega občinstva. Ovacije se dolgo niso polegle. Šele, ko je dirigent Sorokin dvignil taktirko, je v dvorani nastala tišina. Kmalu nato so zadoneli prvi zvoki jugoslovenske državne himne, ki jo je občinstvo poslušalo stoje in nato ponovno pozdravilo bolgarske pevce z navdušenimi ovacijami. Nato je zbor zapel še bolgarsko himno »Šumi Marica«, ki je ponovno izzvala burne manifestacije za jugoslovensko - bolgarsko bratstvo. Program, ki so ga bolgarski pevci izvajali, je obsegal bolgarske, jugoslovenske in ruske pesmi za mešane zbore. Njihovo izvajanje je občinstvo tako navdušilo, da so morali neka tere točke programa ponavljati. Koncert pevskega zbora iz Ruse je bil nova sijajna manifestacija jugoslovensko - bolgarskega bratstva. Podrobno poročilo bomo objavili jutri.
Mestni svet ljubljanski
Počastitev spomina Viteškega kralja Uedinitelja In maršala Pilsudskega — Sklep o ukinjenju mestne
ženske gimnazije
Glavni volilni odbor
Beograd, 21. maja. p. Danes dopoldne so se pričele plenarne seje Glavnega volilnega odbora. Na sejah bo ponovno pregledano delo posameznih odsekov in ugotovljen končni službeni rezultat petomajskih volitev. Ni izključeno, da se bo to zgodilo že jutri zvečer in da bo že pojutrišnjem objavljeno, kateri narodni poslanci so izvoljeni.
Masaryk in slovanstvo
Drugo predavanje univ. prof. dr. Horaka.
Drugo predavanje praškega vseuč. profesorja dir.. J. Horfika »Masa.ryk in in slovanske literature« je vzbudilo še večje zanimanje kakor prvo, ki o njem poročamo v kulturni rubriki. Predavanje se je vršilo v zbornici Aleksandrove univerze. Otvoril ga je s pozdravnim nagovorom rektor dir. M. Samec, ki je poudaril potirebo sodelovanja naše univerze z drugimi slovanskimi predvsem češkoslovaškimi univerzami in se dotaknil vprašanja izmenjave profesorjev. Predavatelj se je najprej v češčini zahvalil vsem, ki so mu omogočili predavalno turnejo po Jugoslaviji in opozoril tudri na pomen žur-nalistike, ki podpira prizadevanje znanstvenikov. Nato je v srbsko hrvaškem jeziku orisal dolgoletno in plodovdtno znanstveno delovanje sedanjega prezidenta T. G. Masaryka na področju slovanske misli.
Predivsem se je bavil z Masarykov1m odnosom do ru6ike literature. Masaryk je prvi kritično razčlenil slovanofilske teorije, obsežno je proučeval Dostojevskega z vsemi njegovimi verskimi, filozofskimi lin etičnimi problemi, kritiziral je Tolstega in kazal na hibah njegovega svetovnega nazora prednosti svojega humanitetnega nazora. S tezami pomembnega Masary-kovega spisa »Rusija in Evropa« je predavatelj zgoščeno karakteriziral Masary-kovo filozofsiko in sociološko analizo ruskega mišljenja.
Drugi slovanski narod, ki mu je Masa-ryk posvečal izdatno pozornost, so bili Poljaki. Prav posebno so ga zanimali poljski romantiki; v M'ick1ewiczevih pesnitvah je iskal izrazov globoko občutene tragike nesvobode, narodne zavisnosti. A tudi južnii Slovani so Masaryka vsekdar zanimali, četudi mi prodrl globlje v njihove literature, je v polni meri občutil veličino njihove duše in je zlasti v svojem znamenitem predavanju v Klngs Kolllegu v Londtonu v mračrnih dineh svetovne vojne 1. 1915, venešeno govoril o značaju in smislu kosovske tragedije med Srbi. Velike zasluge je imel Masaryk za moralno ojačitev lužišiko-srbske narodne zavesti. Tudi Ukrajince so bili deležni njegove pozornosti.
Ta veliki zagovornik in filozof humani-tete je bil tedaj prepričan Slovan, vendar je vedno svaril pred napačnim tolmačenjem slovanske misli. Slovanstvo mu ie bilo predvsem sredisitvo za jacje spoznavanje samega sebe, lastne moči in vere v svojo pravico; bilo mu je zavest, ki bodri in dviga, ne pa utopija, kn sega v nedo-gledne vekove. Hotel je realno delo za vzajemnost med Slovani tam, kjer je sitvarno mogoča. Poudarjal je, da se slovanska vzajemnost nikdar ne sme primerjati z germansko in romansko: usoda slovanskih narodov hodi svoja, naravna ji dana pota, ki naj se spajajo tam, kjer bo vzajemnost v korist posamezni edini o.' in vsej celoti.
Lepe besede je poveda) odlični predavatelj o Masarykovi sintezi vzhoda in zahoda, ki jo je veliki mislec in vodja najlepše izraeil v svojem življenjskem delu. Predavanje je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Zahvalil se je rek bor dr. Samec.
Med navzočniml je bilo mnogo vseučill-Skih profesorjev in drugih znanih intelektualcev, čsl. konzul inž. Sevčik z gospo, predsednik JČ lige dr. E. Stare z gospo, zastopnik prosvetne uprave g. Lajovic In številni drugI.
Ugledni češki znanstvenik Je v Ljubljani zaključil serijo svojih predavanj in se jutri vrne v Prago. Nadejamo se, da bomo g. prof. Horžka kmalu zopet pozdravili kot predavatelji v Ljubljani!
Italna zasegla tuje državne papirje
Rim, 21. maja. AA. Uradni list -»bjavlja uredbo, da morajo italijanski državljani in italijanska podjetja, v kolikor stannjejo oziroma imajo svoj sedel na ozemlju kraljevin© Italiie in njenih kolonij, deponirati » tekn 20 dni vse tnjp državne »apirje. ki so njihova last. pri italijanski nnrodni banki. Za depozite ta obveznost ne velja.
Ljubljana, 21. maja Mestni svet ljubljanski je imel danes svojo redno javno sejo. Svojo odsotnost so upravičili mestni svetniki gg. dr. Pipenba-cher, Urbas in Josip Turk.
Županova obvestila
Predsednik mestne občine g. dr. Ravnihar, je med predsedstvenimi sporočili najprej omenil, da je 9. aprila poteklo 6 mesecev od marsejske tragedije, nato pa se je spominjal usodne nesreče, ki je zadela poljski narod s smrtjo njegovega velikega vodnika, maršala Pilsudskega. Mestni svetniki so se stoje s Slava! klici oddolžili spominu Viteškega kralja Uedinitelja, kakor tudi osvoboditelju poljskega naroda.
Od zadnje seje mestnega sveta je smrt pokosila ljubljanskega meščana g. Frana Krapeša, bivšega mestnega blagajnika g. Ve-ličana Finka, g. dr. Henrika Tumo in vdovo po bivšem podžupanu go. Berto Triller-jevo. Vsem so mestni svetniki zaklicali v spomin trikratni: Slava!
Predsednik češkoslovaške republike T. Masarvk se je na čestitke mesta Ljubljane toplo zahvalil. — Ministrstvo financ je odobrilo proračun mestne občine ljubljanske, ki izkazuje primanjkljaj 6,626.403 Din in se bo kril s 45 odstotno doklado na državne davke. — Ministrski svet je odobril predlog mestne občine za licitacijo del za regulacijo zadnjega dela Ljubljanice. Na licitaciji je bilo delo oddano stavbni tvrd-ki Dukič za 5,829.390 Din. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo uredbo, po kateri ostanejo posli splošne uprave prve instance za mestno občino neokrnjeni. — Na povabilo ravnatelja Srednje tehnične šole g. Josipa Reisnerja, si je župan ogledal ta zavod in obljubil, da se bo mestna občina zavzela za odpravo raznih nedostatkov. — I Ministrstvo vojne je odklonilo predlagani | prenos municijskih skladišč na šentviško polje. Zato bo treba iskati druga zemlji šča. Mestna občina je slej ko prej pripravljena za odkup sedanjih municijskih skla dišč, a vztraja na tem, da se najdejo primerna mesta za prenos teh skladišč v okviru dravske banovine.
V Zagrebu se je župan udeležil sestanka z zastopniki sušaske in zagrebške občine za zgraditev najkrajše avtomobilske ceste Ljubljana-Suišak. Cesta preko Kočevja bi znašala tudi po regulaciji še vedno 156 km, nova avtomobilska cesta, ki je v projektu, pa bi znašala le 114 km, tako da bi bila možna avtomobilska vožnja iz Ljubljane na Sušak v 2 urah. Ta cesta je velike važnosti za Ljubljano, zato je župan stopil v odbor, ki bo forsiral realizacijo tega načrta.
Predlogi finančnega odbora
Na predlog načelnika finančnega odbora, g. Ivana Tavčarja je mestni svet dovolil kredit 70.500 za naknadna dela v novih policijskih zaporih in iz proračunske rezerve 50.000 Din za kritje vseh izdatkov ob priliki volitev narodnih poslancev ter 40.000 Din za prireditve evharističnega kongresa.
Gradbene zadeve
Za tehnični odbor je poročal njegov načelnik g. inž. Pavlin. Odobrene so bile razne parcelacije, med drugimi prošnja Sokol-skega društva Ljubljana II. za parcelacijo njegovega zemljišča v Karlovškem predmestju na štiri stavbisča.
Regulacija Zvezde
Odbor za postavitev spomenika pokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju je zaprosil mestno občino, naj se načelno odloči za način regulacije Zvezde, da bi »e mogel razpisati natečaj za osnovo spomenika. Tehnični odbor je prejel dva načrta. Prvega od profesorja Plečnika, ki določa ohranitev parka Zvezde v približno dosedanji obliki, drugega pa od Udruženja arhitektov in inženjerjev, po katerem bi se sedanja oblika Zvezde sploh odpravila ter bi bilo drevje zasajeno zgolj na severni, zahodni in vzhodni strani, tako da bi nastal nov trg, odprt proti sedanjemu Kongresnemu trgu. Kraljev spomenik bi stal pred vrsto drevja na severni strani Zvezde ob cesti, ki vodi mimo vrta restavracije Zvezde. Tehnični odbor se je izrekel za Plečnikov načrt, ki čuva dosedanjo tradicionalno obliko Zvezde in je tudi cenejši.
O stvari se je razvila obširn.. razprava, v katero-so posegli mestni svetniki Kosem, Rupnik, Frelih, Hribar, Seunig, Tavčar. Žemljic, dr. Lukan in inž. Pavlin in je bil končno z večino glasov sprejet predlog m. s. Seuniga, da se vprašanje preureditve Zvezde začasno odstavi z dnevnega reda.
Regulacija Ilirske ulice in Emonske ceste
Mestni svet je nato odobril načrt regulacije Ilirske ulice, ki se ima* podaljšati do Vidovdanske ceste, obenem pa tudi vse finančne pogoje za njegovo izvedbo, za odkup in zamenjavo zemljišč v cestne namene. »Jutro« je o izvedbi te regulacije že poročalo. Mestna občina v letu 1935. ne bo imela posebnih izdatkov, v prihodnjih dveh letih pa bo morala potrebne \ sote vstaviti v redni proračun.
Odobreni so bili nadalje finančni pogoji za -egulacijo Emonske ceste. Regulacija bo omogočena z odstranitvijo Speletičeve hiše, ki dobi v zamenjavo kot odškodnino mestno hišo v Peričevi ulici št. 28 za top-ničarsko vojašnico.
Nadalje je bila odobrena izprememba regulačnega načrta na Smartinski cesti z razširjenjem industrijskega parka, s čemer bo omogočena Antonu Resu v bližini tovarne za klei postavitev tovarne za predelovanje asfalta. Razen tega je bila izvršena zamenjava mestnega sveta.
Zasilna stanovanja za siromake
V imenu odbora za upravo mestnih hiš je predlagal njegov načelnik mestni svetnik g. Lombar. naj se vsa pritlična in pod-pritlična stanovanja na Gradu, kakor tudi vsa stanovanja v mestnih zasilnih barakah, ob klavnici, ob Ižanski cesti in v koloniji na Cesti dveh cesarjev proglasijo za brezplačna stanovanja, v katerih naj se naselijo brezposelne družine, ki sploh ne morejo plačevati nobene najemnine, izselijo pa
one stranke, ki najemnino lahko plačujejo. Predlog je bil soglasno sprejet
Personalnopravne stvari
Na predlog načelnika personalno-prav-nega odbora mest. svet dr. Šubica so bili izvoljeni v kontrolni odbor v smislu fi-načne uredbe za proračunsko leto 1935. mestni svetniki: Adamič, dr. Modic, Štrukelj, Rebek, Kosak in dr. Bohinjec. V odbor za oceno nabavk v vrednosti nad 10.000 Din so bili izvoljeni mest svetniki: inž. Pavlin, Rupnik, dr. Šubic, Olup in Rebek.
Samostojni predlogi
Mest svet. Adamič je vložil samostojni predlog, naj se dovrši končna regulacija Korvtkove ulice. Tehnični odbor je sporazumno z gradbenim uradom sklenil, naj se v to svrho odkupi potrebni svet od ge. Telko. Stroški bi znašali nekaj nad 40.000 Din, treba je samo, da finančni odbor poskrbi za kritje.
Mest svet dr. Bohinjec je vložil predlog, po katerem naj mestna občina postavi na primernem prostoru v magistratnem poslopju umetniško dovršeno ploščo z nadpisom: Za mestno občino so zaslužni..« V to ploščo bi se vklesala na podlagi posebnega pravilnika imena duševnih in ročnih delavcev po soglasnem sklep« občinskega sveta in sicer samo imena ljudi, ki so že najmanj pet let izven občinskega sveta in ki se po dodelitvi tega odlikovanja ne sinejo več vanj vrniti Vsako leto bi se smelo podeliti samo eno tako odlikovanje, najmanj vsako tretje leto pa bi se moralo podeliti ženski.
Nadalje je mest svet dr. Bohinjec vložil predlog o ustanovitvi odbora za likvidacijo obveznosti in računov mestne občine, odbora za izpopolnitev zdravstvene službe v mestni občini in predlog za zaščito male trgovine in obrti.
Župan dr. Ravnihar je vse te predloge odkazal pristojnim odborom, nakar je sledila tajna seja.
Tajna seja
Na tajni seji, ki je sledila javni, je mestni svet glede na že storjene sklepe finančnega odbora ob priliki sestavljanja proračuna za leto 1935-36 soglasno sklenil, da se letos ukine prvi razred mestne Venske realne gimnazije v Ljubljani. Sklepal je nadalje v raznih personalnih zadevah, avtomatičnih napredovanjih, bolniških in studijskih dopustih in upokojitvah. Ker je bil magistratni nadsvetnik dr. Riko Fux izvoljen za narodnega poslanca, ga je mestni svet na podlagi § 71. službene prajgmatike začasno upokojil. Nadalje sta bila upokojena mestna pisarniška asistentka. Marica Virantova in paznik v mestni klavnici Ivan Kavčič. Odobrene so bile tudi pokojnine vdovam po mestnih uslužbencih Boltarjevi Mariji, Hinkovi Pavli in Jakovi Josipini. Pri poslednji točki dnevnega reda so bili urejeni službeni prejemki dohodarstvenih paznlKov, ki bodo odslej prejemali, če so neoženjeni, 900 Din, oženjeni pa 1050 Din mesečno.	_
Občni zbor Zveze gostilničarskih združenj
Novo mesto, 21. maja. Danes so ves dan prihajali v Novo mesto delegati Zveze združenj gostilničarjev in hotelirjev iz dravske banovine ki bo imela jutri dopoldne v salonu hotela Josipa Win-discherja svoj redni občni zbor. Ob 18. je bila predkonferenca delegatov združenj pod predsedstvom predsednika Zveze Cirila Majcena v navzočnosti predsednika državne zveze Mihajla Nikoliča iz Beograda ter glavnega tajnika Sekuloviča. Zvezni ravnatelj Peteln je obširno poročal o vseh perečih zadevah gostilničarske stroka, kakor tudi o letnem proračunu, o katerem bodo obširneje razpravljali na jutrišnjem zborovanju. Konferenca je trajala do 20., nakar je bil pri Windischerju družabni sestanek, pri katerem je igral sokolski orkester. Za jutri pričakuje Novo mesto še mnogo gostov.
Olimpijski teden
od 2. do 9. junija Beograd, 21. maja. p. Pod predsedstvom
ministra dr. Auerja je imel sinoči jugoslovenski olimpijski odbor svojo sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se na mesto prvotno nameravane olimpijske nedelje, ki bi morala biti 2. junija, priredi olimpijski teden, ki bo trajal od 2. do 9. junija. Na ta način se hoče dati vsem šport, organizacijam prilika, da izvedejo svoj program in doprinesejo svoj prispevek za olimpijski fond, da bi mogla tudi Jugoslavija biti dostojno zastopana n-a svetovni olinupijadi.
Poskusen požig na veleparniku »Normandie«
Pariz, 21. maja AA. Današnji »Pariš Midi« poroča, da so na veleparniku »Normandie« prijeli dva slikarska pomočnika, ko sta bežala iz neke toalete, v kateri je gorel sod bencina. Po poročilu lista dosedanja preiskava še ni mogla dognati, ali gre za poizkus zločinskega požiga. Vse kaže, da sta se delavca skrila v toaleto, da bi mogla zaradi ostre prepovedi kajenja pokaditi cigareto. Pri tem pa je eden od njih iz nepazljivosti vrgel vžigalico na bencinski sod.
Vremenska napoved
Vremensko stanje 21 t m.; Izenačenje visokega pritiska na večini severne Evrope, slaba depresija nad Sredozemskim morjem. Vedro in jasno v večini Evrope. — Jugoslavija: Nekaj dežja ob Va.rde.rju. drugod vedro. Temperatura se je dvignila Minimum Mrzle Vodice —2, maksimum Kosovska Mitrovica 2*6.
Novosadska vremenska napoved za sredo: Jasno in toplo v vsej državi, možnost lokalnih neviht.
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, ponekod bolj oblačno, podnevi topleje.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Lepo vreme najbrž ne bo trajalo dalje, mogoče že jutri ob severnih vetrovih prihod mrzlega zraka.
Naši fcrafi in ljudje
Bolgarski pevci toplo sprejeti
Po drsb mesecih trpljenja je Ml hpuKco,
vendar je ostal pod policijskim nadzorstvom. Takoj ob vojni napovedi Italije je bil ovaden od nekega rojaka kot vohun antante. K sreči ga je takratni župan iz Soče obvestil o ovadbi, da je Lahko Se tisto noč s svojo številno družino pobegnil čez visoko Mojstrovko. Takoj nato je bil ves kraj evakuiran. Dominko je moral z družino okusiti vso trpkost bogu nekega življenja Naselil se je najprej na Zgornjem Koroškem, nato v Št Vidu nad Ljubljano in slednjič v Ljubljani. Nato je bil imenovan za šolskega upravitelja v taborišču goriških beguncev v Steinklamu na Nižjem Avstrijskem, kjer je bil priča sadističnega uničevanja našega naroda z gladom in mrazom. Morda nam bo sam napisal svoje spomine, ki bodo vsekakor važen donesek k zgodovini našega osvobojen ja.
Takoj po prevratu je bil imenovan za šolskega upravitelja v Loga vesi ob Vrb-skem jezeru, kjer pa je ostal le do nesrečnega plebiscita. A tudi tu se je poznalo njegovo delovanje in se ga še danes hvaležno spominjajo naši zavedni Korošci. Potem je bil imenovan za šolskega upravitelja pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Hitro se je priljubil in so celo politični nasprotniki priznavali njegovo delo in uspehe. Po 40 letih službe je 1923 prosil za upokojitev in zdaj uživa zasluženi mir v Ljubliani. Vzgojil je svoje sinove v odločne nacionaliste, vsi so znani naši narodni delavci m organizatorji. — Mnogo preizkušenemu,
Zobni kamen škoduje!
KALDDONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
uglednemu moda veJWo naSe usftuplejto
čestitke!
V Maribor opazovalnico za duševno bolne!
Maribor, 21. maja
Najmanj )e preskrbljeno v Mariboru za one siromake, ki se jim je omračil um in ki so težko živčno bolni. Večkrat se primeri, da ogražajo svojo okolico. Omra-čenci na umu besnijo in tavajo kakor mesečniki okrog, včasih tudi požigajo poslopja ter povzročajo s tem nepopravljivo škodo. Teh ni mogoče spraviti v primerno bolnišnico. Opazovalni oddelek v Ljdbljani je prenapolnjen in tam jih »predzaznamu-jejo« in jih pokličejo po vrstnem redu. Da se med tem časom lahko pripetijo velike nesreče, je umevno. Včasih te siromake zaprejo v policijske zapore, kaimor seveda ne spadajo, saj niso zločinci, ampak samo bolniku Zgodilo se je, da je nemiren bolnik moral doma zvezan čakati na vpoklic, kar se je zgodilo šele po tednih, da, mesecih.
Umobolnica v Novem Celju je ravno tako prenapolnjena in mora pogosto sprejem odkloniti. Prepeljali so iz Prekmurja v Ljubljano umobolnega s spremljevalci; ni ga bilo mogoče sprejeti. In potem se je vrnila vsa ekspedicija nazaj v Prekmurje. Ob neki drugi priliki je bil pisec tega članka tudi v vlaku iz Ljubljane do Maribora priča, kako so se župan in dva odbornika neke podeželske občine trudili s takim revežem. Peljali so ga na umobolnico v Ljubljano, a ker ni bilo prostora, so ga moraft
zopet tirati nazaj ter so pripovedovali, da ga bodo zaprli v klet Revež, ki je bil v prisilnem jopiču, je kričal, se smejal, oplju-val vsakega, kogar je dosegel, in »pridigal« gorostasne stvari, ki so jih morah poslušati potniki vsega vagona. Kako je to vplivalo na šolsko mladino obeh spolov, ki je bil« v vagonu, ni treba posebej poudarjati. Seveda nastane zaradi tega tudi velika materialna Skoda. Ljudstvo pa je notadovolj-no. Pred svetovno vojno je bila klinika sa živčne m duševne bolezni v Gradcu, odnosno umobolnica v Feldbofu za bivše dele Štajerske. Nekaj dobro plačujočih Jugoslovanov je še zdaj v teh zavodih.
Pri preureditvi javne bolnišnice v Mariboru je treba misliti, da se uredi m opremi opazovalni oddelek z 2) posteljami sa moške in 20 posteljami za ženske. Začasno bi bilo mogoče kot provizorij opremiti eno afi dve sobi v te namene. Adaptacija bi ne povzročila posebnih sfcroskov. Na dn^i strani je potrebno, da posvečajo ekspozitura OUZD v Mariboru, oprava humanitarnih fondov državnih železnic in druge bolniške blagajne več ekibi duševno bolnim. Doslej ni biio nič storjenega. Nikjer ne pritegnejo kakšnega neurologa afi psfin-jatra, da bi glede organizacije podal svoje mnenje. Vse gre staro pot m ob tem trpi javnost kakor bolniki Treba jo ukrepov.
Uničeni vinograd!
Po hudi slani je v soboto razsajala toča — Kmetifdd oddelek zbira podatke o letošnji Škodi
Pileče, 21. maja
V sdboto ob 11. uri je prihrumela od zahoda nevihta s točo. Vlekla se je po slemenu naših gora. V začetku je padala med dežjem prav drobna toča, »solika« pravijo tukaj ljudje. Ko pa je sever zavrl po-gubonosnim oblakom pot proti severovzhodu m pritisnil vso nevihto nazaj, se je vsipala toča v taki meri, da je pokrila zemljo kakor sneg po zimi. Padala je dobrih 20 minut, vmes debela kakor orehi. Napravila je ogromno škodo na sadnem drevju, zlasti pa po vinogradih, ki jih )e oklestila do golega. Vse, Mstje, mladje in groedni nastavki leže po tleh tako, da je letošnji pridelek totalno uničen. Prizadeti so vinogradi v naših najboljših predelih ob pobočju orliškcga gorovja in ves gor-nji del Bizeljskih goric. Vsem tem vinogradom je mraz 2. in 3. majnika kolikor toliko prizanesel; dočim je nižje lege po-žgal do golega Se celo gozdovi so rjavi od slane po nižinah, kjer je zraven vinogradov uničeno tudi vse sadno drevje. Ubogo ljudstvo! Edini njegov pridelek je vino, za katero še dobi kakšen dinar. Dve zaporedni leti je trta slabo rodila. Zaradi tega smo imeli minimalen pridelek, ki ni vsikdar pokril dragih pridelovalnih stroškov. Letos pa je trta spet dobro nastavila, po nekod celo prav dobro in obetala bogato trgatev. Zdaj je vse uničeno. Oblasti, zganite se!	—d-
Ljubljana, 21. maja
Neobičajno pozno v maj lega letos v hladnih nočeh na zemljo slana. Tudi davi je bila barjanska ravan vsa pobeljena od slane, ki je poškodovala nezavarovane paradižnike, buče, kumare in fižoL
Kmetijski oddelek v Ljubljani zbira se-
daj podatke o milijonski Škodi po majro-ški slani posebno v vinorodnih krajih, ki so bili najhuje poškodovani. Posebno so bili prizadeti vinogradi v srezih Krško, Novo mesto, Metlica, Črnomelj, Brežice in ponekod v štajerskih goricah. Po splošnih cenitvah je slana po nižje ležečih vinogradih na Dolenjskem napravila 90 — 100 odst Škodo ter je ponekod urričila ti»-je, ki je že obetalo prav dobro letino. V višje ležečih vinogradih je škoda cenjena na 20 do 50 odst Slana je pomorila tudi cvetje, dočim je kasnejše zgodnje sadno drevje dobro odcvetefo.
Verjetno je, da bodo kooee maja sedanje hladnejše vreme vendarle zamenjale' toplejše nočne temperature, ki bodo ob nenadnih spremembah vremena preprečite padec strupene rose na zemljo.
Ptuj, 2L maja
2e nekaj dni smo hnefi neprestano deževne dneve, ki so sicer bili zek> koristni za izsušena polja m travnike ter vinograde. Prav muhasto vreme pa je bflo v soboto, ko se je med hudo nevihto in grmenjem vsipala točka, k sreči je trajala le nekaj minut in ni prizadejala poseboe »kode. Tudi v nedeljo je slabo vreme preprečilo marsikatero javno prireditev.
»Močvirno kopališče« Revmatične botea« !§ m	cd, nevraigijo, pn»
tla in usedlin« zdravi vpijajoča moč vrelca. Obrestna: PJstyan h* formator, Zagreb, Strossmayerjev trg 1-3X
Ljubljana, 21. maja
Po dveh najodličnejših moških zborih iz Bolgarije, ki ju je Ljubljana spoznala v teku letošnje koncertne sezone, so danes popoldne prispeli pevci in pevke Narodnega zbora pri katedrah sv. Trojice v Rušah, da nam pokažejo bolgarsko pesem, kakor jo goji eden njihovih najodličnejših mešanih zborov, ki ima za sabo bogato, junaško tradicijo pevske kulture. Prav v teh dneh raznašajo naši učitelji slavo slovenske pesmi po bratski državi in zato je na&a metropola čutila dolžnost, da razgrne pred Bolgari vso širino svojega gosto-Jjribja in navdušenja za pobratimstvo med obema slovanskima narodoma na Balkanu.
Na kolodvoru je goste, ki sta jih že na Zidanem mostu pozdravila deputacija Glasbene Matice s tajnikom Grčarjem in zastopnik Jugoslovensko-bolgarske lige časnikar in pisatelj Mrzel, pričakovala ogromna množica ljudi. Polnoštevilno je bil zastopan pevski zbor Glasbene Matice s svojim dirigentom direktorjem Poličem, a med zbranim narodnim ženstvom in ostalim občinstvom smo opazili tudi veliko število dijakov IIL državne realne gimnazije z direktorjem Hočevarjem. Ko je vlak. v katerem so imeli bolgarski pevci na razpolago dva udobna puknana, privozil na postajo, je godba železničarske »Sloge« zaigrala v pozdrav, a ko so gostje izstopili, so jih ljubljanske dame skoraj zasule s svežim spomladanskim cvetjem. Med igranjem godbe in navdušenimi pozdravnimi vzkliki so Bolgari in Bolgarke, ki so med domačimi pevci našli mnogo svojih starih znancev, obnavljali svoja stara poznanstva in prijateljstva. Skupino vodita
Zaječar, 21. maja
Da je bogastvo nekaterih največje zlo tisočerih, se grozotno vidi v okolici bor-skega rudnika v zaječarskem srezu. Bor-ski rudnik je največji rudnik bakra v naši državi. Izkoriščali so ga že stari Rimljani. Za delo v teh rudnikih je dobil leta 1903. koncesijo beograjski industrijec Djordje Vajfert, leto dni poznej-e pa je bila prenesena koncesija na francosko delniško družbo. Novi lastniki so zgradili velike topilnice bakrene rude ter podjetje znatno razširili. Med vojno so rudnik izkoriščali Nemci. V povojnih letih so bile rudniške naprave modernizirane in še danes obratuje borski rudnik z velikim uspehom. Zaslužek daje okrog 1500 delavcem in nameščencem.
Za vso okolico pa je rudniško podjetje strašno zlo. Bor z okolico nima več soln-ca in svetlobe. Strupeni plini iz rudniških topilnic so popolnoma uničili v o-kolišu vso vegetacijo. Ves okoliš je izpremenjen v strašno puščavo. O nekdanjih bogatih sa-donosnikih že nekaj desetletij ni niti sledu, zastrupljena pa je od strupenih plinov tudi voda, tako da ni več govora o nekdaj tako uspešni živinoreji. Zemljišča so popolnoma uničena ter se neobdelana zemlja razkraja in seseda. Vse to so že nekajkrat ugotovile uradne komisije in določene so bil« tudi odškodnine, ki naj bi jih plačala rudniška uprava okoliškim posestnikom. Sprva so uradne komisije lahko še delile okolico na več in manj poškodovana področja in temu primerno določile tudi odškodnino, v zadnjih letih je pa ves okoliš postal prava puščava brez vsake vegetacije in so v enaki meri oškodovani vsi posestniki.
V borski okolici se je mudila zadnja komisija lani ob tem času in njeni člani so obljubili oškodovanim posestnikom, da bodo primerne odškodnine od rudniške upra-
Ugledni češki slavist univ. prof. dr. Jifi H o r a k, ki ga je »Jutro« predstavilo svojim čitateljem v številki z dne 18. t. m., je v ponedeljek zvečer predaval pod okriljem Ljudske univerze o vplivu srbsko-hrvaške narodne pesmi na slovanske literature Predavanju je prisostvovalo dokaj lepo število izbranih poslušalcev. Prikupnega predavatelja je občinstvu predstavil direktor dr. Janko Lokar. Ob splošni pozornosti in nenehnem zanimanjem občinstva je prof. dr. Hor&k orisal pomen ožjih kulturnih stikov med slovanskimi narodi, poudarjajoč zlasti vlogo jezika pri medsebojnem zbliževanju. V tem pogledu je sam podal vzpodbudni vzgled, saj je govoril v gladki srbohrvaščini Nato je prešel h glavnemu predmetu izvajanj: ocenjevanju vpliva, ki ga je imela srbsko-arvaška narodna pesem na slovanske literature.
V jasnem in preglednem orisu je češki gost najprej označil rousseaujevski sen o sreči in nepokvarjeni naravi prvotnega človeka in pokazal, kako je ta romantična
predsednik zbora sanitetni polkovnik dr. Simeon Hitov in dirigent Ivan D. Sorokin, ki je po rodu Rus, kakor je tudi med člani Zbora več Rusov in Rusinj, a ž njimi sta tudi dva pravoslavna svečenika in pa novinar Božan Vitanov, ki za9topa obenem sofijsko Zvezo bolgarskih pevskih društev.
Gostje in naši pevci so drug drugemu v pozdrav zapeli obe himni, naši Sumi Marica, Bolgari Bože pravde, nato pa so jim med usipajočim se cvetjem in burnimi ovacijami izrekli dobrodošlico književnik Ribičič v imenu banske uprave, dr. Rup-nik za mestno občino in župana, predsednik Jugoslovensko-bolgarske lige ravnatelj Pustoslemšek, predsednik Hubadove župe JPZ dr. Švigelj in predsednik zbora Glasbene Matice Pečenko. Vsem se je v toplih besedah zahvalil vodja turneje dr. Hitov. Nekaj veličastnega je bilo, ko so bolgarski pevci nato obenem z našimi zapeli svojo znamenito himno Rodna pesem. Po tej slovesnosti se je formiral impozanten sprevod, ki je z godbo na čelu krenil po Masarykovi in Miklošičevi cesti preko Marijinega trga do hotela Slon, kjer večji del gostov ložira. Pred hotelom je vnovič prišlo do krepkih, spontanih manifestacij za idejo jugoslovensko-bolgarskega pobrativn-stva in predsednik zbora dr. Hitov je z balkona vnovič izpregovoril nekaj toplih, iskrenih besed. Ostali del bolgarskih pevcev je nastanjen v areni Narodnega doma.
Koncert, ki se je vršil zvečer v unionski dvorani, je dosegel zelo lep umetniški uspeh, nato pa je Glastbena Matica priredila v Unionu gostom na čast svečan banket
ve izplačane v najkrajšem času. O odškodninah pa leto dni ni bilo ne.duha ne sluha. Šele pred tednom je uprava rudnika razglasila kmetom, da bo izplačala odškodnine. Ko so se kmetje zbrali, jim je blagajnik rudnika sporočil, da bodo dobili po 7 do 20 Din letno za vsak hektar zemljišča. Kmetje, ki so z največjo pozornostjo sledili delu vsake komisije, so prepričani, da taka neznatna odškodnina ne more odgovarjati sklepom komisij. Zahtevali so, naj jim uprava rudnika pokaže zapisnike. To se ni zgodilo. Dalje zahtevajo kmetje odškodnino za dobo blizu 30 let, uprava rudnika pa jim ni pojasnila, na kak način misli izplačati zaostale odškodnine. Ko so jih sklicali, so jim hoteli plačati odškodnino po 7 do 20 Din za hektar samo za eno leto.
Taka rešitev že desetletja zahtevanih in pričakovanih odškodnin je v toliki meri razburila vso okolico, da se je te dni zbrala okrog rudnika ogromna množica okoliških prebivalcev. Bilo je blizu 4000 kmetov, ki so odločno zahtevali, naj se takoj ustavi delo v rudniških topilnicah in tudi v samem rudniku. Ker množica ni odnehala, so to res storili. Kmetje so hoteli govoriti z merodajnimi člani rudniškega vodstva, a niso prišli dalje kakor do podrejenih uradnikov. Uradniki so zastopnike kmetov tolažili od dneva do dneva in od ure do ure, naposled pa so jim izjavili, da so se ravnatelji odpeljali v Zaječar, Beograd in bog zna kam še vse. Delo v topilnicah je počivalo, na prošnjo delavcev, ki so zaradi spora v največjih skrbeh i za svoj skromni zaslužek, pa so kmetje izvolili svoj odbor in prenehali z obleganjem rudniških naprav. Odbor je sestavil spomenico, ki zahteva od rudniške uprave predložitev vseh zapisnikov uradnih komisij, izplačilo odškodnin za nazaj v gotovem roku ter sporazumno določitev nove komisije, ki
ideja razširila med Slovani zanimanje za narodne pesmi in pravljice. Medtem ko so zapadni romantiki iskali v teh pesmih bodisi estetske vrednote, bodisi izrazov mistično pojmovanega narodnega duha, je kmečki sin Vuk štefanovič Karadžič, ta prezaslužni učenec Slovenca Jerneja Kopitarja, najbolj doumel pravo, nepotvorje-no vrednost ljudske umetnosti in jo podajal v njeni pristni obliki. Vukove pesniške zbirke so šele pokazale resnični značaj narodne poezije, in če pri tem uvažujemo še kvalitetno vrednost srbskohrvaških narodnih pesmi, se ne bomo čudili, da so bili ti zakladi narodnega duha pravo odkritje tudi za ostale slovanske narode. Zato sega Vukov vpliv v vsa slovanska slovstva in se pojavlja vse do najnovejšega časa.
Predavatelj je napovedal obsežno razpravo o tem za beograjski »Strani pregled«, že njegova ljubljanska izvajanja, ki so preko podrobne bibliografije segala samo h končnim izsledkom in se lepo združevala v sintezo, tako rekoč v filozofijo srbskohrva-ške narodne pesmi (junaštvo v vseh
naj preceni škodo ter določi način izplačevanja odškodnin.
Uprava rudnika je prosila za intervencijo oblasti in ministrstvo za šume m rudnike je določilo novo komisijo, ki se je že napotila v Bor.
Pogreb Ivana Ravnikarja
Celje, 21. maja.
Pogreb celjskega podžupana, uglednega veletrgovca g. Ivana Ravnikarja je v naj-do6tojmejši meri pokazal, kako zelo priljubljen je bil blagi pokojnik. Ob 17. uri ee je pred mrtvašnico ca mestnem pokopališču zbrala tieočglava množica, zastopana so bila številna društva, uradi, mestna in okoliška občina, korporacije, društva, mestna podjetja, cinkarna, trgovska šola z učiteljskim zborom, prišli so 6tanovski tovariši tudi iz daljnih krajev.
Žalne obrede je opravil opat Jurak. V slovo pokojniku je nato izpregovoril mestni župan dr. Goričan, ki je poveličeval oaebne vrline pokojnika, njegovo uspešno javno delo, zasluge za občinsko gospodarstvo, vso njegovo iniciativnost in podjetnost. Bivši celjski župan dr. Juro Hrašovec je izpregovoril v imenu pokojnikovih sodelavcev hi v
imenu Celjske posojilnice. V globoko občutenem govoru je poudarjal najlepše lastnosti pokojnega prijatelja, značajnega moža, narodnjaka, poštenjaka. Celjsko pevsko društvo je zapelo žalost inko »Pomladi vse se veseli«, nakar se je množica tiho razšla.
Uspehi in doživljaji 70Ietmka Alberta Dominka
Ljubljana, 21. maja Albert Dominko, šolski upravitelj v pokoju, ki je danes praznoval 701etnico. ie iz vrste onih preizkušenih narodnih borcev, ki so jugoslovensko orientirani že v letih pred vojno dvigali pogum in tvegali vse za zmago ideje. Rodil se je v Kobaridu kot sin nadučitelja, poznejšega nadzornika. Učiteljišče je dovršil v Kopru leta 1884., nakar je bil nameščen v Kobaridu, kjer je poučeval tudi na učiteljski pripravnici. 1S90 je bil premeščen na novo šolo v čezsoči, kjer je služboval do pričet-
ka vojne z Italijo, polnih 25 let Zaradi izrednih zmožnosti in presenetljivih uspehov v šoli je bil ponovno pohvaljen. Imenovan je bil v okrajni šolski svet v Tolminu kot zastopnik učitelistva, ki mu ie bil vedno najboljši tovariš in zagovornik. V čezsoči si je bil izbral zvesto družico Marijo iz ugledne rodbine Zornikovih.
Ali kaj vse pohvale odličnemu vzgojitelju, ko so ga cblastniki imeli že dolgo na piki zaradi jugoslovenske orientacije. Ta-v senci bajonetov kot veleizdajalec na koj ob pričetku svetovne vojne je roma/ Ljubljanski grad, kjer je s Cankarjem in celo vrsto drugih mož okušal grobost avstrijske justice. Iz Ljubljane je bil prepeljan v zapore okrožnega sodišča v Gorico.
njegovih oblikah in odlikah), že ta izvajanja so vsakemu poslušalcu povedala marsikaj novega. Tako je pri nas samo specialistom znan Vukov vnliv na Ceha V. Hanko, ki je soodločal tudi pri njegovi znani mi-stifikaciji: kraljevodvorskem in zelenogor-skem rokopisu. Vuk je pri Cehih vzpodbudil tudi Celakovskega (»Slovanskč narodni pišoč«, »Mudroslovi ndroda slovanskčho v prislovich«). Posebej se je predavatelj pomudil pri treh pisateljih, ki jih je prav posebno oplodila srbskohrvaška narodna epika: pri Prokopu Chocholoušku, Ludviku šturu in Josefu Holečku
V nadaljnjem delu svojih na moč zanimivih razglabljanj je prof. dr. Hor£k seznanil poslušalce z odmevom srbskohrva-ške narodne poezije na Poljskem, omenjajoč tudi znana Mickiewiezeva predavanja v Parizu; potem z vplivom na rusko literaturo, kjer se je celo A. S. Puškin zanimal za originalno narodno blago s slovanskega Balkana. Pri Ukrajincih so srbsko-hrvaške narodne pesmi direktno oplojevale njihovo preporodno književnost, ki ni imela narodne tradicije.
Pot srbskohrvaške narodne pesmi po slovanskem svetu je bila potemtakem zelo vzpodbudna in njen vpliv sega tudi preko* obdobja romantizma. Vplivala je v duhu narodne književnosti, podpirala je tradicijo netila ljubezen do domače grude in zanimanje za kmečko bitje in žitje.
Poslušalci so se zahvalili češkemu znanstveniku z dolgotrajnim iskrenim aplavzom. Pokazalo se je: taka predavanja so najboljše sredstvo za poglobitev tistih slovanskih stikov, ki so najlaže dosegljivi: vzajemnega kulturnega vplivanja, kakor ga nazorno kaže uspeh srbskohrvaške narodne pesmi že v prvi polovici devetnajstega stoletja,	.	—o.
Viktor Hugo
Danes slavi Francija 5(Hetnieo smrti svojega nacionalnega pesnika.
Dne 22. maja 1885 je umrl v Parizu pesnik Victor Hugo, o katerem je zapisal njegov prijatelj in tovariš Theofil Gautier: »Jamais Dieu ne fut adorš avec plus de ferveur du' Hugo.« (Bog ni bil nikdar tako goreče oboževan kakor Hugo). Ko je štiri leta pred smrtjo slavil osemdesetletnico, je bil deležen takega čaščenja, kakor nemara noben pesnik ne pred njim in ne za njim. Častitljivega starca so obiskovale deputaci-je z vseh strani Evrope. V Franciji je bil njegov vpliv enak njegovi brezprimerni popularnosti. Ko je 18. maja priobčil pariški tisk novico o Hugojevi težki obolelosti (za pljučnico), je množica častilcev obkolila pesnikovo hišo in podnevi in ponoči čakala vesti o poteku bolezni. »Listi so zanimali svet samo v toliko, kolikor so bile v njih vesti o zdravstvenem stanju starega pesnika,« čitamo v nekem življenjepisu. Vsem Hugo-jevim častilcem je Se plavala pred OČmi ve-
ličastna slika izza burnih septembrskih dni leta sedemdesetega, ko se je Victor Hugo v večernem somraku, ob špalirju vzklika jočih množic, triumfalno vračal iz pregnanstva. V literarni zgodovini imamo malo primerov, da bi kateri pesnik triumfiral nad kraljem: Hugoja je srečna zvezda, ki mu je svetila na vsej življenjski poti, privedla tudi do te zmage. Napoleon le Petit, ki mu je Hugo posvetil znameniti pamflet pod tem naslovom, je bil obkoljen in zajet pri Sedanu; padel je nevšečni režim in pariške množice so zopet gorele v vročnici prevrata. Tedaj se je vrnil Hugo, »Janez Krstnik Tretje republike«. Moral je biti strmoglavljen in ponižan kralj s krono, da se je lahko vrnil v domovino kralj z lovor-jevim vencem, poeta lavreatus tedanje Francije. Le redkokdaj se poezija tako zlije 8 politiko, z vsem srčnim utripom in življenjskim instinktom množic, kakor se je v primeru Victorja Hugoja.
Njegova slava je bila večerna zarja romantizma, njegov triumf eden poslednjih izrazov vere, da bo lepota odrešila svet Današnji sve zopet polaga ob bok kraljev ljudi železne volje in preizkušenega meča (Pilsudski). Victor Hugo sicer ni našel poslednjega doma med kralji, toda položili so ga proti naročilu njegovega testamenta v Panteon. »Darujem 50.000 frankov za reveže,« pravi v oporoki pisatelj mogočnega romana >Les Misčrables«. »Želim, da me odpeljejo na pokopališče v mrtvaškem vozu siromakov. Odklanjam pogrebne obrede katerekoli cerkve, prosim pa vse duše, da
©pustošena okolica borskega rudnika
KULTURNI PREGLED
Prof. dr. Korak o srbskohrvaški narodni
pesmi
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer PREMIERA KOMEDIJE ROSI BARSONY v velefilmu
LJUBEZEN JE TREBA RAZUMETI
Zabava, petje, veselje in ljubezen
Sodelujejo: GEORG ALEKSANDER in WOLF-ALBACH RETTY
Rezervirajte vstopnice!	Bogat dopolnilni programi
ee vesti
* Proslara 851etnice nadškofa dr. Jegliča.
Prejeli emo: Pripravljalni odbor je razposlal vabila vsem ljubljanskim kulturnim organizacijam in društvom, naj se udeleže slovesnega sprejema jubilante dne '28, t. m. ob 17. ter podoknice, isti dan ob 20. pred ško-fijsikim dvorcem. V dneh od 22. do 27. t. m. bo na mestnem magistratu v Ljubljani (soba št. 22) od 8. do 14. na razpolago knjiga, kamor bodo društva vpisovala čestitke. Če kako društvo po pomoti ni dobiio pismenega povabila, naj kljub temu ne izostane in naj ee v določenih dneh vpiše v spominsko knjigo. Pri podoknici pred škofijskim dvorcem bodo sodelovali združeni pevski zbori in godba »Sloga«. Pripravljalni odbor upa, da se bo proslavi pridružila ^a Slovenija. Zlasti prosi kmečke fante, naj povsod 28. maja zvečer ražgo kresove v proslavo jubileja sivolasega nadškofa.
€9 &
pozon!
FOZ©E!
je nov film zares odličnih vrednosti.
Prodajo za vso Jugoslavijo ima
Foto Toudst Lojze Širni®
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 8.
♦	80 letnico rojstva praznuje danes na
Vrhniki g. G i a ž a r Anton, železničar v pokoju. Spominjamo se tega jubileja moža, ki je z veji k o težavo vzgpojil svojih petero otrok in jih dal izšolati, da koristijo nareku in državi. Podal se je svoje-častno iz Divače celo na Dunaj, da je izpo-eloval svojo premestitev v kraj, kjer je bila dana možnost, da so otroci obiskovali šolo. Dva sinova sta železniška uradnika, tretji je višji inšpektor v finančni službi, najstarejši pa je župnik v Italiji, kjer pomaga s sestro svojim faranom prenašati tegobe dianašnjega časa. Pot živ-Ijenrja g. Glažarja je bila vseskozi polna trpljenja in težkih preizkušenj. Edini njegov smoter je bil, da bi preskrbel svojim otroke im kaj boljšega v življenju, kakor je usoda njemu naklonila. In to je dosegel. čestitkam sorodnikov se pridj-užaljeni o tudi mi ter želimo čestitemu jubilantu obilo zdravja in zadovoljno«ti do skrajnih mej človeškega življenja!
♦	Osebna vest. G. Vilko Marinšek iz LJubljane, zidaij tehnični uradnik Higienskega zavoda v Nišu je položil z odličnim u.spehom izpit za pooblaščenega graditelja.
♦	Zdravniška zbornica v Ljubljani opozarja gg. zdravnike na razpis službe ereske-ga sanitetnega referenta pri sreskem nečel-stvu v Brežicah ter razpis službe zdravnika državnega uradnika od VIII., do vključno V. položajne skupine pri državni bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec. (Službeni list št. 40 z dne 18. t. m.).
♦	Predavanje Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. Danes o>b 20.30 bo predaval g. dir. G juro Korbler o temi »Moderni nazori o postanku rak-rane« (s projekcijami). Vstop prost.
♦	Gostovanje ljubljanske drame v Mariboru in mariborske v Ljubljani preloženo. Zaradi nepovoljne predprodaje
Zvošsas kino Dvor
Telefon 27-30 Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri NAJVEČJA SENZACIJA
Strahote morja in morskih pošasti Vstopnina Din 4.50 in 6.50
je gostovanje obeh gledališč preloženo na prve dni junija. Predprodaja vstopnic je torej podaljšana, zato opozarjamo p. n. občinstvo tako v Mariboru kakor v Ljubljani, da si rezervira vstopnice do konca t. m. Ker je kulturna dolžnost obeh mest, da podpirata delovanje in medsebojno gostovanje gledališč, apeliramo na v6e, ki ljubijo umetnost, da zanimajo najširše kroge občinstva za ta izredno zanimiva gostovanja ter da jih po lnošte vilno pose-tijo. Upamo, da gledališči ne bosta pri-morani vsled nezanimanja s strani občinstva predstav definitivno odpovedati. V interesu občinstva, ki zahaja v gledališče, je, da omogoči ta gostovanja, ki se bodo vršila tudi bodočo sezono, če bodo pokazala po voljen financijelen in moralen uspeh. Mariborčani bodo igrali v Ljubljani Wildeovega »Idealnega soproga« in Katajevo »Kvadraturo kroga«. Predprodaja vstopnic dnevno pri operni blagajni.
♦	Ugotovitev. V članku »Romanje Slovenk na Oplenac«, objavljenem v »Jutru« 21. t. m. je navedeno, da sem jaz sprejela
, vest o vtisu pesmi Petelinove na Nj. Vel. kraljico. To ni točno, nego Je to vest sprejela direktno gospa Leposava Petko-vičeva, predsednica Jug. ženske zveze. Jaz sem to samo javila udeleženkam — Alojzija Štebi, Beograd.
♦	Obisk francoskih vojnih ladij v Splitu. Split se je pripravil na slovesen sprejem francoskih vojnih ladij, ki bodo danes pristale v splitskem pristanišču. V Split je že prispel poveljnik naše vojne mornarice admiral Polič in tudi del naše vojne mornarice se je v&idral v splitskem pri-sitanu. Predstavniki naših oblasti bodo pozdravili komandanta eskadre francoskega sredozemskega brodovja admirala Mou-geta na admiralski ladji »Algerie«. Potem bo admiral Mouget vrnil obisk v banski palači. V petek bo admiral Mouget s svojim štabom odpotoval v Beograd.
♦	Na razstavo v Bruselj. Na binkoštno nedeljo odpelje moderni odprt avtobus izletnike na desetdnevno potovanje po Evropi, ki bo združeno z ogledom svetovne razstave v Bruslju. Izletniki bodo potovali skozi najlepše pokrajine Avstrije, skozi severni del Švice, plodoviite predele severne Francije in strahovita bojna polja. Pri povratku bodo obiskali večje število modernih nemških velemest. — Prijave sprejema »Putnik«, Ljubljana.
♦	Korčulski graditelji ladij prirejajo razstavo, ki bo otvorjena julija in avgusta v Korčuli ter bo kazala stare in nove modele najrazličnejših ladij in čolnov, ki jih izdelujejo sami korčulanski graditelji. Ta razstava bo odlično služila propagandi za naše morje kakor tudi ribičem in športnikom. Z razstavo bodo združene tudi tekme, ki jih bodo prirejali veslaški klubi.
♦	Nevarna popi'ava v Medmurju. V Dolnji Dubravi v preloškem srezu je poplavila Drava velike komplekse njiv in gozdov. Tudii nov gozd, ki so ga nasadili učenci osnovne šole v Dolnji Dubravi, je popolnoma uničen. Velika je škoda na njivah
♦	Kopališko zdravljenje vojnih invalidov se bo tudi letos vršilo v Toplicah pri Novem mestu. Navodila in pojasnila prejmejo vojni invalidu v občinskih uradih, pri sreskih načelstvih, mestnih poglavar-stvih in pri VI. oddelku kr. banske uprave.
♦	Brez zdravega spanja smo samo pol ljudje. Izogibajte se vsega, kar lahko slabo vpliva na ta vrelec življenjske sile. V' mogoče niti ne slutite, toda kava, ki jo Vi tako ljiubile in fci jo še zvečer radi pi-jete, Vas lahko prikrajša za marsikatero uro sladkega spanja. Temu je vzrok strup za živce in srce, ki se nahaja v navadni kavi, a to je kofein. Zaradi tega pijte v bodoče samo kavo Hag. To je prava in zelo fina zrnata kava, ki ne vsebuje nl-kakega kofeina. Poizkusite vsaj fenkrat kavo Hag. Odi tega boste imeli samo koristi.
♦	Obrabljena peta pokvari eleganco najboljše oblečenega človeka. Pri petah Palma iz gumija, ki so rezultat znatnega tehničnega zboljšanja produkcije in prvo-
UŽIVAJMO POMLAD IN NEGUJMO KOŽO!
KOZA POSTANE NEŽNA IN PROZNA Z UPORABO
HORMONSKE KOŽNE KREME.
vrstne kakovosti, se gumi le prav počasi in enakomerno obrablja. Zahtevajte torej, da vam čevljar pritrdi na pete Palma pete iz gumija.
♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Danes sveža pošiljka
S K U Š E (Scombri)
Din 6.— za kilogram v trgovini O G R I N C, GRADIŠČE,
in Pogačarjev trg.	4575
Iz Lfubljane
k
u— G. bann dr. Puea je včeraj celotni občinski svet ljubljanski izročil diplomo častnega članstva mesta Ljubljane. Sprejem je bil točno opoldne. Diplomo, ki je res lepo delo našega umetnika v pisavi Stanka Glad-nika, je izročil župan dr. Ravnihar s kratkim nagovorom. G. ban je v zahvalo poudaril veliko radost zaradi izrednega počašče-nja. Omenil je razne potrebe mesta Ljubljane, zlasti univerzitetno knjižnico, šolsko polikliniko in III. državno gimnazijo. Zagotovil je, da bo vse te akcije podpiral. Ob slovesu je g. ban izročil županu 5000 Din za mestne reveže.
u— G. Paul Boncour, bivši francoski ministrski predsednik in zunanji minister, je včeraj zjutraj potoval skozi Ljubljano in preko Rakeka nazaj v domovino.
u— Predsednik mestne občine g. dr. Ravnihar Vladimir bo službeno odisoten iz Ljubljane od danes do nedelje. Nadomešča ga podpredsednik g. prof. Jarc Evgen.
Dežni plašči »Dolomit"
za
turiste, kolesarje in ulico CENIK ZASTONJ!
B. KOLE & PREDALIČ
LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 6
u— železničarska slava. Letos že tretje leto bodlo slavili naši železničarji skupno z brati iz jluga svojo slavo sv. Konstantina na dan 3. julija. Da bo ta praznik res združil vso veliko želesničarsko družino in njihove priijatelije bo piriredlitveni odbor tudi letos pripravil primerno proslavo na dan pred praznikom, v nedeljo dne 2. junija. Proslava bo na prostem v Matjano-vem gaju pri gosrttilni g. Matjana v Viž-nmrjih poipoldne od 14. ure dalje. Za razpoloženje bosta skrbela godtba ln pevski zbor »Sloge«, za ostale ugodnosti pa dobro založeni in — kar je glavno — ceneni paviljoni. Prireditelji so mislili na vse, na staro in mlado; na dobro pupo in pa po, pa tudi na ples in veselje. Naj vidiljo gostje vsaj enkrat na leto »da znajo železničarji tudi razveselit«, ne samo voziti ljm-di«. čisti dobiček je namenjen socialnemu skladu krajevnega odbora Jadiranske straže, ki namerava takoj nato poslat?! čim več, okrepitve potrebne železničatrske de-ce na morje.
Pride
Luise Ullrich, Hermann Thimig
v prekrasnem filmu
DRAGA NEUMNA MAMICA
Theo Lingen, Leopoldina Konstantin
1
Prebivalstvu viške občine. V nedeljo ob pol 16. bo na občinskem trgu na Glincah slovesno zasajena spominska lipa in bo odkrit spomenik Viteškemu kralju, ki so ga postavila vsa društva in organizacije. Odbor za postavitev spomenika vabi vso visko javnost k tej slovesnosti in potem zvečer k svečani akademiji v Sokolskem domu. Odbor je izdal daljši proglas, v katerem pouda.ja: Vsa javnost naj se zgrne v nedeljo okoli skromnega spomenika, naj vidijo sosed j > od blizu in daleč, kaj zmoremo Vičani v svojem globokem patriotizmu!
u— P roti tuberkulozni teden od 19. do 26. maja. Kakor drugje po državi, tako bo tudi v Ljubljani v tem tednu več predavanj o obrambi proti tuberkulozi. Večino teh predavanj so prevzeli mestni zdravniki v zvezi s protituberkuloznlm dispanzerjem. Danes priobčujemo spored do sedaj določenih predavanj. Sreda 22. t. m. ob 20. uri predavanje pri »Ljubljanskem Sokolu« v Narodnem domu. — Vabljeni so vsi pripadniki vseh sokolskih društev. — četrtek dne 23. t. m. ob 8. uri predavanje v internatu »Mladika« in v gospodinjski šoli. četrtek dne 23. t. m. ob pol 18. uri predavanje v Mestnem domu za vse mestno delavstvo, četrtek dne 23. t. m. ob 20. u.ri javno predavanje v dvorani OUZD. Skioptične slike. Petek dne 24. t m. ob 20 uri predavanje v Sokolskem domu v šiški. Petek dne 24. t. m. ob 20. uri predavanje v šoli na Barju. Petek 24. t. m. ob pol 21. uri predavanje v Vajenskem domu v Lipičevi ulici. Skioptične slike. Poleg teh predavanj bodo mestni zdravniki predavali tudi po vseh ljubljanskih šolah.
u— Predavanje o tuberkulozi. V petek ob 20. bo predaval v dvorani OUZD g. pri-marij dr. F. Minar o temi: »Kako naj se borimo zoper tuberkulozo kosti in zoper njene posledice.« Predavanje spremljajo skioptične slike. Brez vstopnine! K predavanju je vabljena vsa javnost.
u— Društvo »Soča« opozarja vse prigla-šence za Oplenac kakor tudi one, ki s« nameravajo še priglasiti, de plačajo do nepreklicno 26. t. m. vožnjo za železnico in avtobus v znesku 170 Din pri tov Jurčiču Simonu, trgovcu, Tyrševa cesta ali pa po položnici na čekovni račun štev. 12.727. Dalje vas obveščamo, da priredi društvo »Tabor« iz Kamnika dne 2. junij« izlet v Kamniško Bistrico z odhodom lz Kamnika ob 8. uri. Sočani, udeležite se po možnosti tega izleta v velikem številu! Prireditveni ocrbor.
u— »Zlata Katarina« je nasflov filmski komediji, katero bo predvajala ZKD te dni v prostorih Elitnega kina Matice. Glavno vlogo v tej komediji nosi A. Ne-došinska, slavna češka Igralka. Komedija je izredno vesela in zanimiva. Smeha je toliko v nji, da človek ne pride !z krohota. Ta film se prišteva med najboljša češka dela. Vstopnina 3.50, 4.50. 5.50 in 6.50 Din. Ako se hočete res nasmejati in zabavati, ne pozabite na to prekrasno češko komedijo.
u— Zveza gospodinj opozarja na predvajanje o električni kuhi, ki bo danes ob 20. Breg 8. Pokušnja jedi. Vstop prost.
u— Državna II. dekliška meščanska šola v Ljubljani vljudno vabi starše in vse prijatelje mladine na šolsko akademijo, ki bo v šolski telovadnici v soboto 25. t. m. ob 16.30 za mladino, v nedeljo 26. t m. ob 17. za odrasle.
u— Pisarna »Zveze ugostlteljsklh nameščencev Jugoslavije«, član ženevske, «ekcije Ljubljana, se je preselila iz dosedanjih prostorov v Tavčarjevo ulico 6. (pritličije).
u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon
ima sivo j redni letni občni zbor danes ob 20. v Mestnem domu.
u_ Ljubljanska Sokolska društva vabijo svoje članstvo in naraščaj na predavanje brata dr. Frante Misa o tuberkulozi v zvezi s protituberkuloznim tednom, zlasti v pre-prečenju nastanka te bolezni z rednim udejstvovanjem v sokolskih telovadnicah. — Predavanje bo danes 22. t. m. ob 20. v mali dvorani v Narodnem domu.
u— Seja akademske akcije bo danes ob 11. na tehniki. Važno.
u— JNAD Jadran. V četrtek 23. t m. ob 20. se bo vršil obvezen Članski sestanek. Poroča tov. Uršič: Kongres in ustanovitev »a veza. — Odbor.
u— APZ. Bedni občni zbor z običajnim dnevnim redom bo v petek 24. t m. v balkonski dvorani na univerzi. Odbor.
u— Primorski akademiki. Drevi ob 20. bo v klubovem lokalu redni članski sestanek. Predava g. dir. čeirmelj. Pridite visi in točno.
u— Stenografsko društvo priredi danes 22. L m. ob 20. na trgovski akademiji predavanje: Pogostost besed in neuporabljeni znaki v slovenski stenografiji. Predaval bo g. dr. B. Svetelj. Vsi, ki ee zanimate za napredek stenografije, dobrodošli!
u— Bdeči križ, pododbor Ljubljana. Seja upravnega odbora bo v četrtek 23. t. m. bb >8. v pisarni Rdečega križa, Delavska zbor-, uica.
BIRMANSKA DARILA
kupite zelo ugodno pri tvrdki
H. SUTTNER
Prešernova 4
v
i
| Velika izbira ur, zlatnine L t d. | ♦♦♦♦*♦•♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
u— Putnikovi avto-izleti. 26. t. m. Logarska dolina, 125 Din; 30. t. m. Opatija, 195 Din. — Prijave za Opatijo do 2?. t m. — Binkošti: Plitvice^Crikvenica, 455 Din; na Koroško, 415 Din; odhod v nedeljo ob 5. Benetke, 685 Din. odhod v soboto ob 14.. — Prijave do 31. t m.
u— čuden poskus samomora. Ko Je včeraj malo pred 11. uro patruljiral stražnik po Tjrrševi cesti pri Stadionu, je postal pozoren na neznanca, ki je na športnem igrišču sloneti na ograji. Ko ga je stražnik vprašali, kaj išče tam, ni dal besede od sebe, pač pa se je vpričo stražnika nekajkrat sunil z odprtim nožem po vratu. Stražnik je stopil na igrišče, kjer se je samomorilec medtem že zrušil na tla. Bil je 5 letni kamnosek F. Z. iz Zapuž pri Zg. šiški. ki si je očitno v hipni duševni zmedenosti segel po življenju. Stražnik je takoj poklical reševalce na pomoč, ki so nesrečnika prepeljali na kirurški oddelek. Njegovo življenje je izven nevarnosti.
u— Novost za fotoamaterjel V soboto je v Ljubljani prišel v promet nov film, ki nosi naslov »Tonrist« film v zalogi trgovine Foto Tourist Lojze Smuč. Aleksandrova cesta 8. FIlm je zelo odffiičnih
tfmmitlC.
njcurwfu>tnjyši,
kvalitet 17/10° Din (27° Sob.) in bo našel eotovo mnogo odjemalcev. T>id& zunanje je zavoj odlično opremljen. Na ziatean ovoju je v modri barvi natisnjen SJubljaai-ski grad z nebotičnikom. Poizkusite novi film! Pazite na negatSve, ker je tujsko-prometna revija »Jugoslovanski turista« poklonila 100 nagrad za najlbol^e posnetke na »Tourist® filmu. Podrobnosti o zanimivem razpisu dobite natisnjene od sobote dalje v trgovini Foto Touristoa na Aleksandrovi cesti. Bna izmed prvih nagrad ene od desetih skupin je brezplačna vožnja z vso oskrbo v i. razre<fcn paril i ka Jadranske piovidfee na progi Sušak-Kotor Sušak. Ne pozabite: Tourist fftm in 100 nagrad.
Iz Maribora
a— Skrb za naše obmejno šolstvo. Kakor znano, si je tukajšnja Ciril-Metoctova podružnica nadela važno nalogo, kako izvesti gradnjo novega šolskega poslopja v Gradišču. Kako nujno potrebno je novo šolSko poslopje, dokazuje okolnost, da je sedaj v šolski sobi, ki se nahaja v kmečki hiši in ki meri jedva 35 kv. metrov, natrpanih do 60 otrok. To je prava ječa za ubogo deco. Zato je akcija tukajšnjih podruž-nik CMD tem hvalevrednejša, da je izvršila vse priprave za gradnjo prepotrebne nove šolske stavbe. Upati je, da bo novo šolsko poslopje še v teku tega leta izročeno svojemu namenu. —- Načrti so že izdelani, stroški znašajo po proračunu 327.000 Din. Kakor znano, sta obe mariborski podružnici CMD mislili že pred vojno na ustanovitev slovenske šole v Studencih, in se je v to svrho ustanovilo društvo, ki je nakupilo potrebno zemljišče, dočim je CMD kupila dve hiši, ki bi se preuredili v slovensko šolo. Po osvobojen ju je ta potreba prestala in se bosta obe hiši v Studencih prodali, z izkupičkom pa se bo zgradila šola v Gradišču. S tem se bo na naši severni meji postavila nerazrušna trdnjava nacionalne in državljanske zavesti.
a— Primadona ljubljanske opere gostuje, V soboto 25. t. m. gostuje v »Hoffman-novih pripovedkah« odlična ljubljanska operna primadona ga. Zlata Gjungjenac -Gavella. Pela bo vse tri sopranske partije lutke Olimpije, kurtizane Giulette in Antonije. V Ljubljani je dosegla v teh vlogah triumfalen uspeh.
a— Učiteljišče v Mariboru zasdgurano. Na svoječasno intervencijo učiteljskega društva za Maribor-mesto, o čemer smo svojčas poročali, je prejelo isto te dni od centralne organizacije v Beogradu obvestilo, da je tudi za Maribor učiteljišče za-sigurano. S tem odpade namera da naj bi
Bfl Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer PAVEL MTJNI ▼ drami
Jaz sem begunec
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—
molijo zame. Verujem v Boga.« Tak je bil testament velikega mojstra romantizma.
V teh petdesetih letih je znatno obledela njegova slava. Spori za Hugoja in proti Hu-goju še trajajo. Na drugem mestu (L. Z., 4—5, 1935) sem omenil značilno anketo pariških »Les Nouvelles Litterai-r e sc, ki kaže, da ima še vedno oboževalce in nasprotnike. Zanimiva bi bila primerjava med Hugojem in Anatolom Fran-c e o m, med predstaviteljema dveh polarnih tipov francoskega naroda, ki pa sta dala toliko srečnih križancev: med latinskim v klasično usmerjenost stremečim duhom in bujnim galskim temperamentom, ki vedno osvežuje in kvasi francosko kulturo. Victor Hugo ni bil francoski Latinec kakor Agatol France. Imel je nekaj sorodstva s srednjeveškimi trubadurji in zanesenimi vojščaki iz križarskih armad; bil je sorod-nejši »razbojniku« V i 11 on u in njegovi vulgarni pesmi, kakor pa šoli klasičnih poetov in posnemovalcev grško - latinske kulture.
Še vedno pišejo knjige zoper Hugoja. Medtem ko je n. pr. pokojni Louis B a r -thou videl v njem svojega mojstra, romal po njegovih potih, zbiral njegova pisma in pisal študije, misli nedavno izvoljeni »nesmrtnih« Claude F a r r e r e, da je Hugo »ubožec, ki je svoje delo poplavil od enega konca do drugega s samim uboštvom<?., a Georges Bara uit je malo pred današnjo petdesetletnico Hugojeve smrti objavil spis o Hugoju kot vrhovnem duhovnu demagogije.« Klasičen okus in romantičen tempe-
rament si neugnano segata v lase. Hugo še ostaja problem. Njegove politične ideje je kakor stare bandere razcefral oster krivec sodobnosti, toda Hugojeva človeška verovanja niso mrtva, zakaj nobena ideja, ki iskreno stremi po osrečenju človeštva, ne more umreti- dokler ni človeštvo doseglo popolne sreče, najvišjega optima. Mornet pravi o Hugoju: »Kar je njegova lirična poezija izgubila na globini, je često pridobila na svoji človeški vrednosti.« To bi lahko rekli tudi o njegovem oftalem delu. V dobi, ko se tolikanj prerekamo o bistvu in namenu tako zvane socialne literature, je treba omeniti dva njena pionirja v francoskem slovstvu: Hugoja in Zolaja. Kdo je so-cialnejši: avtor »Miserables« ali pisatelj »Germinala«? Romantik Hugo je pisal svoj roman s sočutjem, z usmiljenjem; strastno se je postavil na stran ubožnih in preganjanih. Napravil je iz socialnega izkoriščanja zadevo človeške vesti in odgovornosti. Zola je bil bližji materializmu; ni kakor Hugo veroval v prvotno človeško dobroto, marveč v prvinsko silo zveri v človeku, zato ni apeliral na srce, temveč na razum. Odtod njegova vera v revolucionarno dejavnost. Jasno je, da je Zolajeva metoda bliž-. ja smotru, toda če bi bila zmagala Hugojeva, bi bila zmaga trajnejša. Kajti izpre-meniti gospodarski red, še ne pomeni iz-premeniti človeka. Če ie na dnu nas vseh beštija, kdo more jamčiti, da se le-ta tudi v »socialističnem paradižu« ne pojavi v novih oblikah? Treba je najti sintezo mod umom in srcem, med gospodarstvom in etiko, med materijo in duhom Vsaka enostra-nost se je vedno maščevala z nepopolnostjo,
a nepopolnost je vodila v nove boje, v nova usodna iskanja nedosegljive >popolne sreče.«
Literarno je Victor Hugo izšel iz Cha-teaubrianda in ves njegov romantizem se je razvil ob blagoslovu pisatelja »Attale« in »Reneja«, ki nam je danes še najbližji po svojem pričevanju >Memoires d' autre tombe«. Svit Rousseaujevih idej in solnce Chateaubriandovega dela osvetljujeta prve brazde Hugojevega obsežnega in rodovitnega literarnega polja. L. 1822. je dvajsetletni Hugo (r. 1802) izdal prvi zvezek svojih »Od«, ki mu je štiri leta pozneje sledila zbirka »Odes et Balladesc. Ce odpremo Eckermannove Razgovore z Goethejem, najdemo že 1. 1827. daljšo sodbo o Hugoje-vih pesmih. »Er ist ein entschiedenes Talent,« pravi v svojem v/eimarskem Olimpu Zevs nemške literature in poudarja realizem v. njegovi poeziji. Štiri leta pozneje sodi že drugače: >ein schones Talent, aber ganz in der unseligen romantisehen Rich-tung seiner Zeit befangen«, lep talent, ki se je ujel v nesrečno romantično smer svojega časa.
V istem letu, ko je Goethe prvič hvalil Hugojev talent, je izšla Hugojeva drama »Croimvell«, čije predgovor je pomenil pravi manifest nove romantične šole. V poeziji so sledile še zbirke »Orientales« (1829), »Feuiller d' automne« (1831), »Chanis du crepuscule« (1835) in druge; že 1. 1831. je izšla njegova mogočna vizija srednjeveškega Pariza, roman »Notre - Dame de Pariš« (slovenski prevod dr. • Janka T a v z e s a).
Toda največji uspeh, prvi zmagoslavni predor mladega romantizma v javnost pomeni premiera igre >Hernani« (1830), ki je danes domaiega mrtva zbirka dejanj in scen, ki pa je takrat užgala celo generacijo (treba je samo čitati, kaj piše o premieri te igre Th. Gautier). Izmed poznejših dram je treba še omeniti: »Le Roi s'amu-se«. »Lucrece Borgia«, »Ruv Blas« in dr.: večidel pesnitve brez dramatske sile. Obsežno je Hugojevo epično delo: »Legende des siecles« in dr. Mornet pravi, da je bil najoriginalnejši v epiki. Tu, prav kakor v liriki, je vpeljal nov pesniški jezik in tako ozdravil delno sklerozo klasicizma. Nič manj obsežen, nov in originalen Je v prozi: od romana »Notre - Dame de Paria« preko »Les Misčrables« (1862—1866) sega dolga vrsta Hugojevih spisov tja do romana »Quatrevingt - treize (slovenski prevod Fr. T e r s e g 1 a v a), spisanega pod vtiskom sedanskega poraza Francije, izgube Lorene in še svežih spominov na komuno (spis je izšel 1. 1873.). Vmes je tudi množica esejističnih knjig, spominov, političnih spisov.
Da, politik. Ta virtuoz fantazije in pesniški oblikovalec stremljenja in hrepenenja romantizma, predstavitelj vseh njegovih zavestnih protislovij, je bil politično delaven zlasti v leti hl845—1851. ko je moral v pregnanstvo; odslej pa vse do proglasitve Tretje republike je živel delno v Belgiji, največ pa na otoku Guernesev, kjer so nastale obtožujoče, patetično politične knjige, kakor so »Chatiments«. V HugoieVi naravi se je potreba akcije nenehoma izravnavala s potrebo mirne kontemplacije: dva tečaja njegovega duha, ki nista mogla obstajati
drug brez drugega Njegova neizmerna popularnost je zavisela od tega„ kar je Ba-rault z ošabnostio clerca imenoval Hugojeva demagogija. Toda romantiki so se že izpočetka približevali ljudstvu in iskali pri njem navdihnjenja in tvarine. Politika ni bila samo zadeva »realnega življenja«, marveč luna, ki so ji šele ideje in čuvstveni zanosi dajali svetlobo. Romantizem je stremel po totalitarnosti: objemal je celega Človeka. In Hugo je hotel s poezijo dvigati ljudstvo, narod, človeštvo. Bil je »glasnik dveh velikih občutij, ki sta kot forma banalni, a potrebni: ljubezni do rodbine, do otrok, ljubezni do domovine, veselja do življenja, pomešanega z melanholijo minulosti, spominov in tuge, ljubezni do narave, usmiljenja s slabimi in ponižnimi, zaupanja v trud in napredek.« (Mornet).
Lanson pravi, da je bil ta veliki pesnik mož povprečne inteligence« in "da je imel »ob pomanjkanju jasnih idej energične tendence« — prav to, kar vidimo danes pri tolikih pisateljih, ki se oglašajo k socialni problematiki časa. Toda ta »povprečna inteligenca« je imela velik vpliv in številne odmeve v ljudstvu, zakaj za njo je stalo plamteče človeško srce. Vzemite Hugoju srce, pa ste mu vzeli mnogo, če ne vsega. Nad pepelišče minljivih besed, ki jih toliko ostaja v vsakem delu. vstaja človeška toplota Hugojeve osebnosti še danes, in ko njega čitamo. se zdi, da ni tako ledeno niti v naši mrzli dobi.
Generalski sin Hugo je bil »ljubljene«-srefe«: iz njegovega življenja bi lahko mnogo povedali, zlasti o dveh ženskah, ki
fcdlo ▼ bodoče učitelj«* le na sedeža banovine.
a— Gostovanje Ljubljančanov bo v juniju. Nameravano gostovanje ljubljanske drame se je preložilo na prve dni junija. Rezervirane vstopnice ostanejo v veljavi. Friglase sprejema gledališka blagajna do konca maja Od mariborskega občinstva je odvisno, da gostovanja ne bo treba defini-tivno odpovedati!
a— Nove naprave se vršijo na Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju. Gradi se novi paviljon, razširja in popravlja se kopalni bazen ter se na novo urejajo posamezna igrišča Vse je marljivo na delu, da bi se našim malim pripravilo čim udobnejše in lepše počitnice na klimatsko zdravstvenem kraju pri Sv. Martinu na Pohorju. Zelene trate, dišeči gozdovi, planinsko solnce, čist zrak, voda za kopanje, tečna in izdatna hrana, vsakovrstne igre in izleti po Pohorju! Zdravstveno zaščito pa dajeta deci zdravnik tn sestra, ki sta stalno na počitniškem domu. Navodila in informacije v Dečjem domu, Strossmayerje-va 30.
a— Grob »e za grobom vrsti. V Košaklii 34 je umrla upokojena šolska upravitelji-ca Marija Zver - Z al a j, stara 67 let, na Meijskem hribu 56 Roza Raderjeva, stara 47 let, vdova po poduradniku drž. žel., na Tržaški cesti 45 zasebnica Eva Vel-ker, roj. Jurkovič, stara 78 let, na ptujski cesti 30 pa je pobrala neozdravljiva bolezen devetletno uradnikovo hčerko Terezijo Kocbekovo, žalujočim naše iskreno sožalje!
a— »Izlet t neznano«, ki ga priredi na praznik 30. t. m. Avtobusni promet M. P. s svojim luksuznim autocarom »Rdeči Fran-celj«, vlada med občinstvom veliko zanimanj«. Ker je na razpolago le še par mest, maj interesenti čim preje prijevijo udeležbo vodstvu avtobusnega prometa, Glavni trg 26, kjer dobe tudi oetale informacije. Telefon 22-75. Cena le 60 Din za osebo Najlepši tajniški izlet.
a— Uničevalka mladega življenja je je tika. O tej temi je predaval včeraj dopoldne ▼ veliki unionski dvorani mariborskemu dijaštvu zdravnik dr. Vari.
a— Utonil, v ponedeljek proti večeru se j«; hotel 251etni nameščenec falske graščine Hinko Garbič z ozkim čolničkom pripeljati do bližnjega splava. Colniček se se prevrnil, Garbič je izginil v globočini tik pred j<;zom falske elektrarne in se ni več pojavil na površju. Vsi poizkusi reševanja so ostali brez uspeha. Garbič ni bil plavač in je bilo zaradi tega reševanje otežkočeno, pa tudi v primeru, da bi bil plavač, bi bila rešitev prav težka ker je imel na sebi zimsko suknjo.
a— Pred malim kazenskim senatom so biti obsojeni včeraj vsak na tri mesece strogega zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let 39Ietni najemnik Andrej K!ančnik, 321etni najemnik Igrane Jeranovič ter njegova žena Neža, vsi trije iz ptujske okolice, ker so pri neki javni razpravi pred tukajšnjim okrožnim sodiščem v neki civilni pravdi po krivem prisegli.
a— Predrzna tatvina. Krošnjar I. N.
je v neki gostilni v Vetrinjski ulici nekega gosta, ki je k njemu prisedel, prav imenitno pogostil. Ko sta se med vrati poslavljala, ga je neznanec z vso ljubeznijo objel, rato pa jo naglih korakov ucvrl po Vetrinjski ulici. Ko je krošnjar hotel ugotoviti. koliko je žrtvoval za dragega gosta, ji? zaman iskali po listnici, ki Je s pogoščenim gostom vred izginila.
a— Tolovaj! razsajajo po MlslinJ^ki dolini. Trgovcu Karlu Rojniku so odnesli iz skladišča pet %al belega platna v vrednosti 3000 Din, iiz mesnice Domenika Gajška so ukradli vso zalogo klobas in prek a j enega mesa v sktrpni vrednosti okoli 500 Din in razen tega še gotovino 400 Din. iz trgovine Ivana Rojnfka pa so odnesli raznega blaga za okoli 1000 Din vrednosti.
Iz Celja
e— Prvi nastop tamburašev mladinskega odseka D JO v Celju. Pred dnevi je bila prva glavna poskušnja tamburašev mladinskega odseka DJO v Celju v salonu g. Bernarda j a. Odsek, ki se je osnoval šele sredi januarja, je nastopSl že z 11 kosti in jih je izvedel v popolno zadovoljstvo vseh navzočnlh. Predsednik podružnice e. Holobar je v društvenem imen« čestital mladimi k lepemu uspehu. Prav tako se je zahvalil g. Bernardiju, ki je v razumevanju pomena obrtniške izobrazbe dal brezplačno na razpolago svoje prostore za učenje. Gosp. Bizjak je podal historijat razvoja odseka ter se budi zahvalil g. Bernardiju. Dne 26. t. m. namerava odsek priredi izlet v št. Jurij pri Celju, kjer priredi tudi koncert pod pokroviteljstvom tamkajšnje podružnice DJO. Odsek je lahko v ponos celjskemu obrtništvu. V kratkem ee bodo pričele pevske vaje in je g. Bernardi obljubil, da bo dal na razpolago »ačasino klavir ln prostor.
e— Gostovanje ljubljanske opore in re-priza »Glembajevlh«. Ljubljanska opera l&o uprizorila na praznik 30. t m. ob 16 v celjskem gledališču S-tolzovo opereto »Izgubljeni valček« in ob 20. opero »štirje
sta ga navdihovali s strastjo, ki je bila plemenitost, in s plemenitostjo, ki je bila strast; o ženi Adčli in ljubici Juliji Drone-tovi. Toda prepustimo to tistim, ki pišejo o Hugojevih ljubeznih; zdi se mi, da jih je
obdelal sam Louis Barthou.
★
Neobdelano je poglavje Hugojevega vpliva na našo književnost, na to, kako so pisali pri nas o njem in ga prevajali. Vsekakor — Hugo še ni odpravljen, ne v domovini in ne pri nas. Njegova zvezda ugaša? Toda še dolgo jo bomo videli in čutili, kajti bil je vroč pesnik in vroč človek. —o.
»Življenje in svet« priobčuje v pravkar izišli številki: astronomski članek ^Samomor' vesoljstva«, poročilo o zanimivem razkritju biološkega vpliva »težke vodeč, ki baje zadržuje starost, potopisno kramljanje dr. Ant. D e b * 1 j a k a >Po sinji Adriji«, članek »Notranje lice kovin«, pripovedno prozo Gustava Strniše »Zadnji jesihar«, nadaljevanje Essad - begove »Zarote zoper svet«, članek »Srce Azije« z aktualnimi podatki o ekspanziji Japoncev in njih imperialističnih ciljih V rubriki »Iz literarnega sveta« prinaša dr. Debeljaka članka v Mirana M. Pavičeviča »Narodnih pesmih« in o S. K. Sandana knjigi »La Bulgarie Nou-velle«. V rubriki »Šah« bodo posebno zanimali Vasje Di rra »Moji vtisi ? Šahovskega turnirja v Moskvi« Številne ilustracije in obilen drobiž izpopolnjujejo zvezek, ki stane v podrobni prodaji samo 2 Din.
gnottfani«, ▼ JrarfJo p« namerava ljubljanska drama ponoviti Krleževo dramo »Gospoda Glembajevi«, ki je dosegla pri premieri v Celja izreden uspeh. Rok za obvezno rezerviranje vstopmic v knjigarni »Domovini« za obe gostovanji poteče v soboto 25. t m. Gostovanji sta odvisni od odziva pri rezerviranju vstopnic.
e— Akademijo bosta priredili moška ln ženska podružnica OMD v Celju dme 9. novembra zvečer v Narodnem domu. Na ta datum že sedaj opozarjamo vsa ostala društva.
o— Umor pri 8v. Jakobu pred sodiščem.
V ponedeljek ob 8. zjutraj 6e bo pričela na okrožnem tsodišču zanimava razprava proti hlapcu Ivarnu Polenšku, posestniku Adamu Repcu in njegovi ženi Frančiški Repčevi zaradi umora prevžitkarice Elizabete Repčeve letos 18. februarja v oko Mci št. Jurja ob Južni železnici
e— Truplo novorojenčka je našel slikar Anton Majcen v ponedeljek okrog 15.30 pod mostičkom na Zrrinjskeg-a ulici za mestno narodno šiolo. Trupelce, ki je bilo
zavri to v pftatne to pokrtto s stsmo. Je
bilo že raapadSo. Majcen Je takoj obveafiB policijo, ki Je odšla na mesto najdbe,
km a Ki pa je prispel bu<M mestni fizik g. dir. Rebernik. Trupelce 60 spraviki na l>ol-mako pokopališče in ga tam pokopaffi. Trupelce je tako razpadlo, da ni mogoče ugotoviti niti spola niti dejstva, ali je bil otrok takoj po porodu usanrčen aH pa j* prišel mrtev na svet. Trupelce je ležalo pod mostičkom samo nekaj dni, ker bd s* bila sicer voda, ki je Mla v četrtek v jarku pod mostičkom, odmesis. 0©ivM®o pa je Ml otrok že dalje časa prej mrtev •in ga je nekdo šele pa~ed nekaj dnevi položil pod mostiček.
e— Dijaški kuhinji v Celju je poklonilo uradmištvo Cinkarne d. d. v Celju 670 Din namesto venoa na grob veletrgovca g. Iv. Ravnikarja, g. Albin Pečar, prokurist Cinkarne, pa je poklonil 150 Din.
e— Kino Union. Danes ob 16 30 in 20.30 zvočna opereta »Melodija srca« in zvočni tednik.
Gospodarske vesti
e= Kmetovalci io kmetijske zadruge se plačajo poslovnega davka na mlekarske izdelke. Na željo kmetijskega ministrstva je dal davčni oddelek finančnega ministrstva to-le pojasnilo: Davčni oddelek smatra, da se smatrajo sir, sirovo maslo in drugi mlečni izdelki, ki jih predelujejo poljedelci brez posebnih priprav in brez značaja industrijske in obrtne predelave, kot osnovni proizvodi in da takšen promet kmelov ni podvržen davku na poslovni promet. Na drugi strani pa glede na stilizacijo ČL 159. finančnega zakona za 1926/27 tudi niso podvržene temu davku kmetijske zadruge, lii poslujejo v mejah navedenega člena, čeprav predelujejo mleko v sir in sirovo maslo s posebnimi mehaničnimi napravami ali stroji. Ce mlekarske zadruge niso zadovoljne z odmero davka na poslovni promet, imajo pravico do pritožbe proti odmeri.
— Inozemci ne morejo postati delničarji Narodne banke. Narodna banka objavlja v »Službemih Kovinah«, da je bilo po njenih informacijah v zadnjem čaeu kupljenih 80 delmac Narodne banke (v objavi so navedene številke teh delnic in dosedanji lastniki) na račun nekega inozemskega državljana, čeprav je s členom 6. zakona o Narodmi banki prepovedan prenos delnic Narodne banke na inozemce. Zato opozarja Narodna banka, da &o taki postil neveljavni in da se ima po zakonu smatrati, da ne obstojajo in da niso nikdar obstojali. Narodna banka ne bo nikomur priznala delničarskih pravic, ki bi slonele na takih posdih.
= Pravilnik o prevozu potnikov in blaga t motornimi vozili. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister v sporazumu z ministri za notranje posle, za zgradbe, za promet in za socialno politiko predpisal pravilnik o prevqzu potnikov in blaga z motornimi vozili, in sicer v izvajanju člena 83. zakona o obrtih. Pravilnik vsebuje točnejše odredbe o izvrševanju prevoza potnikov in blaga z motornimi vozili, nadalje precizira, kaj je smatrati za redni prevoz potnikov, odnosno redni in občasni prevoz blaga in določa točen delokrog dela. Predpisuje tudi pogoje za izdajanje dovoljenj (koncesij), pri čemer je treba upoštevali zaščito že obstoječih podjetij, kakor tudi državnih ustanov. Nadalje določa pravice in dolžnosti podjetij, vsebuje predpise glede odobravanja voznega reda in tarife itd. Prehodne določbe pravijo, da so vsa podjetja dolžna v roku treh mesecev po uve-ljavljenju tega pravilnika prilagoditi svoje poslovanje temu pravilniku.
= Bančne bilance. Kakor smo že poročali, je nedavno Hrvatska sveopča kreditna banka kot prva zagrebška velika banka objavila svojo bilanco. Sedaj ji sledi Jugo-slavenska banka, ki ji je bila februarja odobrena sanacija, h kateri je, kakor znano, v znatni meri prispevala živnostenska banka v Pragi. Banka objavlja svojo bilanco za leto 1933. in 1934. Iz bilance za preteklo leto je razvidno, da je imel zavod ob koncu lanskega leta za 25.4 milijona Din gotovinskih sredstev in terjatev pri denarnih zavodih, kar je znatna vsota glede na skupni znesek aktiv v višini 506 milijonov dinarjev. Delniška glavnica znaša sedaj 30 milijonov Din v temeljnih delnicah in 20 milijonov Din v prvenstvenih delnicah. Poleg tega je vnešen v bilanco specialni rezervni fond v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov v višini 25 milijonov. Vloge na knjižice so znašale ob koncu lanskega leta 106 milijonov Din, vloge v tekočih računih pa 45 milijonov, skupaj 151 milijonov.
= Stanje hmetjskih nasadov. Hmeljarsko društvo poroča 21. t m. Nujno zaže-ljene padavine so sicer prišle, vendar pogrešajo rastline toplejših noči (doslej so nočne temperature znašale samo 4 — 5 stopinj C). Hmelj je kljub temu zrastel v zgodaj obrezanih nasadih že pol metra visoko, je zdrav, svež in krepak.
= Znižanje železniške tarife za riž. Z odlokom prometnega ministra se z 28. t. m. zniža tarifa za prevoz oluščenega in neolu-ščenega riža. Za prevoz oluščenega riža z Rakeka v Ljubljano, glavni kolodvor bo znašala voznina 7.70 Din za 100 kg.
= Izplačilo osmega kupona stabilizacijskega posojila iz leta 1931. Državna hipotekama banka obvešča imetnike jugoslovenske tranše 7% mednarodnega stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije iz leta 1931., da je osmi kupon plačljiv dne 1. junija t. 1. in da se od tega dne lahko vnovči pri bančni centrali in pri njenih podružnicah.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Janeza Gubanca, posestnika in trgovca v Vodicah pri Kamniku (poravnalni upravnik dr. Dominik Žvokelj, odvetnik v Kamniku; prijava terjatev do 15. junija, poravnalni narok 22. junija ob 9. v Kamniku, ponudba 50 odst.).
= Dobave. Direkcija državnih železnic, splošni oddelek v Ljubljani sprejema do 28. t m. ponudbe giede dobave 10 knjig Stillingovih tabel. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 6. junija ponudbe glede dobave 2500 m jeklenih vrvi in 6 parov nepremočljivih jamskih oUek. Komanda pomorskega letalstva Divulje sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 1200 gumastih balonov za preizkuševanje zračnih struj, do 6. junija pa glede dobave 25 ročnih signalnih svetiljk in 50 rezervnih žarnic za te svetiljke. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 1. junija ponudbe glede dobave žice, do 15 junija pa glede dobave medeninastega materiala. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 6. junija ponudbe glede dobave separatorja za olje. Dne 1. junija se bo vr-» šila pri ekonomskem odseku direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani licitacija glede dobave pisarniških potrebščin. Dne 7. junija se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo 600 dežnih oblek, 8. junija glede dobave 6500 kg usnja. 11. junija pa glede dobave 19.300 vrvic za kape. Dravska delavnica v Ljubljani sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobave lesa.
Borze
21. maja.
Na ljubljanski borzi sta se devizi Ne\v-york in London danes ponovno nekoliko okrepili. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 9.10 — 9.20. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.1550. v angleških funtih po 237 44. v grških bonib po 32.50 in v španskih pezetah po 6.15.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci zaključena po 370 (v Beogradu po 372 do 372.50). Pri nadalje čvrsti tendenci se je
Prav tako
kakor žena moža,	^
eiei ip
IZDELEK: »UNION« ZAGREB
7°/o investicijsko posojilo trgovalo le po 75, dočim je bil v Beogradu promet po 78 do 78.50. Tudi 6°/o begluške obveznice so se trgovale nižje nego v Beogradu, namreč po 64.50 (v Beogradu po 65.25 — 66). Med državnimi vrednotami je bil zabeležen promet še v l°/o Blairovem posojilu po 67.50. Končno so bili zaključki v delnicah Priv. agrarne Lanke po 227 in v delnicah Šečerane Osijek po 142.50. Delnice Narodne banke so nadalje čvrste in notirajo 6100 do 6400.
Devize.
Ljubljana. Z všteto premijo 28.5 6/e Amsterdam 2975.70—2990.29, Berlin 1758.08— 1769.95, Bruselj 742.85—747.92 Curih 1421.01—1428.08, London 215.91—217.97, Newyork 4364.33—4400.64, Pariz 289.60— 291.03. Praga 182.91—184.02 Trst 361.71— 364.79 Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.10—9.20.
turih. Beograd 7.02. Pariz 20.38, London 15.2250. Ne\vyork 309.6250. Bruselj 52.3250, Milan 25.48, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.40, Berlin 124.50, Dunaj 58, Stockholm 78.45, Oslo 76.45, Kobenhavn 67.95, Praga 12.88, Varšava 58.2250, Atene 2.98, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 370 — 372, 7*/o investicijsko 79 — 81. 8%> Blair 78. — 79, 7°/» Blair 67 — 68, 4°/» agrarne 45 — 47, 6°/fr begluške 64 — 65.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 370 — 374, za maj - avgust 370 — 374, 7°/» investicijsko 80—82, 4°/o agrarne 46—47.50, 7°/o Blair 67.25 — 67.75, 8°/o Blair 77 — /9, 7% Drž. hipotekama banka 72 — 75, Ti* stabilizacijsko 75 den., 6°'o begluške 64.50 do 65; delnice: Narodna banka 6100 — 6400, Priv. agrarna banka 228 _ 229, Trboveljska 125 den., šečerana Osijek 14o — 150.
Beograd. Vojna škoda 371.50 — 372 (372 do 372.50), 7°/o investicijsko 81 — 82, 4"/o agrarne 47 _ 38. 7%» stabilizacijsko 78 den. (78 — 78.50), 6°/o begluške 65.50—66 (65.25 — 66), 8% Blair 76 — 78.50, S0/« Blair 67 — 67.50, 7°/» Drž. hipotekama banka 72 den., Narodna banka 6000 — 6100, Priv. agrarna banka 229 _ 230 (230).
Dunaj. Državne železnice 25.30, Trboveljska 14.21, Alpine-Montan. 12.15.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona desk, smreka - jelka.
ŽITO.
+ Chicago. 21. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 86, za julij 89.75, za september 90.3750, za december 92.50; koruza: za julij 81.75, za september 75.v 5.
-1- Winnipeg, 21. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 85, za julij 86.8750.
-I- Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franco nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 128 _ 130; banatska, 78 kg težka po 126 — 128; oves: slavonski po 97 — 99; koruza: baška po 71 — 73; banatska po 70 — 72; moka: baška in banatska >0« po 200 — 220; baška »2« po 18q _ 200; baška »5« po 160 — 180; otrobi: baški debeli po 95 - 100.
+ Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca je bila prijazna. Promet srednji. Pšenica baška potiska 128 — 132.50; slavonska 130 — *132; sremska 126 — 128; baška 126 _ 129. — Oves: baški in sremski 95 — 97; slavonski 100 — 102. — Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg težki 125 — 130: jari, 67/68 kg težki 135 do 140. — Koruza: baška in sremska 69 do 70; banatska 67 — 68. — Moka: baška in sremska >0g« in »Ogg« 197.50—220; >2« 177.50 — 2C0; 25« 157.50 — 180; »61 140 — 152.50; »7« 115 — 120; »8« 92.50 do 95. — Fižol: baški in sremski, beli 122.50 do 125. — Otrobi: baški, sremski, banat-ski 84 — 85.
+ Somborska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca prijazna. Promet 54 vagonov. — Pšenica: baška, okolica Sombor 125—127; goinjebaška 125 — 128; sremska 125—127; banatska 126 _ 128: baška, banatska potiska in slavonska 128 — 130. — Koruza: baška in sremska 68 — 70. — Moka: baška >0g« in »Ogg« 197.50 — 217.50; »2« 177.50 do 197.50; >5« 157.50 — 177.50; »6« 142.50 do 157.50; »7« 112.50 — 122.50.
+ Budimpeštanska terminska borza (21. Tendenca stalna. Pšenica: za maj 16.05 do 16.10, za junij 15.71 — 15.72; koruza: za maj 12.30 — 12.35, za julij 11.27 — 11.28.
BOMBAŽ.
+ Liverpooi, 20. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 6.60 (6.60), za oktober 6.27 (6.32).
+ Newyork. 20. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.98 (11.98), za oktober 11.81 (11.84).
Iz življenja na dežel?
LAVERCA. Na predlog g. predsednika občine je bil pri občinski seji 19. t. m. soglasno izvoljen za častnega občana g. Ivan O g r i n. veleposestnik in trgovec na La-verci, v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil na kulturnem in človekoljubnem po-prišču za občino Rudnik pri Ljubljani. — Iskrene čestitamo!
Iz Litije
i— Lovski večer. Danes 22. t. m. bo prvi sestanek članov zasavske podružnice SLD izven sedeža v Trbovljah. Sestanek bo ob 20. uri pri Urški v Litiji. Odvetnik dr. Ferdinand Ludvik bo predaval o novem lovskem zakonu. Vabljeni vsi! — Odbor.
Iz Ptafa
i_ Borba jetiki. Ljudska univerza ZKD
vabi v četrtek 23. t. m. zvečer po šmarni-cah k predavanju dr Orla o jetiki. Predavanje je brez vstopnine in bo v osnovni 1 šoli.
Gospodarstvo
Zaposlenost v Sloveniji
Okrožni urad aa zavarovanje delavcev v Ljubljani je sestavil statistiko o gibanju članstva v mesecu aprilu, iz katere je razvidno, da se je število zavarovanih članov od marca na april zaradi običajnih sezonskih razlogov povečalo od 74.018 na 77.412. torej za 3394 članov (lani se je od marca aa april število zavarovancev povečalo za 3269) Kakor znano, je v marcu po daljši dobi prvi-krai število zavarovancev padlo pod ustrezajoče število v istem mesecu lanskega leta, m sicer za 88 članov. V aprilu pa je bilo število zavarovancev zopet za malenkost večje nego lani v istem mesecu, in sicer za 37; v primeri z aprilom 1933, ko je bila zaposlenost najmanjša, pa je bilo letos za 3242 delavcev in nameščencev več zavarovanih. Zaposlenost ee torej letos giblje na lanskem nivoju, lani pa je bila zaposlenost nasproti letu 1933. že nekoliko večja.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v aprilu 22.43 Din, to je za 0.25 Din manj nego lani v istem mesecu in za 0.61 dinarja manj nego pred dvema letoma. Zaradi nižje dnevne zavarovane mezde j e bila skupne dnevna zavarovana mezda navzlic za malenkost višjemu članstvu manjša nego lani, in sicer za 19.000 Din, ker je v celoti znašala 1,736.000 Din.
Zaposlenost v posameznih strokah
Sezonsko povečanje zaposlenosti, ki smo ga zabeležili od marca na april (za 3394 članov), je v prvi vrsti pripisati pričetku gradbene delavnosti. Čeprav se gradbena delavnost ne razvija v enakem obsegu kakor prejšnje leto, se je število pri gradnjah nad zemljo zaposlenega delavstva povečalo nasproti marcu za 100®/«, in sicer za 1323 na 2623. Tudi pri gradnjah cest in vodnih zgradb znaša prirastek zavarovanih članov 319 (24.6%), pri industriji gradbenega ma-terijala pa 440 (15.2®/o). Sezonsko oži vrenje zaposlenosti je nastopilo tudi v oblačilni industriji. ^jer je zabeležiti prirastek 330 zavarovancev, in v gozdno-žagarski industriji,
110 milijonov za beograjsko pristanišče
Ministrstvo za promet je v sporazumu z ministrstvom financ izdelalo uredbo o ureditvi savskega pristanišča v Beogradu in o izboljšanju rečnega brodarstva. Na podlagi te uredbe se bo v nekaj tednih pričelo z gradnjo keja na Savi v dolžini 1000 m, pri čemer se bodo uporabljale jeklene plošče, ki so bile že pred leti nabavljene na račun reparacij iz Nemčije in ki omogočajo izgraditev keja v dolžini 1100 m. Vrh tega bodo zgradili Skladišče in vse potrebne moderne pristaniške naprave. Istočasno bodo pričeli graditi delavnice za popravilo plovnega parka rečne plovbe, ki je zelo potreben popravila. Zato je v uredbi predvideno, da se bo poleg ureditve savskega pristanišča pristopilo k obnovi plovnega parka državne rečne plovidbe. Skupni kredit za ureditev savskega pristanišča in za obnovo ter popravilo plovnega parka državne rečne plovidbe znaša 110 milijonov Din. Kakor poročajo iz Beograda, bo to vsoto dala državna Hipotekama banka. Promet beograjskega savskega pristanišča se je po vojni znatno povečal in znaša sedaj 1 milijon ton na leto, dočim je pred vojno znašal le okrog 200.000 ton
Emisija prve transe mili-jardnega posojila za javna dela
Na osnovi uredbe o financiranju javnih del v svrho oživljenja narodnega gospodarstva in omiljenja brezposelnosti od 2. februarja t. 1. bo, kakor znano, finančni minister najel v dveh letih srednjeročno posojilo v višini ene milijarde dinarjev. Na osnovi te uredbe je ministrski svet že v marcu na breme tega milijardnega kredita izdal razpored za gradnjo cest s predvidenim izdatkom 568 milijonov Din. Vršijo se že priprave za te gradnje in tudi nekatere licitacije so se v ta namen že vršile, tako da se bo polagoma pričelo z gradbenimi deli. Zaradi tega bo treba pričeti z emisijo tega milijardnega posojila, ki pa se bo izvršila postopno kakor bo to zahteval obseg in napredovanje začetih javnih del.
Sedaj so že določeni pogoji, po katerih bo emitirana prva tranša tega posojila, ki bo znašala 100 milijonov dinarjev. Izdani bodo petletni boni. ki se bodo emitirali al pari z obrestno mero 5 odst. in se bodo amortizirali v 5 letih od dne emisije. Ta prva tranša v višini 100 milijonov bo emitirana 1. julija t. 1„ amortizacija pa se bo začela 1. julija 1936. in bo končana 1. julija 1941. Nadaljnje emisije se bodo izvršile po potrebi, kakor bodo pač napredovala javna dela iz milijardnega kredita, odnosno kakor bodo dospevali roki za izplačilo teh del. Finančni minister dr. Stojadinovič je že predpisal podrobna navodila glede angažiranja kreditov za izvajanja teh javnih del in glede izplačil za izvršena dela. Ta navodila določajo med drugim, da se smejo določeni krediti uporabiti samo za ona dela, za katera so bili predvideni, zato se mora strogo paziti, da bodo začeta dela dovršena v mejah kreditov, odobrenih z odlokom ministrskega sveta od 21. marca t. I. Ves izkupiček od emiti ranega posojila se bo polagal pri Državni
kjer znaša prirastek 333 zavarovancev. Nadalje se je povečala zaposlenost v kovinski industriji za 107 in v čevljarski industriji za 140. Značilno nazadovanje zaposlenosti pa beleži tekstilna industrija, kjer so bili v aprilu 103 zavarovanci mani nego v marcu. To nazadovanje nam kaže poslabšanje konjunkture v tekstilni industriji, zlasti če upoštevamo, da se je lani v aprilu število zavarovancev povečalo še za 256, predlanskim oa za 149.
Spremembe nasproti lanskemu aprila Kakor rečeno, je bilo skupno število zavarovancev v aprilu na isti višini kakor km, odnosno smo imeli letos celo za malenkost (za 87 članov) več zavarovancev. V posameznih strokah pa opažamo precejšnje razlike, in sicer predvsem v gradbeni stroki. Pri gradnjah nad zemljo je bilo letos v aprilu zaradi slabše gradbene delavnosti 8bb delavcev in .nameščencev manj zavarovanih nego lani in za 1293 manj nego pred dvema letoma; pri gradnji cest in vodnih zgradb pa znaša primanjkljaj nasproti lanskemu aprilu 744 zavarovance? odnosno nasproti predlanskemu aprilu 352. Skupaj je torej nasproti lanskemu aprilu padlo število z»y»" rovancev v navedenih dveh gradbenih strokah za 1610. Da pa je navzlic temu v splošnem stanje zaposlenosti letos enako k^kor lani, je pripisati okolnosrti, da se je v ostalih strokah zaposlenost »boljšala. Poleg gradbene stroke vidimo poslabšanje Ie Se v gozdno - žagarski industriji, kar je v zvezi s poslabšanjem izvoznih možnosti, zlasti v Italijo, in je bilo letos v aprilu v tej stroki 384 delavcev in nameščencev manj zavarovanih nego lani v istem mesecu. Prirastek članstva nasproti lanskemu aprilu beležimo v kemični industriji, kjer znaša 278 članov (17°/o), v usnjarski industriji, kjer znaša 267 (17.30/e), v živilski industriji 102, v gostinski stroki 204, v oblačilni stroki 155, v industriji gradbenega materi jate. 103 m v trgovini 448.
hipotekami banki na tekoči račun, s katerim bo razpolagal oddelek državnih dolgov in državnega kredita, ki bo vodil o vseh izdatkih posebne knjige o porabljenih vsotah za javna dela in bo potem sestavil poseben zaključni račun, ki ga bo predložil Narodnemu predstavništvu s poročilom glavne kontrole.
Emisija prve tranše posojila v višini 100 milijonov Din, ki bo izvršena 1. julija t. L, je že docela pokrita in zaradi tega privatne osebe pri vpisu bonov te tranše ne pridejo v poštev. Kakor je iz prejšnje izjave finančnega ministra dr. Stojadinoviča znano, se bo polovica posojila skupne vsote ene milijarde emitirala doma, druga polovica pa v inozemstvu.
Petnajsti velesejem
Naš velesejem se je v teku 15 let svojega obstoja izkazal kot važna ustanova našega gospodarskega življenja za gospodarski napredek države. Ni dvoma, da je blagostanje naše države in njenega prebivalstva odvisno v prvi vrsti od napredka in zdravega razvoja industrije in obrti, vele-sejmi so pa eno najboljših sredstev za pospeševanje tega razvoja. To so jasno pokazali praktični uspehi od leta do leta.
Ljubljanski velesejmi nudijo vedno bolj popolno sliko naše industrijske, obrtne in kmetijske proizvodnje, dvigajo samozavest naših gospodarskih in delavskih krogov, pritegnejo vse prebivalstvo k zanimanju za dvig naše proizvodnje in vzbujajo la-tentne sile k udejstvovanju in razmahu. Konzument, ki vidi solidne izdelke domačega truda, marljivosti, praktičnega smisla in lepočutja, obenem dobiva veselje do nakupa, proizvajalec pa do čim večjega na-pona vseh svojih sil; gospodarska delavnost slednjega in zanimanje prvega se družita v eno težnjo po napredku vseh tvornih sil našega naroda, po večanju splošnega blagostanja in dvigu življenjskega standarda vseh njegovih slojev.
Letošnji XV. pomladanski velesejem je pred nami. Posetniki bodo tu našli vse, kar potrebujejo in mnogo, za kar so do sedaj mislili da morajo naročiti iz tujine, češ da se ne izdeluje doma, ali pa, da so domači izdelki manj vredni oziroma dražji. Ogled velesejma bo marsikoga prepričal, da temu ni tako.
Razstavno blago bo razdeljeno v naslednje skupine: i. Strojna in kovinska industrija, fina mehanika. 2. Radio in elektrotehnika. razsvetljava in kurjava. 3. Avtomobili, motoma kolesa, dvokolesa, vozovi šport. 4. Kmetijski stroji in orodje, mlini, 5. Lesna industrija, pohištvo, pletarstvo, ščetarstvo, igrače. 6. Tekstilna industrija in konfekcija klobučarstvo, čipkarstvo, cerkvene potrebščine. 7. Usnje in konfekcija, krznarstvo. 8. Papir in pisarniške potrebščine. 9. Kemična industrija in fotografija. 10. Živilska industrija. 11. Stavbarstvo. 12. Glasbila. 13. Steklo, porcelan, keramika, bižuterija. 14. Razno.
Vrhu tega bodo prirejene posebne razstave, in sicer: prva velika gasilska razstava. ki bo pokazala razvoj in današnje stanje gasilstva pri nas: gospodinjska raz stava »Žena v obrti« ^Tehnični višek te razstave bo velika modna revija) razstava domače volne, razstava perutnine, ptic io kuncev.
Baker v jetrih
In svinec v papriki — Spektralna analiza - pomočnica za vsa področja človeškega znanja
Spektralna analiza obhaja letos svojo 75-letnico. Sicer so že kakšnih 40 let prej uganili zvezo med spektralnimi črtami in
kemično naravo žareče snovi,
a šele Kirchhoff in Bunsen sta spravila to odkritje v pravo metodo in pokazala kako ga je uporabiti v vseh mogočih področjih.
Danes skoraj ni namreč področja, v katerem bi se detektivske lastnosti kemične spektralne analize ne dale
spridom izkoristiti.
Da niti ne govorimo o pomoči, ki jo je dala pri. odkrivanju novih prvin in pri določanju kemične narave nebesnih teles, kjer je slavila prave triumfe, hočemo navesti le nekoliko uporabnih možnosti te čudežne pomočnice raziskujočega človeškega duha, ki javnosti niso splošno znane.
Z neko novo metodo, ki jo je sprejelo
že
mnogo zdravstvenih zavodov,
je mogoče n. pr. določiti, koliko bakra vsebujejo razni organi. To velja zlasti za jetra, kjer so odkrili, da se normalna količina te kovine nabere v njih šele med 5. in 15. letom življenja. Takšne analize niso
brez pomena, ker je šlo n. pr. za vprašanje, da-li ima
škropljenje trt z bakreno g a li c o
in povečana množina bakra v mladem vinu kakšno ulogo pri nastanku ciroze na je-tri hin drugih pojavih alkoholizma.
Svinec se nabira, kakor znano, predvsem v kosteh, toda s hrano
dovajamo telesu redno druge kovine,
kakor baker, cink, mangan, železo in srebro. že zelo majhne količine jedi zadostujejo kemični analizi s spektralno analizo za določitev količine teh kovin, ki prehajajo v telo. In s tem je mogoče povedati, kakšna naj bo
hrana v primerih raznih bolezni.
Mangan dobimo n. pr. skoraj v vsej rastlinski hrani, cin (iz pločevinastih škatel) v ribjih in drugih konservah, svinec v papriki, baker v ribjem mesu itd.
Zelo važna je postala kemična spektralna analiza za raziskovanje, koliko kovine vsebujejo
kamenine kakšnega ozemlja.
Kemična vojna In Italija
Javne vojaške vežbe v Rimu
Rimski listi poročajo o javnih vojaških vežbah, ki so se vršile na letališču v Cen-tocellu. Hotele so pokazati razna nova orožja in stanje kemične voine v Italiji.
Med manevri so neke dele letališča zastrupili s
plinom rumenega križa, ki je znan iz svetovne vojne. Nekoliko oddelkov zavarovane pehote je ško skozi za-plinjeno ozemlje, ne da bi jim to škodovalo. Potem so predvajali nove ognjemete, fosforne, dimaste in vžigalne bombe raznih sistemov. Posebno pozornost so zbudile majhne
termitne bombe, ki so jih metali na okope in so te z vro-
čino 3000 stopinj gladko preluknjale.
Vežbam je prisostvoval Mussolini, ki je tudi sam vrgel pet bomb raznih vrst. V drugem delu ozemlja so predvajali tudi pohod tankov skozi strupeni plin.
Ob zaključku je imel polkovnik Pellegri-ni govor, v katerem je med drugim dejal, da se italijanska vojna uprava zelo trudi preskrbeti armado z vsemi varnostnimi pripomočki
zoper kemično orožje, da bi mogla »izvesti potrebne represalije, če bi komu prišlo na um, da bi se pregrešil proti mednarodnim obveznostim, ki izključujejo rabo kemičnih vojnih pripomočkov.«
rlminalna križaljka
Sleparska vaba modeme reklame
Da bi imel kdo zavoljo križaljke opravka s policijo, doslej še ni bilo slišati, toda na Dunaju se je zgodilo tudi to. Trije bivši komunisti so
prevzeli v razpečavanje tisoče izvodov nekega lista. Razposlali so prospekte na najrazličnejše naslove in so obljubljali v njih ljudem, če bi naročili
Nov ameriški nebotičnik
visok 170 m
Labodji spev
Z dovoljenjem švedskih oblasti sta profesorja Nissen in Lindborg iz Stokholma ustrelila na severnem švedskem 20 divjih labodov, da bi ugotovila, ali te ptice v smrtni uri res »zapojejo«. Izid tega poskusa je bil negativen. Labodje pesmi nista slišala niti v enem primeru. Pač pa smatrata za možno, da bi mrtvaško hropenje velikih ptic iz neke daljave zamenjavali za melodijo, švedski tisk pravi, da ves problem ni bil vreden usmrtitve 20 lepih in že dovolj redkih ptic.
Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirilmetodar S
Velik pomen ima to posebno za iskanje zlata in drugih dragih kovin. Vrtalna jedra se dado brez težave preiskati v presledkih po 10 m, tako da je mogoče izdelati natančne geokemične globinske karte.
Poleg metode z Rontgenovimi žarki si je pridobila v novejšem času kemična spektralna analiza veliko ulogo tudi za
raziskovanje starih slik
in starinskih predmetov, že odlomki mili-gramov zadostujejo, da nam povedo, kakšne rudnine in koliko jih je v tej in tej barvi, iz tega pa je mogoče sklepati, od kod slika izvira, iz katerega časa, da-li ni potvorjena in kar je še podobnih vprašanj, ki zanimajo strokovnjaka. Tudi
stare nakite
in predmete vsakdanje rabe po muzejih so preiskali že s kemično spektralno analizo in so pri tem spoznali marsikaj zanimivega. V neki južnoafriški zbirki so zlate predmete iz Bolivije n. pr. spoznali po precejšnji primesi cina, ki ga v zlatu iz Peruja in Kostarike ni. Nekateri
»zlati« predmeti
sploh niso bili zlati, temveč iz neke zlitine brona in srebra, na predzgodovinskih zaponkah so ugotovili, da so sestavljene iz več delov, vsak del pa je bil iz druge zlitine. Matice, ki drže peresa, so vsebovale n. pr.
mnogo svinca,
da so bile dovolj mehke za pritisk. Doslej so na ta način preiskali večinoma manjše predmete, a ker ostavlja procedura na njih le neznatne sledove po obločnem plamenu in predmetov s tem ne poškoduje, začenjajo s kemično spektralno analizo preiskovati tudi večje, dragocene predmete, kar nam bo dalo marsikakšno
novo pojasnilo o stari tehniki, umetnosti in trgovini.
„Saj nisem otrok!"
Očividec o katastrofi »Maksima Gorkega*
. 'f-H. '"---Z


Letalo »M a k s i m Gorki« je bilo zgrajeno spomladi 1934 po načrtih znanega ruskega graditelja letal Tnpaleva. Imelo je 8 strojev, ki so razvijali skupno 7000 k. s. Z razpetimi krili je merilo v širino 64 m, kolesa so imela v premeru 2 m. Največja brzina aeroplana je bila 240 km na uro, njegov akcijski radij pa je znašal 1000 km. Na letalu je bila majhna tiskarna, fotomehanični laboratorij in radio aparat za oddajanje in sprejemanje. Letalo je imelo v glavnem agitacij«ki pomen
KARIKATURA
4 poskusne izvode tega lista in bi rešili priloženo križaljko, 300 Din nagrade. Križaljka je bila napravljena tako, da si z lahkoto rešil vse
vrste navzgor in navzdol,
na koncu pa je ostala še vrsta »D......s«,
za katero je bilo zapisano »šef vlade, ki je umrl, obnovitelj svoje dežele«. Tudi to ni bilo videti posebno težko, vrli Avstrijci so vsaj mislili: »Aha, to je bil Dollfuss!«
Pa ni bil Dollfuss, temveč — Diodotus, državni poglavar in obnovitelj
baktriške države okrog 1. 250. pred našim štetjem. Samo en človek izmed več nego 9000 reševalcev je uganil Diodota in si zaslužil 40 šilingov — temu so namreč rešitev povedali podjetni reševalci sami,
da bi imeli za svoje početje nekakšen »alibi«, a razpečevalci so zaslužili za naročila poskusnih izvodov lepo vsoto preko 160.000 Din.
Stvar bi šla dalje, da ni postala policija pozorna nanjo in vse tri aretirala. Zaradi sleparske reklamne metode, ki ji je za vabo rabila goljiufiva križaljka, pridejo pred sodnike.
Nemški državni kancelar Adolf Hitler, katerega včerajšnji govor o zunanji politiki so pričakovali politični krogi Evrope z največjim zanimanjem
Katastrofo ruskega veleletala »Maksim Gorki« je zakrivilo, kakor se zdaj vedno bolj jasno kaže,
nerazumljivo slavohlepje
pilota lovskega letala, ki je hotel na vsak način priti na film, ki bo prikazoval polet v zTaku.
Ta nesrečni človek, ki je pri katastrofi sam izgubil življenje, je bil letalec Nikola Bljagin. Njegovo lovsko letalo je bilo določeno za spremstvo »Maksima Gorkega«. Letalec Ribuškin, Bljaginov tovariš, je slišal, kako se je Bljagin pred startom pogovarjal na zemlji. Prepovedali so mu namreč, da bi se
vrtel okolu veleletala, toda Bljagin je zavrnil nekega tovariša-le-talca z besedami: »Saj vendar nisem otrok! Petnajst let že letam in vem kaj se to pravi!«
Ribuškin je imel na svojem letalu operaterja, ki je imel nalogo snemati polet za kino. Bljagin je začel kmalu uganjati
prepovedane akrobacije. Prvi looping mu je uspel, pri naslednjem pa se je zaletel v nosilno ploskev in povzročil katastrofo. Hotel je obleteti »Maksima »Gorkega« na desni strani.
Ribuškin in njegov spremljevalec sta natančno videla, kako je Bljaginovo letalo udarilo v desno krilo. Treščilo je natančno
v rezervoarje za gorivo.
Iz »Maksima Gorkega« je zasukljal črn dim. V trenutku se je letalo nagnilo na desno stran, a njegovi piloti so bili dovolj
prisebni, da so naklon takoj izravnali tn kakšnih 10 do 15 sekund je aeroplan letel dalje. Potem mu je odpadlo desno krilo, za njim še rep. Veleletalo se je v zraku prekucnilo in takoj nato je treščilo ea zemljo.
Bil je strahovit prizor, ki ga je
posnela fotografska kamera
do zadnje podrobnosti Toda Ribuškin je s tem posnetkom tvegal svoje življenje. Filmski operater je namreč zaradi trčenja v zraku dobil živčni napad. Pobesnel je in zgrabil Ribuškina za vrat ter mu je hotel iztrgati krmilo iz rok. Ribuškin ga je udaril s pestjo po glavi, da se je onesvestil in je s tem otel življenje sebi in njemu, letalo pa je očuval sigurne pogube. Nekaj minut pozneje je parkrat zakrožil nad razbitimi deli »Maksima Gorkega« in se gladko spustil na zemljo.
Kakor smo včeraj poročali, so ostanke trupel žrtev »Maksima Gorkega« sežgali. Pred žarami s pepelom sežganih trupel je defiliralo nad pol milijona ljudi. Nato so žare položili k večnemu počitku v samostanu Matere božje, kjer je pokopana tudi Stalinova žena. Moskovska vlada je prejela ob katastrofi veleletala izraze so-žalja iz vsega sveta. Edino, kar teži Rusijo ob tej težki izgubi, je zavest, da se ni primerila nesreča zaradi konstrukcije aeroplana ,ki je bil odlično delo v vsakem pogledu. Enodušno pa se poudarja, da se v bodoče ne smejo tvegati nobeni poskusi s takšnimi nedoglednimi posledicami.
Brez denarja ni vojne
Velik primanjkljaj v italijanskem držav, proračunu
Italijanski finančni minister Thaon de Revel je imel te dni v rimskem senatu ekspoze o državnem proračunu za leto 1935/36. V pregledu o finančni politiki fašističnega režima je poudaril, da bo vlada kljub nerednostim in nesigurnosti na mednarodnem denarnem trgu vztrajala pri zlatem standardu. Leto 1934/35 je izkazalo skoro tri milijarde lir primanjkljaja. V ta znesek je všetta vsota 620 milijonov lir.
za afriško ekspedicijo, ki jo Italija snuje proti Abesiniji. Denar
Qb smrti polkovnika Lawrenca
Mož, ki je vohunil in spletkaril v prid Anglije
V Woolu (Dorset) je te dni umrl Tho-mas Edmard Shaw, ki so ga po hudi mo-tociklistični nesreča prenesli v vojaško bolnišnico, kamor so pozvali k njegovi postelji več kirurgov-specialistov, med drugimi tudi telesnega zdravnika angleškega kralja.
Shaw je bil v angleški javnosti znan pod imenom »polkovnik Lawrence« in je bil nekronani kralj Arabije. Vse življenje je snoval, kako bi Arabijo priključil britskemu imperiju in se je zaradi tega spuščal v najbolj pustolovske podvige. Na angleškem dvoru so ga zaradi tega posebno cenili. O tem, kako je služil dvema gospodoma v eni osebi, pripoveduje naslednja prigoda:
Lawrence je nekoč spremljal Fejsala, zdaj že pokojnega kralja Mezopotamije, v zasebno avdijenco k angleškemu kralju. Oblekel se je bil v arabsko obleko s snež-nobelim burnusom, pasom in nakitom iz
Viktor H u g o
Francija je minuli teden otvorila spominske svečanosti na 50. obletnico smrti Viktorja Hugoja, avtorja »Bednikov« in drugih romanov in dram, ki so pomagale povzdigniti francosko slovstvo na eno najvišjih polic svetovne književnosti.
1. junija 1885 je ležala pod pariškim Slavolokom zmage na visokem katafalku krsta Viktorja Hugoja in čakala, da jo prepeljejo v Pantheon, kjer počivajo najzaslužnejši možje in duhovi Francije. Od tistega dogodka se pravkar obnavlja petdeseto leto.
če mineš bivši pariški trg plače Royale, sedanji trg Plače des Vosges v smeri iz Boulevarda Beaumarchais ter stopiš v štirikotni, z rožami zasajeni prostor, dobiš vtis samostanskega dvorišča. V sredi stoji mramorna postava jezdeca, ki predstavlja Ludovika Xm. Dva vodometa čevrljata na koncu drevoreda in otroci gonijo svoje obroče po peščenih poteh sem in tja. Mrko zrejo poslopja iz rdeče opeke in peščenih kvardov od vseh strani vate, redki so rent-niki in pokojninarji, ki pridejo zdajzdaj tod mimo. Na tem dvorišču nekdanje palače des Tournelles. je pustil svoje življenje v turnirju 1. 1559. Henrik n.
Mimo rojstne hiše slovite Madame de Sevimš prideš skozi hodnik z loki v muzej Viktor. Hugeja, kjer je nekoč bival veliki romanopisec. Soba, v kateri je umrl v Avsnue d' Eylau, je tu do zadnje podrob-
Portret Viktorja Hugoja iz L 181?
nosti verno posneta. V nji stojita spomenik Republike in velika sevrčška vaza, darili države. Ob steni je iz orehovine rezljana postelja, v kateri je veliki mrtvec zatisnii svoje oči. Na stenah so obešene mladostne risbe pisatelja, znane pod imenom »Fan-tasies d' Orient«. Tudi obrobljene suhe rože so tu, ki jih je Hugo 1. 1868. natrgal na waterlooškem bojišču.
Pred dvema letoma se je Pariz vznemiril zaradi rodbinskega spora o Hugojevi korespondenci med Hugojevo ženo in njenim prijateljem St. Beuvejem. Ce vprašaš muzejskega paznika, kako je s to zadevo, ti nemo pokaže vitrine s Hugojevimi risbami in karikaturami St. Beuveja in njegove žene. Hugo je vse to opremil s sarkastičnimi opazkami. Na steni Hugojevega muzeja pa visi tudi portret lepe igralke Juliette Drouetove, ki je veljala za pisateljevo navdihovalko. Hugo jeva žena jo je priznavala za Muzo svojega moža in ji je celo ponudila v svojem stanovanju prostor, toda Drouetova je odklanila ponudbo. Nastanila se je rajši v Chaletu.
Viktor Hugo je živel v izredno plodoviti dobi, ki je dala francoski književnosti in svetovnemu slovstvu še druge kneze francoskega duha: Lamartina, Dumasa in Balzaca. Sodobniki so ga imeli v velikih časteh in čislih. Cenili so ga in spoštovali, kakor se spodobi takšni osebnosti, on pa se je tudi sam zelo viteško obnašal napram njim. kar je v nemali meri dokazal v govoru, ki ga je imel ob Balzacovem pogrebu, kjer se je genij poklonil geniju in postavil zgled te vrste vsem za vse čase.
zlata in svile. Angleški kralj ga je zaradi tega posvaril takole: »Polkovnik, ali se spodobi za angleškega državljana in častnika, da se pojavi pred kraljevim obličjem v takšni obleki?« Lawrence je imel kaj hitro pripravljen odgovor. Dejal je: »Veličanstvo, če služi mož dvema gospodoma, kakor kaže moj primer, m mora žaliti enega izmed obeh, potem je prav, da žali mogočnejšega od njiju!«
Lawrence ni bil nikoli prijatelj velikih in hrupnih družb. Nekoč, bilo je že tik pred premirjem 1918., pa je le pristal na to, da pojde na obisk z nekim mladim diplomatom. Peljal je mladega znanca k vratom, kjer so ju sprejeli livrirani lakaji Ko so vprašali Lawrenca po imenu obeh gostov, jim je polkovnik dejal: »Javite prihod Ljenina in Trockega!« Sluga je zavpil imeni v dvorano, kjer je takoj zašumelo. Med gosti, ki so bili zbrani v družbi je bfl
namreč tudi angleški kralj Jurij V.
*
Pokojni Lavrrence je bil eden najzanimivejših pojavov v angleški kokraijalni politiki. Po poklicu umetnostni zgodovinar, je odpotoval na ukaz angleške vlade tik pred svetovno vojno v Egipt in pozneje v Arabijo, kjer je zaradi svojega jezikovnega znanja in diplomatske spretnosti izvrševal razne misije za angleški zunanji urad. V tej vlogi se je tako obnesel, da je ostal tudi po vojni v službi zunanjega ministrstva ter je v nekem oziru vodil svojo domovino v azijski politiki. Lawrence-Shaw je bil tisti ki je vrgel s prestola bivšega afganskega kralja Amanulaba.
Davčni popusti —
za nova imena
Po turškem vzorcu namerava afganska vlada pripraviti svoje podanike do tega, da bi si poleg vsaj enega osebnega imena omislili tudi družinsko ime. Doslej je zadostovalo samo osebno ime. Ker je pri Af-ganistancih že tako, da se vsakim reformam upirajo, obljublja vlada vsakomur, ki si nadene tudi družinsko ime, znaten popust pri davkih.
je porabila vlada že spomladi. Izdatki, ki so nastali zaradi mobilizacije in drugi stroški, pa so nakopali vladi poleg tega še 900 milijonov lir drugih stroškov. Da bi opravičili vlado, je minister pripomnil, da je tudi za privatno industrijo in za banke udarila ura spoznanja, da je za vedno minil čas podpor iz državne blagajne. Vsi, ki so doslej računali na žep države, se bodo v bodoče morali sprijazniti z mislijo, da mora vsakdo živeti
od lastnih sredstev.
Novi predlog državnega proračuna za l. 1935/36 izkazuje že vnaprej primanjkljaj nad poldrugo milijardo lir, s stroški za afriško ekspedicijo pa se bo luknja v državnem proračunu še bolj povečala m bo dosegla dve milijardi lir. TTiaon de Revel je popolnoma zamolčal kako kani Italija izravnati deficit v prihodnjem proračunskem letu. Primanjkljaj bo seveda še narasel, če bo v resnici izbruhnila vojna s Abesinijo, ki se zdi že naravnost neizogibna.
Pričeska v podobi ladje
O priliki prve prekomorske vožnje nove francoske ladje »Normandie« je neki francoski frizer napravil tej dami pričesko v podobi fregate iz 18. stoletja
VSAK DAN ENA
ANEKDOTA
generalu von dneh potrebu-
Hitler je dal sporočiti Rlombergu: »V štirinajstih <em 600.000 mož pod orožiem.«
Blomberg je odgovoril: »V tako kratkem času ne morem izvesti razorožitve.«
»Kaj pa te je prav za prav napotilo, da si kupil ta ogromen kip?«
»Veš, prijatelj, prepričan sem bil, da mi tega žena ne bo mogla vreči na glavo.«
Naši pomladni izprehodi
Kako snuje priroda, diha gozd
Pogled v laboratorij rastlin, ki presnavljajo ogromno vode
Ljubljana, 21. maja.
Ko se je budila pomlad in se je solnce spet vračalo k nam, še nismo opazili, da je zmerom več svetlobe krog nas. Kajti prirojena sta nam potrpežljivost in upanje, da bodo enkrat le minule dolge noči, ko se bo spet razlila na zemljo blažena svetloba v pozni večerni mrak.
Toda sedaj je maj in že na vse zgodaj plane v rani jutranji zori v spalnice beli dan. Kako nepriroden se nam zdi spomin na dolgočasno zimsko jutro, ko nas je še v mraku dramila prižgana luč! Svetlo, solnčno majniško jutro nas zbuja sveže in vliva v nas veselje n radost do dela. Ves božji dan se oziramo vedno znova iz svojih delavnic skozi okna na sinji nebesni svod, na zlate solnčne pramene, ki oblivajo stene in strehe sosednjih hiš. Kako lahek nam je korak, kadar sledimo svobodni skrivnostnemu klicu prirode, ki nas vedno znova izvablja v lilijočo, duhtečo naravo.
Povsod je mnogo zraka in svetlobe. Nehote smo hvaležni zakonom vesoljstva, da objamejo naš planet vsako leto zmerom ob gotovem času z morjem solnčne svetlobe. Pa naj se pomlad s cvetjem še bolj zakasni. blagodejna svetloba svojega vstajenja nikoli ne zamudi. Vedno bolj peša, odhaja na jesen, a tem čvrsteje se pomladi spet vrača, puščajoč na materi Zemlji človeškemu obstoju najdražje vtise prelepe menjave štirih letnih časov.
lirfiiiii
"ir^"-v ■ " ■	. V-
'Vi	- -i,"--
jrT jtr*'- - . '-.- i. -r :


RiBlI
Iz pestre zbirke tivolske pomladi, kakršno nam je tako lepo pričaral neumorni vrtnar, ravnatelj g. Lap: Ob glavni promenadi je zbujala splošno pozornost, vsa zavita v cvetje j a-ponska črešnja
V	človeku je že od nekdaj trdno zasidrana ljubezen do proste, neskvarjene narave. V davno minuli dobi, ki so se razprostirali povsod še temni gozdovi, je bil človek tako tesno navezan na svojo okolico, da si ni mogel misliti obstanka brez prostranih gozdov in jeklenih mišic, ki so morale biti pripravljene vsak čas na boj.
Dandanes so gozdovi že dokaj iztreb-ljeni. Na goličavah se je naselilo člove. štvo, razvilo poljedelstvo in živinoreja Priroda pa je vseeno še zmerom mikavna, privlačna za vse, ki si z izleti v naravo krepijo telo in duha. Na svežem zraku, v objemu solnčnega morja se vtisne človeku s temno zagorelo poltjo izraz zdravja, moškosti in odločne volje. V planinah se čuti izletnik tako lahkega, prerojenega, brez vsakdanjih morečih skrbi. Ob pogledu na krasoto krog nas, na ljubko izoblikovane doline in posejana polja pod nami nam za-vriska srce, vsi smo si bratje in sestre. Zato ni čudno, da se leto za letom množe prijatelji prirode, ki jih izvabljajo plani-ne v svoja prelepa naročja. Vsakteremu meščanu pa se odpira narava v neposredni okolici naših kamenitih mest, z vsem svojim skrivnostnim snovanjem, ki količkaj poučenemu očesu gotovo ne uide.
V	dvajsetih dneh maja je izvabilo solnce iz zemlje vse polno novega cvetja in odelo tudi kasnejše vrste dreves z zelenjem. Tivolski park in gozd, ta pisani herbarij najraznovrstnejše botanične zbirke, izpopolnjujeta neprestano svojo odejo. Zgodnje rastline so že pred tedni nastavile svoj plod, raznobarvnim tulipanom, mačeham, jegličem in narcisam so se med celo vrsto poganjajočih travnatih bilk pridružile blesteče zlatičnice. Na visokih stebelcih se ozirajo za solncem drobni rumeni cvetovi ripeče zlatice, na močvirnih tleh in ob potočkih pa je v sosedstvu preslice razgrnila svoje velike, zlatorumene cvetove kaluž-nica.
Zgovorno nasprotje temu zlatemu lesku trosijo drobni, modrooki cvetovi priljub1^-nih potočnic, ki jih ni zamenjati z za spoznanje ljubkejšo gozdno potočnico. Vsepovsod po travnikih in obrobju gozda se družijo s košatim regratom drobne mar. jetice in čašasti cvetovi raznovrstnih mrtvih kopriv.
V	svetlejšem gozdu že nastavlja svoje zelenje mračna volčja jagoda, na vitkem stebelcu, v bližini petoprstndka bo kmalu zanihal škrlatni cvet pomladnega grahor-ja Po^ trnjevim grmom trnoljice, ki ga je prelmlo ko sneg belo cvetje, se skriva trolistni jetičnik, čakajoč pravega trenutka, da požene lepo modro cvetje.
Vrtnice poganjajo popje, v košatem zelenju kostanjev so se odprli cvetoči, strum-norasli lestenci. Ojunačili so se topoli in jagnedi, celo jčsen in ostrolisti javor že dihata v svežem zelenju, žalostno vise očr-neli poganjki orehov, občutljivo mladje je zamorila minula slana. Le še debla plemenitih kostanjev čakajo vstajenja. Ko bo sedaj nežno, mehko bukovo listje polagoma otrdelo ko usnje, ko bodo kosmati poganjki vej pognali znova in oleseneli. bo pomladni čas zamenjal rožnik, nastopilo bo poletje
Taka je le po najvidnejših predstavnikih obeležena naša pomlad velikega travna. V prijetnem vzdušju na robu gozdne-
ga zelenja se ozreš na cvetoči travnik, kjer se na pisane cvetove obešajo pridne čebele in čmrlji, da nabero sladki nektar za prazne celice novo zgrajenega satja. Drobni zadnji nožici sta opasani s plodnim praškom, s katerim čebele pitajo svojo zalego. Skrivnostno je tu povezala narava dvojni učinek: s cvetnim praškom na nogah oplaja čebela cvetlice in sadno drevje, z donešeno hrano se doma pita in množi nov zarod. In ko se na travnikih in sadnem drevju poraja drobni plod, se v lepem dopoldnevu zaradi napolnjenih, pre-obljudenih panjev izselijo roji v nove domove, v radost in ponos umnega čebelarja.
Vsepovsod srečavamo prebujeni mrčes. Veselo frfota čez travnik drobni citronček, na grm seda črno pikasti belin. Toliko življenja in lepote, da se nehote zdrami želja po spoznanju klijoče podzemeljske sile, ki je odela bilke in drevje s tolikanj privlačno pomladjo.
Kako seme klije
Klice življenja imajo živali v jajcu, rastline v semenu, ki obdrži svojo klijočo snov mnogo delj, da ob povoljnih prilikah znova vzklije v življenje. Za prvi razvoj ima klica zadostno hrane v semenu, ki je skrbno zavarovano s posebno kožico pred vna-njimi vplivi. Po 15 let so držali učenjaki v posodi, napolnjeni s plinom in tekočinami semena lucerne, pa so izgubila komaj dvajsetinko svoje klijoče snovi.
Pred mrazom se brani seme z lahkoto. Nekatera zdrže v suhem prostoru tudi izpod —190°. Ako pa seme v vodi nabrekne, ga lahko že prvi mraz uniči. Seme, ki ga postopoma, na umeten način grejemo in sušimo, prenese tudi toploto 80 do 100° C na suhem zraku. V vlažnem prostoru pa pogine že pri 40° C- Vlaga tedaj zelo vpliva na ohranitev semena. Poljedelci to dobro vedo, zato shranjujejo in večkrat prezračijo semena v suhih shrambah. Pšenica in koruza kalita bolje nekaj mesecev po žetvi, ker vsebuje sveže seme še strup (al-dehid), M se s konserviranjem polagoma izgubi.
V breseračnem prostoru obdrže nekatera semena svojo klico tudi 7 mesecev. Kavno zrno n. pr., ki na zraku pogine že po nekaj tednih, obdrži svojo semensko kal v brezzračnem prostoru po 4 mesece. Tudi seme oljčnih rastlin se v brezzračnem prostoru ohrani delj časa, ker kisik ne vpliva na olje.
Da seme klije, mora imeti povoljno vlago, toploto in zrak. Najnižja in najvišja toplota sta krajni meji, med katerima se vrši klijoče snovanje pod zemljo. Med njima je tako zvani optimum, najpovoljnejSa toplota za semenske poganjke, ki je pri najbolj znanih naših žitaricah naslednja: pšenica	5.0 28.7 42.5
rž	5.0 28.7 37.5
koruza	9.5 S3.7 46.2
lan	1.8 21.0 28.0
Ko seme kali, razvija tudi samo ob sebi toploto. Saj je znano, da lahko doseže ječmen v pivovarnah temperaturo 40°, kar je zelo kvarno in morajo na to v shrambah posebno paziti.
Semenska klica potrebuje dovoljno zraka, kisika. Zato mora biti zemlja za setev zrahljana. So semena, ki klijejo tudi ob pomanjkanju zraka, tako n. pr. riž v mo-čvarah.
Zelo pomembno je odvajanje ogljikove kisline, ki se razvija pri kaljenju. že 5 odstotna škoduje, pri 13% se razvoj ustavi, pri 50% seme pogine.
Svetloba sicer ne vpliva toliko na semenski poganjek. Nekaterim koristi, drugim celo škoduje. Seme za setev mora biti zdravo, prosto nalezljivih klic. Zato ga previdni poljedelci razkužujejo. Kakor hitro se kal osamosvoji, je mlada bilka prepuščena sama sebi. Izčrpane zaloge semena nadomeste sedaj nežne koreninice in listi, nasičeni s klorofilom, pripomorejo rastlini, da doseže svoj cilj. V tem pogledu je neprecenljiv
pomen vode v proizvodnji rastlin
Brez vode seme ne more vzklili, v vodni raztopini srkajo koreninice iz zemlje razen ogljika vso potrebno hranivo. Pod zemljo je voda le redkokdaj čista, zmerom vsebuje več ali manj raztopljenih rudninskih snovi. Te raztopine, z vedno isto gostoto in količino vsrkava rastlina s pomočjo vode.
Zimsko globoko oranje nima samo namena, izložiti globokejše spodnje plasti zemlje zračnim vplivom, da se prst zrahlja in pripravi za setev, temveč je treba čim večje dele površja napojiti z zrakom in vodo. Ob suši prehaja voda s pomočjo pronicanja iz nižjih slojev v višje, na isti način, kakor se namoči cel košček sladkorja, če kanemo na rob kapljico vode.
Ob deževju prodira voda v globino, dokler se v notranjih plasteh ne doseže ravnovesje. Dokazano je, da vsebujejo sred-^ nji sloji zemlje največ vode, gornji in spodnji mnogo manj. Zato je treba s takšno prirodno zalogo vode umno gospodariti. S pridnim okopavanjem zmanjšamo pronicanje vode iz notranjosti na površje, odvišno izhlapevanje odpade in rastlina se delj časa brani pred sušo.
V rastline se dviga voda s pomočjo tlaka korenin in izhlapevanja. Tudi neka vr-
sta amorfnih bakterij pospešuje pronicanje vode v stebla. Učenjaki so mnogo preizkušali množino vode, ki je porabi rastlina pri izhlapevanju. Tako izhlapeva n. pr. trta na površini 11.875 cm3 svojega listja v 12 urah 60.5 gr vode.
še zanimivejši je primer izhlapevanja vode v razmerju s količino suhe tvarine, ki jo rastlina pri tem izgradi:
izhlapela voda suha snov detelja 3568.5 gr 13.26 gr pšenica 7353.5 gr 29.72 gr Za izgradnjo 1 kg suhe tvarine potrebn-je tedaj naša krušna žitarica 250—300 litrov vode!
Prirodoslovec Haberiandt je izračunal povprečno količino vode, ki izhlapi na polju za časa razvoja žitaric na 1 ha:
izhlapela voda suha snov pšenica	1,779.920 kg 234 kg
rž	834.890 > 166 >
ječmen	1,236.718 > 247 >
koruza	2,277.760 » 455 »
Srednja višina porabljene vode, ki bi ostala na naših poljih, bi tvorila tedaj okrog 20 cm globoko jezero! Zaradi tega je umevno, zakaj trpe pri nas nekateri kraji ob suši. Za ugoden razvoj žitnega polja je treba najmanj 700—900 mm enakomerno porazdeljenih padavin. Zemljišča izpod 360 mm dežja podlegajo suši.
V	pognojenem zemljišču porabi rastlina za proizvodnjo 1 kg semena manj vode, ko v negnojenem. Najnovejša raziskavanja so potrdila dejstva, da vrsta in količina stopljenih snovi v vodi mnogo vpliva na izhlapevanje rastlin. Voda lahko nadoknadi hraniva, a tudi gnojila v marsičem nadomeste pomanjkanje vode. Gnojila vpijejo vodo, korenine se v pognojeni zemlji manj razvijajo, porabijo tedaj manj vode.
V	vodi so raztopljene rudninske soli razne gostote. En m3 vode vsebuje 2—15 gr kalija, 15—17 gr dušika in 0.2—2.8 gT fosforne kisline, že 700 zrn pšenice porabi 8 kg fosforne kisline, če vzamemo, da je v 1 m3 vode stopljene 2 gr fosforne kisline, mora rastlina izhlapeti 500 hI vode, če hoče raztopiti 1 kg fosforne kisline. Za 8 kg bi bilo treba 4000 hI vode, množina, ki bi tvorila na 1 ha 40 cm globoko jezero.
V	početku svojega razvoja potrebuje rastlina največ vode, z dozorevanjem količina pojema, dokler se ne ustali. Največ in najlažje izgublja vodo listje, najdelj jo
zadrži stalilo. Prostrano omrežje korenin razpreda vlaknate niti na vse strani ter se trdno prileplja na zemeljske delce. V obliki osmoze prodira voda odtod v debla in dalje v listje. Tu se sok zgosti, odvišen izhlapeva.
Vpijanje vode je posebno močno pomladi, ko rastlina še nima listja. Iglasto drevje, smreka, jelka, bor itd., potrebuje največ vode prav sedaj, ko poganja novo zelenje. Desetkrat več ko iglavci porabi vode listnato drevje. Učenjak Hohnel je svojčas s poskusi dognal, da je za 100 gr posušenega listja porabilo v dobi od junija do decembra drevje naslednje množine vode:
breza 67.987 gr, »pa 61.519 gr, jesen 56.689 gr, gaber 56.251 gr, bukev 47.246 gr, hrast 28.345 gr, smreka 5847 gr, jelka 4.402 gr, bor 3.207 gr itd.
Isti učenjak je izračunal, da potrebuje 1 ha nad 100 let starega bukovega gozda vsako leto v dobi rasten ja 3.5 do 3 milijonov litrov vode, mlajši 30—401efcni bukov gozd pa okrog 700.000 litrov deževnice.
Mlad javor že ima n, pr. do 14.000 listov, en sam hrastov list ima na spodnji strani do 2 milijona mikroskopsko majhnih odprtinic, skozi katere ižhlaperva voda. Tako diha gozd! črni bor izhlapeva dnevno 6, smreka 13. breza 65, jesen celo 85 litrov vode itd.
Mnogo manj izdihavajo druga zelišča. 1 ha travnate zemlje oddaja v zrak 1—3 milijona litrov vode. Vsaka, Se manjša rastlina, ki je navezana le na skromen delček vlage, pa je zgovoren primer, kako dragocena je za ves obstoj organskega sveta kri naše Zemlje — voda.
Letošnje redko majniško presenečenje: Pobegla hrošča
S
O R T
Lahkoatlefski dvoboj Ljubljana: Beograd
V nedeljo ob 16. na igrišča Primorja — Sestavi obeh reprezentanc
Sestava ljubljanske
Kjer so breze, je svetlo ob poti
V	nedeljo bodo ljubljanski lahkoatleti imeli v gosteh odlično lahkoatletsko reprezentanco Beograda. Reprezentanco Beograda ne tvorijo sedaj samo člani beograjskih klubov BSK, Jugoslavije in Ruskega, temveč tudi atleti odličnega Pančevačkega SK iz Pančeva, katero mesto tvori danes z Beogradom upravno celoto. V reprezentanci Ljubljane pa bodo člani Ilirije in Primor ja. Gotovo mesto v reprezentanci Ljubljane je imel tudi Starman U član Sioge, toda isti dan bo zastopal nase državne barve na balkanskem marathonu v Atenah.
Kdo bo zastopal Beograd
Beograd bo, sodeč po uspelem nedeljskem mitingu v Pančevu, postavil svojo kompletno ekipo, t. j. pokazal bo 100 odst. višino svoje kvalitete. Na startu bo po rezultatih, doseženih na tem mitingu, imel: v teku na 100 m Bauerja (PSK) (113), in Stefanoviča (Jugoslavija) (11.4). V teku na 400 m sta si priborila mesto Nikhazi (52.7) in Banžčag (oba Pančevo). Resno ju je ogrožal Stefanovič' (Jugoslavija, ki je bil član naše državne štafete 4 krat 400 m. Tek 800 m bo branil zopet Nikhazi (2:113). Drugi bo po vsej prililri Deči iz Pančeva. Deči bo zastopal barve Beograda tudi v teku 1500 m (4:37). Drugi zastopnik Beograda Pančevčan Leuhart je znatno slabši, kajti dosegel je rezultat 4:40.4 min. V teku na 5000 m je določen kot prvi Čeke (17:31.8) zopet iz Pančeva, drugi je stari naš znanec in najstarejši beograjski atlet Jugoslavijaš Stefanovič-Maratonec. Ni izključeno, da bo Beograd poskusil tudi z Dečijem. V štafeti 4 krat 100 m je premočno in z dobrim rezultatom (45.4) zmagala štafeta Pančevačkega SK v postavi: Ristič, Nikhazi, Banščag, Bauer. Brez dvoma, da je Rističa zamenjal Stefanovič, ki bo s svojim sodelovanjem pripomogel Beogradu, da bo tekel pod 45 sek. Kakor vidimo v vseh tekih z izjemo Stefanoviča I. in IiL, bo Beograd v vseh tekih zastopalo Pančevo, kar jasno priča o veliki kvaliteti lahkoatletike tega mesteca.
V	skokih in metih se situacija spreminja v prid beograjskih klubov. V metu krogle bomo videH znane atlete Kleuta (13.79 m) in Bojoviča (oba Jugoslavija). V metu diska sta ista atleta. Kleut (41.41 m) je tudi v tej disciplini bil večkrat uspešen državni reprezentant. V metu kopja bo po beograjskih vesteh nastopil Nikolič (Jugoslavija) 54.05 m, največji jugoslovenski talent v metu kopja. Kot drugi pride v po-
i štev zopet Kleut. brez dvoma naš najboljši
j all-round atlet. Skok v daljavo bosta re-prezentirala Novakovič (6.49 m) hi Mio-kovič (oba BSK). V troskoku in v skoku v višino se je kot edini Pančevčan v disciplinah skokov in metov vrinil Telesko (skok v višino 1.78 m, troskok 13.02 m). V troskoku je drugi Miokovič (BSK), v skoku v višino Mor (Jugoslavija) (1.74 m).
Kakor vidimo, je ekipa Beograda sestavljena večinoma iz starejših, v mnogih težkih državnih prvenstvenih in reprezentativnih borbah zelo preizkušenih atletov, ki bodo veliki rutini dodali tudi dobro por-cijo borbenosti m taktičnega znanja. Edina novinca Mor in Leuhart jim bosta brez dvoma z največjim elanom sledila, Beograd bo tedaj zastopalo sedem jugoslovenskih državnih reprezentantov na zadnjih balkanskih igrah, katerim se pridružita še dva bivša reprezentanta in rekorderja Novakovič in Telesko ter dva drugoplasirana na zadnjem državnem prvenstvu v Zagrebu (Deči in Bojovič). Ogrodje ekipe Beograda (Bauer, Stevanovič. Banščag, Kleut. Nikhazi. Miokovič in Nikolič) je nepremagljivo!
reprezentance
Od odbora za izvedbo lahkoatletskih dvomatchev v Ljubljani smo dobili naslednjo službeno objavo: Določa se naslednja postava za reprezentanco Ljubljane, ki nastopi proti reprezentanci Beograda v Ljubljani v nedeljo 26. t. m. ob 16. na igrišču Primorja, Tyrševa cesta.
Tek 100 m: Kovačič Alfonz, Cerar Drago (rez. šušteršič Milan), vsi Primorje.
Met krogle: Stepišnik, Jeglič (rez. Sodnik) vsi Ilirija.
Tek 400 m: Gaberšek Hanzi, Gzurda Hugon (rez. Skušek Marjan) vsi Primorje.
Skok v daljavo z zaletom: Putinja (Primorje), Stepišnik (Ilirija), rez. Martini Fric, Slapar Boleslav, Malnarič Milan (vsi Primorje).
Met diska: Serše Lado (Primorje), Stepišnik (rez. Jeglič) oba Ilirija.
Tek 5000 m: Bručan (Ilirija), Srakar Ivan (Primorje), (rez. Krevs) Primorje.
Skok v višino z zaletom: Slanina Edo (Primroje), (rez. Martini Fric, 2gur Mirko) oba Primorje, Stegu (Ilirija).
Tek 800 m: Gaberšek Hanzi, Czurda Hugon (oba Primorje), (rez. Srakar Franc. Primorje).
Met kopja: Brinet, Dečman (oba Ilirija), (rez. Putinja Herman, Primorje).
Troskok: Perpar Gabrijel Korče Danijel (oba Primorje), (rez. Slapar Boleslav, Primorje.
Tek 1500 m: Krevs Ive, Goršek Emil (rez. Srakar Franc, vsi Primorje).
Štafeta 4 krat 100 m: Urbančič Adolf, Kovačič Alfonz, CeraT Drago, Šušteršič Milan, rez. Žgur Mirko (vsi Primorje), Sodnik (Ilirija).
Obveščajo se vsi določeni reprezentanci Ljubljane, kakor tudi vse rezerve, da morajo biti v slačilnici na igrišču Primorja v nedeljo 26. t. m. najpozneje ob 15., kjer se morajo javiti tehn. vodji g. Sancinu D. Vsak tekmovalec mora prinesti s seboj tekmovalne čevlje (sprinterice).
Za kapetana reprezentance Ljubljane 6e določa Zupan Oton (Ilirija). Drese, t. j. bele majice stavi na razpolago Primorje. Vsi ljubljanski atleti, člani reprezentance Ljubljane imajo v sredo, 23. t. m. ob 16. obvezen trening na igrišču Primorja, kjer se morajo javiti tehn. vodji. Izvenljubljanski atleti naj izvršijo v tem tednu dva resna treninga. V Ljubljano morajo priti v soboto popoldne in se javiti na igrišču Primorja zaradi treninga stafetnih predaj Cerar Dr. in Urbančič ter Korče zaradi treninga, v nedeljo dopoldne Bručan, Goršek in Srakar F., Martini (Celje), naj nemudoma sporoči, ali bo mogel nastopiti
Za blagajnike se določajo gg. Bradač in Stropnik (Ilirija) ter Stok in Gostiša (Primorje), za glavnega reditelja g. Križ (Primorje)! Ilirija in Primorje morata postaviti po pet starejših rediteljev z roditeljskimi znaki, ki se morajo javiti na igrišču na dan tekmovanja vrhovnemu reditelju g. Križu najpozneje ob 15. Istočasno morajo biti na igrišču blagajniki. Za biljeter-ja se določa g. Klančnik.
Odredi se predprodaja vstopnic in cena: 12 Din tribunski sedeži, navadna stojišča 8 Din, dijaška stojišča 5 Din, mladinske karte 3 Din.
Polovična vožnja na skupščino JZSS.
Prometno ministrstvo je z odlokom MO br. 7880 od 15. maja 1935 odobrilo polovično vožnjo na državnih železnicah vsem članom JZSS, ki bodo prisostvovali glavni skupščini v Ljubljani. Člani kupijo na od-hodni postaji cel vozni listek in rumeno
legitimacijo K. 13, katero bo potrdilo predsedstvo na skupščini, nakar je mogoč povratek z istim voznim listkom. Ugoono-sti polovičnih voženj velja od 23. do 29. maja za vse vlake, izvzemši ekspresnih. — Poročila za glavno skupščino, ki so natisnjena v knjižici, ki vsebuje 64 strani, se dobe v prodaji pri tvrdki Goreč, Tyrševa cesta 1, dokler traja zaloga.
Zbor sodnikov JLAS. Teoretski sodniški izpiti se vršijo v četrtek 23. t. m. ob 2030 v posebni sobi restavracije Slamič, na kar »e opozarjajo kandidati kakor tudi izpraševalna komisija.
Vsem športnikom! Koncem maja izide prvi slovenski priročnik pod naslovom CRAWL, prsno in hrbtno plavanje. Spisal ga je prof. Drago Uiaga, absolvent berlinske visoke šole za telesno vzgojo. Pisatelj knjige je znan naši športni javnosti po knjigah »Knjiga o športu«, »Smučarska gimnastika«* ter po mnogih člankin, ki jih je priobčeval v naših dnevnikih in revijah. Kot večletni trener plavalne sekcije SK. Ilirije je vzgojil naše prve plavalne rekorderje. Ta knjižica bo izčrpen priročnik za vsakogar, ki se hoče seznaniti s tem najlepšim in najpotrebnejšim športom; namen te je omogočiti znanje plavanja ti-atim. ki so ga bili dosedaj nevešči, aktivnim športnikom pomagati pri izpopolnjevanju njihove tennike, predvsem prsnega in hrbtnega crawla, učiteljem in trenerjem pa prikazati najboljšo in najuspešnejšo metodo modernega poučevanja plavanja. Torej je iz vseh vidikov potrebna in dobrodošla knjiga vsem in vsakomur, zakaj če je pri nas potreben napredek kakega športa, je potreben v plavanju, saj smo dokazali, da moremo zlasti tu upati na mednarodne rekorde. Po drugi strani je pa zlasti plavanje koristen šport in zato v največji interes vsega našega naroda. Knjiga obravnava v izčrpnih poglavjih vse, kar je za plavanje bistveno in važno, m je njena vsebina v glavnih poglavjih' ta-le: Pismo vzgojiteljem Razvoj crawla od Healya do Japoncev. Kratek pregled plavalnega športa. Mehanika plavanja. Tehnika craw-la. Prsno plavanje. Hrbtni crawL Plavalna šola. Nekaj važnih navodil za vaditelje. Plavanje v borbi z drugimi športi. Ali smejo plavači smučati? Trening in tekme. Zgodovinski pregled plavalnega športa pri Slovencih. Pregled jugoslovenskih in svetovnih rekordov. Draško NVilfan o svojih izkušnjah. Knjižica GRAWL bo izšla v samozaložba in bo obsegala 80 strani s 30 kli-šeji. Cena bo predvidoma 16 Din. V prednaročilu do 31. maja 25 odst. popust. Naroča se pri: Prof. Drago Ulaga, Ljubljana, Emonska c. 20.
Kandidati za nogometne sodnike. Danes ob 2030 sestanek v tajništvu LNP na Masarykovi cesti.
Nogometna tekma v Šoštanju. V nedeljo se je odigrala v Šoštanju zanimiva nogometna tekma med domačima moštvoma old boy A : old bov B. V borbo so posegli stari izranžirani »kanoni« in nudili gledalcem obilo smeha, zabave in užitka. Ker je bil čisti dobiček namenjen dijaški kuhinji, torej revnim šolarjem, so meščani pravilno pojmovali namen in v velikem številu, okoli 3G0 oseb. prisostvovali tekmi. Končni rezultat 4 : 4. Nabrana vsota »e bo pohabila za prehrano najrevnejših v zimskih mesecih.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Vsi člani sekcije se opozarjajo, da bodo imeli eno-dinarski vstop v letno kopališče samo, ako bodo poravnali članarino za I. polletje 1935. Članarino lahko plačate vsak dan od 11. do 12. pri Prezlju in od 14. do 15. pri Skabernetu na kopališču.
SK Javornik—Rakek obvešča članstvo, da bo redni občni zbor kluba v torek 28. maja ob 22. pri »Hladniku«.
BEPEBTOAA
DRAMA.
Začetek ob 20. Sreda, 22.: Bunburv. A. Četrtek, 23.: Zaprto. Petek, 24.: Zaprto.
Sobota, 25.: V času obiskanja. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja, 26.: Zlato tele. Premiera. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20.
Sreda, 22.: Kratko življenje in balet Pe-
truška. Premiera. Sreda. Četrtek, 23: Boccaccio. Četrtek. Petek, 24.: Zaprto.
Sobota, 25.: Kratko življenje in balet Pe-truška.
★
V nedeljo 26. t. m. »večer bo v drami premiera Vombergarjeve veseloigre »Zlato tele«. Snov igre obravnava posmrtninsko zavarovanje, siže, ki je bil posebno aktualen pred nekaj leti, ter slika na humoren način vse zapletljaje, ki so nastali povzročeni od pohlepa po posmrtnim. Delo preveva obenem motiv, ki se razvije v zdravo pesem o ljubezni do zemlje in domače grude.
Premiera De Fallove opere »Kratko življenje« (La vida breve) in Stravinskega baleta »Petrnška« se vrši v sredo 22. t m. Naše občinstvo bo posebno zanima-ga baleta »Petruška« se vrši v sredo 22. lo dejstvo, da nastopi v glavni ženski partiji dramatična sopranistka ga. Lela Bro-lihova iz Zagreba, ki je pred kratkim ab-solvirala svoj pevski študij pri ge. Edcr-Bertičevi. Njenega partnerja poje g. Mar-čec. Nadalje sodelujejo ge. Golobova, Spanova, gg. M Rus, Petrovčič in Janko. Dejanje slika nesrečno ljubezen španske ciganke Salude. Opera je muzikalno izredno zanimiva in elementarna ter spada med najboljše modeme opere. Stravinskega balet »Petruška« obsega štiri slike z burlesknimi prizori, ki se gode na Senat-skem trgu v Petrogradu v marijonetnem gledališču. Kot vsi ruski baleti ima tudi »Petruška« globoko idejno zasnovo irf sicer, da lutke niso mrtve stvari, temveč da imajo svojo dušo in svoje življenje. V glavnih plesnih točkah nastopijo: ga Pavličeva. gg- Golovin, Frelih in Venier. Sodeluje pomnožen baletni zbor. Glasba Stravinskega se poslužuje izredno težkih ritmov ter bo nudila skupno z De Fallovo opero vsem ljubiteljem glasbe užitka poln večer. Dirigent: ravnatelj Polič, režiser: prof. Sest, koreograf: Golovin. Klavirski part v baletu »Petruška« svira g. dr. Švara.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Sreda, 22.: Prebrisani Amor. D. cene. Zadnjič.
Četrtek, 23.: Poljska kri. B.
★
Znižane
B. L. Stevenson:	36
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
»Pameti se vam ne manjka, gospod nečak,« je odvrnil stric, »in sicer tiste najboljše pameti, ki uči človeka molčanja. Drugi na va* sem mestu bi me kar omamili s svojo hvaležnostjo. S hvaležnost« jo!« je ponovil s čudnim poudarkom in še bolj čudnim nasmehom. Toda govoriva o važnejših rečeh: ali boste kot vojni ujenik sploh mogli veljavno podedovati angleška posestva? Niti pojma nimam o tem; kar živim na Angleškem, se nisem nikoli ukvarjal s tistim, kar imenujejo tukaj postavo. A kaj nama je storiti, če pride Ro» mame prepozno? Dva opravka še imam — tega, da umrem, in te* ga, da napravim novo oporoko; in naj še tako želim ustreči, se vendar bojim, da drugega izmed teh dveh opravkov ne bom mogel odložiti za delj kakor za nekaj ur.«
»Nu, gospod, tedaj si bom pač znal pomagati, kakor sem si doslej.«
»Oh ne, tako nisem mislil,« se je uprl grof. »Pravkar sem dal dvigniti pri svojem bankirju zaostale rente, precejšnjo vsoto, ki vam jo takoj izročim. To bo za vas velik denar, čeprav ga je dosti manj kakor...« Pomolčal je in se tako hudobno namuznil, da sem ostrmel. »A v to je treba, da se izvrši podaritev pred pričami Gospod vikont ima čudna nagnjenja in bi kaj iahko utegnil napraviti iz darila brez prič tatvino.«
Potipal je na zvonec, in v odgovor je stopil v sobo mož, ki je bil videti njegov zaupni sluga. Temu je podal ključ.
»La Ferričre, prinesi mi poštno listnico, ki je včeraj prišla.
Obenem sporoči dr. Hunterju in gospodu abbeju moj pozdrav in prošnjo, naj se za nekaj minut potrudita semkaj.«
Poštno listnico bi bil z večjo pravico lahko imenoval obsežno, z ruskim usnjem prevlečeno skrinjico. V navzočnosti grofovega zdravnika in vrlega starega duhovnika so mi jo z vsemi zako* nitimi izjavami položili v roke, in takoj nato me je gospod de Keroual odpustil v mojo sobo, med tem ko so priče — izvzemši La Ferriera, ki je nesel dragoceno torbo za menoj — še ostale pri stricu, da bi skupaj podpisale neko listino.
Na pragu svoje sobe sem vzel staremu slugi listnico iz rok in sam stopil čez prag. Vse je bilo pripravljeno za noč. Zastori so bili spuščeni, peč zakurjena in Rowley se je pravkar ukvarjal z mojo nočno obleko. Ko sem stopil v sobo, se je ozrl in mi z očmi zaklical dobrodošlico, ki mi je pogrela srce. Naj se zdi komu povod še tako neznaten — nikoli nisem bolj potreboval človeške simpatije kakor v tem trenutku, ko sem držal premo* ženje v rokah V stričevi sobi je bilo vse tako resno in moreče. Žepe mi je bil sicer napolnil, a hkratu je bil zadavil v meni vsakršno naravno in ljubeče človeško čuvstvo.
»Zdaj se pa nikar ne prenagliva, Rowiey,« sem rekel. »To je silno pomemben trenutek, dečko, ki si že tri ure v moji službi. Gotovo si opazil, da sem nekaj čemeren gospodar, in ni je zlepa reči. ki bi mi bila bolj nevšečna kakor vsak, tudi najrahlejši videz zaupnosti. Gospod Powl je najbrž preroško slutil to nevarnost in te je že posvaril pred njo?«
»Da, gospod Anne,« je preprosto odvrnil R.QwIey.
»Nu, zdaj je prišel eden tistih redkih trenutkov, ko me je volja, da se izneverim svojim načelom Stric mi je dal listnico
— človek bi mislil, da je božičkova torba. Kaj je v njej, vem prav tako malo kakor ti Morda me pošiljajo v april, lahko pa tudi, da sem ta trenutek že neizmerno bogat. V tem, na oko tako nedolžnem shranilu, utegne biti spravljenih kakih pet sto funtov.«
»Moj Bog, gospod Anne!« je vzkliknil RowIey.
»In zdaj, Rowley, vzdigni desnico in govori za menoj,« sem slovesno dejal ter odložil poštno listnico na mizo. »Naj mi po= lomijo vse kosti, če kdaj izdam zaklade te poštne listnice bodi si gospodu Powlu, bodi si vikontu gospoda Powla, bodi si komur* koli, kdor je v kaki zvezi z gospodom Powlom, da o gospodu Dawsonu ali o doktorju niti ne govorim; in vse kosti naj ml polomijo, če ga ne bom zmerom spoštoval in mu zvesto stal ob strani, ga ljubil in častil, ga ubogal in mu služil in šel za njim na vse štiri strani zemlje in podzemlja, namreč za spodaj ime® novani — ker sem ga zgoraj pozabil navesti — vikontom Annom de Keroual de Saint*Yves, obče znanim pod imenom RowIeye* vega vikonta. Tako bodi na vekomaj, amen.«
Fant je ponavljal prisego takisto resno, kakor sem mu jo narekoval.
»In zdaj pazi!« sem nadaljeval. »Tu imaš ključ; jaz si pa z obema rokama zatisnem oči.«
Obrnil je ključ. »A najprvo znesi semkaj vse sveče, kar jih je v sobi, in jih razpostavi na desno in na levo! Kaj se nama bo odkrilo? Živa pošast, škratelj, ki skače iz škatljice, ali vzmet, ki proži pištolo? Na kolena pred čudežem, fant!«
Tako govoreč sem stresel vsebino torbe na mizo. Ob pogledu na kup bankovcev in zlata, ki je ležal med svečami in se trkljal po tleh, sem mahoma obnemel.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali ogla«! se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
Dlll 3«" v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še mampulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
'HTTUJJ
Beseda 1 Dla, davek 2 Din ta iifro ali dajanje naslova !| Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Prodajalke
vsestransko naobražene tn kurjene v pletenin, »troti sprejmem. Tozadevne ponudbe na oglasni oodelek »Jutra« pod »Prvovrstne »oči«.	H700-1
Občina Kostanjevica
aa Krki. srei krški - razpisuj« pragmatično mesto
občin, delovod je
odnosno pripravnika. M-»ka izobrazba: popolna srednja ali tej enaka 5ola Varščina po dogovoiu. — Pravilno kolkovane prt) fcnje. opremljene i listina mi po 61. 7. ia 8- uredbe o občinskih uslužbencih je vlagati do 30. junija 1935 na upravo občine Kosta »jevica.	11697-1
Kolarski moiste*
■ obrtjo — dobi primerno laposlitev v prometnem kraju. Na9lov v vseb poslovalnicah »Jutra«.
13075-1
Krojaškega
pomočnika
izdelovalca damskih pla-ščev (modelov} sprejmem. ITaslov v vseh poslovalni ca h »Jutra«.	12080-1
Fotografinjo
ali fotografa
lamo strokovnjaka — za amaterska dela. sprejmem fcikoj. Naslov v vseb oo-glovalaicah »Jutra«.
12079-1
Dobro 'rizerko
»možno trajne, vodne in železne ondulacije, sprejme triko j Franjo Meke. frizer. Kranj.	15076-1
Damsko frizerko
mlajšo, sprejme takoj dam-st:i salon Polanc. Kopitarjeva ulica 1.	12085-1
Blaga jničarko
»s. Ljubljano sprejmem takoj. Ponudbe osebno re-Mavraterju »Zvezda«.
13082-1
Kuharica
ca. vsa bišna dela, srednjih let. poštena in varčna, t večletnimi dobrimi jpriSe-vali, išče službo pri dobrih ljudeh. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kuharica«.	13086-2
Izkušen kurjač
trezen ia zanesljiv, leti službo pri parnih kotlih. Zele Jakob. Teharje 36 pri Celju.	19096-?
Beseda 1 Din, daveb 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Popolnoma
brezplačno
dobite začetek prekrasnega romana »V naročju sreče« če še danes pišete uprav »Družinskega tednika« Ljubljani, Tyrževa e. 2T7/I 13090-S
Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Staro kolo
ne kupujte, saj dobite za malo denarja te novo pri
S. Rebolj & drug
Goaposvetska cesta št. 13-10&-M
Triciklje, ženska in moška kolesa
nova in rabljena poceni prodaja P. Škafar, Borštnikov trg — Rimska ceeta 13048-1,1
Moško in damsko kolo
original »Torpedo« poceni naprodaj v Ljubljani, Dvofakova ul. S/I, desno.
13103-11
Beseda I Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj!) znesek 17 lia.
Otroški voziček
za dvojčke, rabljen, kn-pim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12069-7
Seseda I Din, darek 2 Din. ca šifro ali dajanje naslovi 5 Din. N«jmanjil znesek 17 Din
Obleke po meri
najnovejše troje, tel« poceni dobite pr! Preskerjn, St. Petra eesta M ai
Otroški vozički
aajcenejS) prt
S. Rebolj & drug
Sosposvetska eesta št. 13 103-6
Letne usnjate čevlje
t gumi podplati, v r • e b velikostih, v beli, .-Javi ln črni barvi, od 26 d« 39 Din par, v večji Količini razprodaja Ivan Prešera, tovarna čevljev. Kranj.
9598-6
»Exacta«
zrcalno kamero za t i 1 m,
X 6.5. Zeiss Fessar 3,5. >rodam ali zamenjam za >ico H. S. VeseliS. ryrše vs 15/L	12095-6
G. Th Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
Takoj me je izpreieteia nuda slutnja Ko sem se nato ozrla, sem videla, oko je gospod ki je bi' paglavec pozvonil ori njem ves besen pogledal skozi ata Fanta ki je bil stekel v drugo stran, n> opazil in videti je bilo da je imei naju dve na sumu — saj naju je lahko Imel ko sva tako tekli!
Zaboje	i
srednje in majhne poceni proda J. Rus. Ljubljana, Ižanska eesta 63. 13077-6
Beseda I Din, davek 2 lin, ta šifro al) dajanje naslova 5 Dia. Najmanjil znesek 17 Dia.
250.000 Din iščem
oa prvo mesto (Ljudske posojilnice) na hišo v mestu. — Ponudbe Briščeku, Ljubljana. Gosposveteka e. št 4. Posredovalci izkiju 6enL	11634-16
Družabnika
s 50.000 Din gotovine — iščem za povečanje obrata manjše tekstilne industrije Sodelovanje mogoče. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober zaslužek 50.000 Din«. 12071-16
Beseda 1 Din, daveb 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek ■<7 Dia
Vila v Dobrni
prostorna, z gospodarskim poslopjem. na orijaznem gričku, s krasnim razgledom, s S orali sadonosni-ka io vrta naprodaj. Ponudbe aa oglasni oddelek Jutra« pod »Priložnost«.
1270-20
Lepa stavb, parcela
v Streliški ulici naprodaj. Pojasnila daje advokat dr. Kamušii. Ljubljana. Tav čar jeva 10.	12099-20
Vrednote
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Din
Srebrne krone staro zlato in »rebro
sapo)« rafinerija dragih kovu * Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod t Vidovdanske ceste (pri go stilni U ožina).	70
tSSffiS®
Beseda 1 Din, daveb 2 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kličite telefonsko
številko 2005
ln takoj pošljemo po vaš krzneni plašč, da ga vam čez poletje shra nlmo ln obenem Izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele Jeseni pri prevzemu. — Krznarstvo L. Rot, Mestni trg.
173-13
Beseda I Din, daveb 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova Din. Najmanjši zneseb 17 Din.
Jelova drva
s a b a (odpadki od tage, 1 m dolžine, t žico vezana v snope, te vagonske ko ličine oddam po Izredno nizki eeoi. — Dobavljam lahko tudi stalno jelovo
žaganje
Posebno ugodno za tovarne. livarne, apnence itd. Vprašanja oa naslov; Leo Paulin. Ljubljana, poštni predal 368.	11722-15
Bukovih drv
1200 m« prvovrstnih, prodam po ugodni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Drva«.
12089-15
nniHifiiiff?
Beseda 1 Din, daveb 2 Din, ta šifro ali dajanje oaslova Oln Najmanj*! znesek 17 Oln
Dvosob. stanovanje
oddam t centru mesta. — Poizve ie pri K S o s a. Mestni trg.	11605-31
Trisob. stanovanje
iepo solnčno s kopalnico n ijritikliniim! lddam 1. avgustom pod Rožnikom, eesta 1/7.	180*74-31
Stan 3 vanje
parketirane sobe in kuhinje, oddam 2 osebama na Cesti 29. oktobra (Kimski) št. 33.	12091 -31
Dvosob. stanovanje
v centru mesta takoj od dam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12094-31
Enosob. stanovanje
oddam s 1. junijem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13100-21
Beseda 1 Din, daveb 2 D' . ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjil znesek 17 Din.
Sostanovalca
sprejmem s prlprosto brano ln vso oskrbo za 350 Oln, z boljšo brano pa 500 Din mesečno. — Sv. Jakoba trg št. 5.
11944-23
Solnčno sobo
v eentru, z vso oskrbo oddam boljši gospodični. — Klavir in telefon. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 12088-20
Veliko prazno sobo
8 posebnim vhodom, odda Ciglič. Mestni trg 11, Ljubljana. Mesečna najemnina 350 Din.	120013-26
Opremljeno sobe
z 2 posteljama, odda Z. G. Gradišče 14/1. 12106-23
SHl"
Beseda 50 para, daveb 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova S Din Najmanjši znesek 12 Din
Opremljeno sobo
čisto in zračno, iščem za 1. junij. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Soba«. 12078-23/a
Beseda 1 Din, daveb 2 Din za šifro aii dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din
Prima štajerska perutnina
pitane kokoši, fcokoši za juho, piščanci (pohanci in za pečenje), pitam z mie kom v lastnem pitališču — vedno po konkurenčnih ct> nafi ? zalogi Stalni od je maici dobe poseben popust Kmetijska družba v Ljub tjani, prodajalna: Igriška ulic 3 (za dramo), telefon 21-05. odnosno 37-55.
9122-27
P L I S E
največja moda. Prvovrstne stroje za plisi-ranje. večje in manjše dobavlja specijalna trgovina strojev za entlanje, ažuriranje, gumbe in šivanje
A. Guttmann
Zagreb, Martičeva 4 4492
Trajno ondulacljo,
barvanje las v vseh niansah, po solidni ceni izvršuje damski salon
„P O LAN C"
Kopitarjeva nlfca
4594
Mnogo nesrečnih
Id so zaradi smrtne nezgode Izgubili svojega hranitelja. Je bilo osrečenih z »Jutrovo« zavarovalnino, ki Jim Je bila izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsakem primeru, ko je bila naročnina na »Jutro« točno plačana.
Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan za slnčai smrtne nezgode za Din 10.000.-—.
Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! „Bran-i-bor" se briga zanje. Pristopajte!
Foxterrierje
čistokrvne mladiče, prodam Naslov v vseh poslovalni cab »Jutra«.	12084-27
Pes
čistokrven ptičar, 14 mese cev star, odličnih kakovosti. poceni naprodaj. Na slov v vseh Doslovainicati »Jutra«.	12101-27

Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Entel-ažur-plise
izvrši ekspresno Matek & Mikeš. Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	30-30
Telefon 2059
Suha drva.
premog, karbopakete dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. si 5

UGODNO KUPIŠ?
barve suhe in oljnate, emajl lak, firnež, terpentin, zidarske, pleskarske in umetniške čopiče, umetniške oljnate barve v tubah ter vse v to stroko spadajoče predmete. Poseben oddelek za parfumerijo pri
FRANZ DRAGO
LJUBLJANA, Stari trg 11, telefon 2045
167
Damske obleke za poletje
nudimo v zelo veliki izbiri vseh velikosti m sicer: navadne perilne za dom že od Din 55 naprej, boljše perilne, delen, krep, cefirji od 90 Din naprej, iz najfinejših modnih pe-rilnih blagov od 120 Din naprej. Velika izbira damskih kril, bluz, pisarniških halj, otroških obleke po jako nizkih cenah. Oglejte pri F. I. GOBICAK v LJUBLJANI, Sv.
Petra cesta št. 29.	4564
Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov in žolčnih bolezni pošlje brezplačno Gl. zastopstvo za Salvat-čaj lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 48
Objava,
Državna tkalnica za preproge in perzijske oreproge v Sarajevu bo razstavila svoje izdelke na pomladanskem velesejmn v Ljubljani od 1. do 10. junija t. 1. Prodajala bo na dolgoročna odplačila.
4482
TREPALNICE — OBRVI
.lobe Bujno rasi s pomočjo preparata »AZIJSKI SOK« Obrvi postanejo goste, trepalnice dolge m svilene. Din 40.— »WIBRA« ima iste lastnosti, obenem pa jih potemni. Din 50.—. »BLISKI SJAJ« daje očem ognjevitost 9vežost in polnost izraza pa »DIAMANT« Zajamčeno oeškodljivol Din 50.—. £a rast lat io proti prhljaju je nenadkriljiv »BALZAM«. Din 95.— 5CHENKE razpošilja »Omnia« oddelek (/7, Zagreb, Gnnduličeva al 8/1 Poštnina pri plačilu c naprej Din 7— pr< povzetjo p» M dinarjev
ZAHTEVA TTF BREZPLAČEN ILUSTRIRAN CENIK:
Orig. SCHRODER
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperaturo. 4. re+ativno rlaeo t odstotkih, S. smer ln brzino vetra, 6. oblačnost U—10, 1. padavine ? mm. 8. vrsto padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 18. maja
Ljubljana 7, 758.6, 8.6, 87, 0, 10, dež, 1.9; Ljubljana 13, 759.4, 12.6, 72, SW3, 9, —, — Maribor 7, 757.7, 9.0, 90, 0, 10, dež, 2.0; Zagreb 7, 758.7, 12.0, 80, ENE, 8, dež 50.0; Beograd 7, 757.5, 14.0, 90, NW1, 7, —, —; Sarajevo 7, 757.4, 14.0, 80. 0, 4. dež. 1.0; Skoplje 7, 756.1, 16.0, 70, 0, 4, —, —; Kumbor 7, 759.0, 16.0, 90, E2, 6, dež 1.0; Split 7, 758.3, 15.0, 50, N3STWE, 5, —, —; Rab 7, 759.2, 11.0, 8t), SW2, 3, —, —; Rog. Slatina 7, —, 9.0, 98, SE2, 10, dež, 1.0.
Temperatura: Ljubljana 15.6, 6.4; Maribor 11.0, 9.0, Zagireb 15.0, 10.0; Beoerad 27.0, 12.0; Sarajevo 23.0, 9.0; Skoplje 25.0, 10.0; Kumbor 24.0, 15.0; Split 29.0, 14.0; Rab 18.0, 10.0; Rog. Slatina 11.0, 8.0.
20.	maja
LJubljana 7, 768.3, 6.3, 90, 0. 10, dež 4.2; Ljubljana 13, 766.5, 14.0, 57, NE1, 6, —, —; Maribor 7, 767.1, 8.0, 70, W2, 4, dež. 0.1; Zagreb 7, 767.5, 11.0, 50, NE4, 8, —, —; Beograd 7, 763.9, 13.0, 90, WSW2, 4, —, —; Sarajevo 7, 766.3, 9.0, 80, 0, 9, —, —; Skoplje 7, 763.5, 14.0, 80, 0, «, —> —; Kumbor 7, 763.7, 15.0, 90, 0, 6, —, —; Split 7, 765.6, 18.0, 50, NI, 6, —, —; Rab 7, 764.5, 14.0, 50, NE3, 4, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 9.0, 68, SE1, 4, —, —.
Temperatura: Ljubljana 15.0, 5.2; Maribor 17.0, 5.0; Zagreb 19.0, 9.0; Beograd 22.7, 12.0; Sarajevo —, 24.0, 8.0; Kumbor 23.0, 13.0; Split 22.0, 15.0; Rab 18.0, 10.0; Rog. Slatina 14.0, 8.0.
21.	maja
Ljubtjana 7, 767.1, 7.2, 83, 0, 0, —, —; Ljubljana 13, 764.5, 17.8, 35, NE3, 2, —, —; Maribor 7, 766.9, 9.0, 80, 0, 0, —, —; Zagreb 7, 766.6, 11.0, 70, NN1, 0, —, —; Beograd 7, 765.3, 13.0, 80, Wl, 5, dež, 2.0; Sarajevo 7, 766.3, 10.0, 80, 0, 7, —, —; Skoplje 7, 763.1, 16.0, 70, W2, 10, —, —; Kumbor 7, 762.9, 16.0, 80, 0, 8, —, —; Splat 7, 763.1, 18.0, 50, NEJ4, 3, —, —; Rab 7, 763.8, 16.0, 60, 0, 0, —, —; RogaSka Slatina 7, —, 7.0, 9«, SW1, 0, —, —.
Temperatura: Ljubljana 19.5, 4.6; Maribor 18.0, 6.0; Zagreb 19.0, 8.0; Beograd 21.0, 10.0; Sarajevo 19.0, 7.0; Skoplje 15.0, 14.0; Split 24.0, 18.0; Rab 18.0, 12.0; Rog. Slatina 16.0, 3.0.
•VELESEJEM V PADOVI
OD 9. DO 24• JUNIJA
veličastna trgovinska razstava
vseh venecijanskih provinc »Venezia Euganea«, »Venezia Tridentina« in »Venezia Giulia« ter podunavskih držav
POSEBNE POTNE OLAJŠAVE!
4586
Radii
Sreda, 22. maja. LJUBLJANA 12: Plošče. _ VZ.4&: Po«o-čila. — 13: Čaa, vreme, obvestila. — 1315:
Valčkova ura (£adio - orkester}. _ 14:
Vreme, spored, borza. — 18: Plošče po željah. — 18.20: Pogovor s poatnžatd. — 18.40: Cas, poročila, spored, obrestila. — 19: Radio - orkester. _ 1950: Nacionalna ura: Začetek pljučne TBC (dr. GJorgjevtč
—	iz Beograda). — 20: Nastop gojencev
drž. Učiteljske šole v Ljubljani _ 21.80:
Čas, poročila, spored. — 22: Mendelssohn: Škotska simfonija na ploščah.
BEOGRAD 16.20: Orkester. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 21: Igra. — 21.30: Narodna glasba. _ 22.15: Orkester. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Otroška ura. — 20: Iz Ljubljane. — PRAGA 19.25: Orkester. — 20-40: Zborovski koncert. — 21: Igra. — 21.30: Komorna glasba. — BRNO 19.25: Ix Prage. _ 21.30: Spevoigra. _ VARŠAVA 19.35: Pesmi. — 21: Chopinov koncert
—	21.40 Orkester. — 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.05: Plošče. _ 1730: Koncertna ura. — 19.35: Zborovsko petje.
—	20.15 Eyslerjeve skladbe. — 22.10: Simfoničen koncert. — 23.40: Ples. _ BERLIN 20.15: Iz Stuttgarta. — 20.45: Godba na
pihala. — 22.30: Wagnerjeva glasba. _ K6-
NIGSBERG 20.15: Iz Stuttgarta. _ 20-45: Plesna glasba. — 22.45: Lahka godba. — STUTTGART 19: Lahka glasba. — 20.15: Pester program. — 20.45: Beethovnova »Missa solemnisc. _ 22.50: Lahka glasba.
—	24: Orkester. — RIM 17.05: Orkester. — 20.50: Simfoničen koncert.
Četrtek, 23. maja.
LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Čas, vreme, obvestila. — 13.15: Ruska glasba na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Glasbene slike na ploščah. — 18.20: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič). — 18.40: Čas, poročila, spored, obvestila. — 19: Glasbila in njihova uporaba (L. M. Škerjanc). — 19.30: Nacionalna ura: Vzroki začetka TBC (dr. V. Spurič).
—	20: Za zabavo in ples (prenos z nebotičnika). — 20-30: Prenos iz Beograda. — 21.30: Čas, poročila, spored. — 22: Plesna glasba — Ronny - jazz.
BEOGRAD 17: Schumannove skladbe. — 20: Pesmi. _ 20.30: Godba kraljeve garde.
—	22.15: Balalajke. _ 22.30: Ples. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Kvartet. — 20: Iz Beograda. — 22.15: Pevski kvartet
—	PRAGA 19.35: Prenos Verdijeve opere »Othelloc _ 22.35: Iz Brna. — BRNO 19.35: Iz Prage. — 22.35: Šramel kvartet. — VARŠAVA 19.30: Orkester in solisti. — 21: Simfoničen koncert — 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. _ 16.10: Plošče. — 17.30: Arije. — 20: Koncert orkestra in solistov.
—	22.10: Simfonična muzika na ploščah. _
23.40: Jazz. — BERLIN 19.20: Balade. — 20.10: Plesni večer. _ 23: Sodobna muzika.
—	KONIGSBERG 20.10: Zvočna igra. — 21.20: Cerkveni koncert. — 22.35: Iz Berlina. — STUTTGART 19: Lahka godba. — 20.15: Plesni večer. — 22.30: Klasične pesmi. — 23: Iz Berlina. — 24: Nočni koncert
—	RIM 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.50: Mozartova opera »Rop v Serajlu«.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
ZAHVALA
Za izraze odkritosrčnega sočutja ob priliki izgube naše nepozabne žene, mame, babice in sestre
^ostpffte Oezmoti
se vsem najlepše zahvaljujemo.
Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini za zadnja tolažila in spremstvo, g. primariju dr. Cizelju za zdravniško pomoč v težki bolezni, č. sestri prednici Milani za pomoč v zadnji uri, »Sokolu« za častno spremstvo z godbo na zadnji poti, gasilski četi za odposlanstvo, vsem darovateljem prekrasnih vencev in vsem mnogoštevilnim sorodnikom in znancem, ki so spremili drago pokojnico na zadnji poti.
Trbovlje-Maribor-Beograd, dne 20. maja 1935.
4584
Žalujoči ostali.
i •
m mie Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Frane Jezeršek. — Za Inseratni det je odgovoren Aloja Novak, m jfa! x tjubljam