153    
V kuhinji
ti kuha, mati praži — Zdaj se pridnega pokaži, Moida vendar doleti Slasten košček te jedi.
»Mati, ljuba moja mati, Pisati že znam in brati, Vestno vsak porabim čas, Nikdar nisem žalil vas.
Saj ste radi me Lmeli, Vedno bili me veseli — Oj, kako diši lepo, Dajte koSček mi sarao.
Priden bolj še hočem biti — O, da smel bi namočiti Košček kruha v ponev, v mast, To sedaj bi šlo mi v slast.
Lačen sem in v taki sili, Da se mene Bog ustnili; Košček le, naj kost )e vmes, ReSi me nesreče res . ."
Mati kuha, mati peče, Sinku to v odgovor reče: nLe potrpi, sinek moj, Govor je pretiran tvoj.
Vse obljubil, vse bi sloril, Še zlagal se, zagovoril, Da le košček ti mesd Mamica v prigrižljej da.
Ko bo poldne zazvonilo, Takrat čas je za kosilo — Da dobil bož jesti kaj, Knjigo v roke do tedaj!
Tvoja pridnost naj dokaže, Da obljuba se ne laže; Če ne slušaš me, da veS, K mizi potlej mi ne smeš!
Najprej stori svoje delo, Z njira prisluži satn si jelo; Da boš sit od mize vstal, Bog svoj blagoslov bo dal.