Naj vam bo lepo v naslednjem letu, naj diši v tem krhkem svetu po ljubezni, miru, zdravju in sreči! MIREN BOŽIČ IN SREČNO 2005!
Župan Friderik Bračič Občinski svet, Občinska uprava, Uredništvo "Naš glas "

ŠTEVILKA 4 - LETNIK 9 - DECEMBER 2004
GLASILO OBČINE VIDEM
DECEMBRA NAS OBIŠČEJO IN OBDARIJO TRIJE
DOBRI MOŽJE
Mesec december, po slovensko tudi gruden, grudnik, kolednik, božični mesec, veliki božičnih, je od vseh mesecev v letu zagotovo najbolj prazničen in težko pričakovan: narava se odene v bela oblačila, po domovih zadiši po piškotih in domači potici, mesta in hiše utripajo v soju tisočerih luči, prevzema nas radost prazničnega pričakovanja. Ta mesec pa najtežje pričakujejo predvsem otroci, saj komaj čakajo, da jih drug za drugim obiščejo trije dobri možje: sv. Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Prepričana sem, da jih mnogi poznamo le po imenu, ne poznamo pa dobro njihovega izvora in zgodovine.
SV. MIKLAVŽ
Prvi decembrski obdarovalec, ki mu pri nas najpogosteje pravimo Miklavž, je sv. Nikolaj, ki je najbolj priljubljen svetnik v dobršnem delu Evrope. Otroke obiskuje sam ali s spremstvom (angeli in parklji) na predvečer svojega godu, ki ga ima 6. decembra. Strožji je od Božička in dedka Mraza, saj hodi ponavadi naokoli s spremstvom: parklji - pridne otroke nagrajuje, poredne prepusti kazni svojih hudih spremljevalcev. Skoraj vse v zvezi z njim je ovito v številne legende, njegova poglavitna lastnost pa je prijazna darežljivost. Sv. Miklavž je velik priprošnjik in čudodelnik, svetnik, ki prihaja iz teme zimske noči v svetlobo razkošnih mestnih hiš in preprostih kmečkih izb ter spet izgine v temi in nočnem mrazu. Nikolaj je vsestranska osebnost: je zavetnik ministrantov, otrok, bedi nad popotniki in romarji, je patron odvetnikov, sodnikov, trgovcev .... pripomore pa tudi k srečni poroki, varuje pred vodnimi nevarnostmi in da dobimo nazaj ukradene stvari.
Sv. Miklavž pa je tudi skrivnosten: imamo ga za škofa, vendar so poročila o njem vezana na legende. Rodil se je med letoma 280 in 286 v grškem mestu Patari, umrl je menda v visoki starosti 6. decembra leta 342 ali 351. Podoba Miklavža v današnjem času je takšna: čez dolgo belo haljo ima oblečen mašni plašč, na glavi nosi mitro, v eni roki drži škofovsko palico, v drugi pa ima knjigo, v kateri z zlatimi črkami piše, kaj so počeli pridni otroci, in s črnimi, kaj so uganjali poredni, po izročilu pa mora
Trije dobri možje
imeti dolgo belo brado in bele rokavice na rokah.
Najbolj poznana legenda iz njegovega življenja je ta: tri hčere siromašnega moža, kateri svojim hčeram ni mogel dati dote, je rešil sramotne usode tako, da je ponoči potisnil skozi okno tri kepe zlata ali tri mošnje zlatnikov. Od tod so v ljudski domišljiji nastala zlata, potem rdeča jabolka, zato sodijo z orehi vred, ki tudi pomenijo izobilje, med obvezne darove, ki jih dobri svetnik prinaša pridnim otrokom.
BOŽIČEK
Praznovanje božiča se je začelo okoli leta 350 v Rimu, ki je za ta praznik izbral tudi 25. december. Božiček (angleški Father Christmas, ameriški Santa Claus oz. Kriss Kringle, nemški Christkindl), doma iz Grenlandiji ali Laponske, je simbolični starček, ki o božiču obdaruje otroke. Šege o Božič(ku) so povezane s simboliko, ki se nanaša na dimnik (Božiček prihaja z darili skozi dimnik), ognjišče (nekoč je pomenilo središče domačije), ogenj (simbolizira življenjsko energijo, silo) in čevlje (v njih Božiček navadno pusti darila). Božička spremljajo na njegovi poti severni jeleni, pozneje je postal med njimi najznamenitejši jelen rdečenosi Rudolf. Božiček in njegovo spremstvo so oblečeni v značilno rdečo-belo-zeleno barvo, Božiček ima širok, dobrodušen obraz, rdeč nos, pa obilen trebuh.
Danes je Božiček postal znan in priljubljen predvsem po zaslugi reklam (tudi coca cole), filmov in televizije. Trgovine v ZDA so začele vpeljevati Božička v šestdesetih letih 19. stoletja, ta je pozdravljal otroke, jih jemal v svoje naročje in jim razdajal drobna darila. Iz Amerike se je kult Božička preselil tudi k nam.
DEDEK MRAZ
Dedek Mraz je prišel na slovenska tla po politični liniji po drugi svetovni vojni, in sicer iz Rusije - tam ga ljubeče imenujejo ded Moroz. Dedek Mraz pa ni sovjetska iznajdba, kakor mnogi mislijo, pač je otroke obdaroval že v carski Rusiji, njegov izvor pa je še mnogo starejši. K nam prihaja kot "izvozni artikel" iz mrzle in oddaljene Sibirije: nosi belo kučmo, bel plašč, bele rokavice in enake škornje, ima dobrodušen obraz in dolgo belo brado, njegovo spremstvo so gozdne živali, otroke pa obdaruje ob novem letu. V nagrajevanju je podoben Miklavžu, saj pridne otroke nagrajuje, ostale pa kaznuje. Dedek Mraz živi pri nas še naprej, kljub nekaterim "ideološkim" pomislekom. Kdo se namreč ne spomni otroške pesmice, ki pravi: "Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš. Joj, že prišel je med nas, stari dedek, dedek Mraz ..."
Petra Krajnc
(Vir: Damjan J. Ovsec, Trije dobri možje)
Ob koncu starega in na pragu novega
leta
Le še nekaj dni nas loči do slovesa starega leta, pred nami so praznični dnevi božiča in novega leta. Sedaj je primeren čas, da opravimo pregled nad načrtovanimi in uresničenimi cilji.
Občinski proračun je velik, okrog 740 milijonov, kar je vsekakor premalo za pokrivanje vseh obveznosti, ki nam jih nalaga država. Upam, da bo nova vlada občinam zagotovila več denarja, saj bi tako lažje uresničevali potrebe naših občanov.
Kljub temu smo v tem letu za investicije in vzdrževanje cest namenili nad 340 milijonov tolarjev. Ena od večjih naložb je bila obnova osnovne šole Leskovec, obnova cestne infrastrukture, izgradnja javne razsvetljave, projektne dokumentacije ter kanalizacije, ob tem pa smo uresničili tudi vse načrtovane programe KS, le preplastitev pri vaškem domu Pobrežje se prenese v naslednje leto, prav tako pa tudi odsek, ceste v Skorišnjaku in izgradnja vodovoda, ki jo načrtujemo ponovno v letu 2005. Pri izgradnji odsekov cest so svoje deleže prispevali občani, ponekod tudi 50 %, za kar se vsem prav lepo zahvaljujem. Če bomo v taki smeri nadaljevali tudi prihodnje leto, bomo krajše odseke hitreje tudi končali. Sam namreč menim, da bomo morali pristopiti tudi k temu, da se nekoliko skrajša čas nočne osvetlitve po naseljih, saj bi tudi s tem prihranili nekaj denarja. V občini imamo narejenih že veliko metrov javne razsvetljave, samo letos smo razsvetljavo povečali za 70 luči. Stroški tokovine in vzdrževanja pa niso majhni, zato jih bo potrebno zmanjšati.
Režijski delavci so skozi vse leto urejali naša cestišča, nabrežine, zelenice, pokopališča in opravili še veliko del, ki so potrebna za urejenost občine. Veliko dela so opravili tudi pri izgradnji javne razsvetljave in zimske službe.
Z zadovoljstvom lahko trdim, da nismo zapostavljali družbenih dejavnosti, socialne varnosti, prevoza naših otrok, požarne varnosti, varstva ter skrbi za socialno šibke in ostarele. Do vseh smo bili pozorni in jim namenili potrebna sredstva za njihovo delovanje.
Novo leto se bliža zelo hitro, s tempa tudi nove naloge, ki bodo ponovno zahtevne. Vedno je tako, da si vsako leto želimo več novih pridobitev, postavljamo si višje cilje in naloge, vse skupaj pa je povezano z našimi potrebami. Pri vsem tem je pomembno, da smelo načrtujemo, si zaupamo in tako tudi rezultati ne bodo izostali.
V začetku prihodnjega leta se bomo lotili priprave plana investicij za leto 2005. Skupni programi so vodovod v Halozah - v naslednjem letu so v programu vasi Skorišnjak, Gradišče in Dolena. Za omenjene projekte bo svoj delež prispevala država za primarni vod, za sekundarni vod pa moramo zagotoviti denar iz občinskega proračuna. Druga večja investicija, ki nas čaka, je izgradnja vrtca v Vidmu, pri tem pa še čakamo sklep šolskega ministrstva. Aktivnosti nadaljujemo pri izgradnji kanalizacije, zagotoviti moramo sredstva za odkup gramoznice v Lancovi vasi, prav tako pa uresničujemo nakup opreme požarne varnosti, ureditve pokopališča v Vidmu in Leskovcu. V sprejetem proračunu za leto 2005pa so že zagotovljena sredstva za vse dejavnosti, ki so bila v letošnjem letu financirana iz proračuna; tudi v prihodnjem letu bodo približno enaka.
Občini Videm je bila že pred ustanovitvijo leta 1994 storjena krivica, saj so nas takratne oblasti skupne občine Ptuj izrinile na rob umetnega jezera ob reki Dravi ter nam s tem odtrgale del proračuna iz tega naslova. Zamislimo si, koliko več bi lahko postorili, če ne bi bili prikrajšani za ta denar. Toda to so grenki spomini, moramo se sprijazniti z realnostjo, to je manjšim proračunom, in z njim narediti, kar se narediti da.
Spoštovane občanke in občani!
Ob koncu leta vam želim izreči iskreno zahvalo za sodelovanje in za prispevek k razvoju naše občine. Zahvaljujem se tudi občinskemu svetu, vsem delovnim telesom, javnimi zavodom, članom sveta KS, društvom, poslovnim partnerjem, župnikoma - gospodu Emilu Križanu, njegovim sobratom, in župniku gospodu Ediju Vajdi - in vsem vam, ki ste dajali pobude, izražali zamisli iti želje.
Še posebej se zahvaljujem za pristno sodelovanje občinski upravi ter delavcem režijskega obrata.
Ob novem letu si želim, da bi nam bili naklonjeni sreča, zdravje, medsebojno spoštovanje, ljubezen v družini in da bi bili vsi skupaj ustvarjalni.
Vsem skupaj voščim vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto!
Vaš župan Friderik Bračič
KONEC LETA - CAS ZA PREGLED OPRAVLJENEGA
DELA V LETU 2004
Vsak človek si ob začetku leta v življenju zada dolgoročne in kratkoročne cilje, doma in na delovnem mestu. Ali jih uresničimo, pa je v veliki meri odvisno od nas samih ali pa od skupnosti, v kateri delujemo.
Za dosego ciljev na lokalnem področju je potrebna določena strategija razvoja občine, ki jo je na začetku leta sprejel občinski svet kot del razvojnih programov proračuna občine Videm za leto 2004 in 2005. Na koncu se seveda vprašamo in odgovorimo davko-plačevalcem, ali smo v upravi uresničili zadane naloge, ki nam jih je nalagalo izvrševanje proračuna občine in sklepi sej sveta.
Nadzorni odbor občine Videm se je v letu 2004 sestajal vsake tri mesece in pregledal realizacijo proračuna občine s planiranimi postavkami. Iz njihovih poročil izhaja, da je župan z občinsko upravo izvrševal sklepe sej občinskega sveta, tako da so bili vsi programi na področju investicij realizirani.
Svet občine Videm se je v letu 2004 sestal sedemkrat. Z gotovostjo lahko trdimo, da je sprejel večino odlokov in pravilnikov za področje izvrševanja proračuna in delovanja občinske uprave na naslednjih področjih:	družbene
dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, okolje in prostor.
Pa poglejmo, kakšne pridobitve je občina Videm dobila skozi skupne programe in programe Krajevnih skupnosti v letu 2004:
Na področju ravnanja s človeškimi viri, ki je tudi eden od prioritetnih področij v regionalnem razvojnem programu, smo zagotovili ustrezne standarde za razvoj predšolske in osnovnošolske vzgoje v podružnični šoli v Leskovcu. Investicija, ki je bila 60 % sofinancirana iz dodatnih sredstev proračuna RS nas je stala cca. 210 mio sit. Vsi lahko danes ugotavljamo, da so investicije v področje šolstva, znanosti in športa tiste, ki nam neposredne donosnosti ne prinašajo. Prinašajo pa posredno, to pa je razvoj kraja, nova delovna mesta, predvsem pa prinašajo mladim boljše pogoje za spre-
jemanje znanosti kot dobre vrline človeka.
Naslednje področje, ki se razprostira na 80 knr občine, je v upravi organizirano kot okolje in prostor z delovanjem režijskega obrata.
Zaradi dejstva, da občina Videm oziroma njen proračun živi od finančne izravnave, ki jo določi država za zagotavljanje najnujnejših izvirnih nalog občine, se tudi v upravi vprašamo, kako zagotoviti čim več sredstev za razvoj Krajevnih skupnosti v občini. Za leto 2004 lahko trdimo, da smo kar 48 % proračuna usmerili v razvoj in blagostanje njenega prebivalstva.
Če opravimo pregled strukture proračuna, lahko ugotovimo, da so bile postavke v vrednosti 46 mio namenjene vzdrževanju lokalnih cest in javnih poti, v vrednosti 20 mio sit za izgradnjo kanalizacijskega omrežja iz takse za obremenjevanje vode, izgradnjo javne razsvetljave v vrednosti 20 mio sit, za rekonstrukcijo in modernizacijo cest v višini 23 mio sit. Področje razvoja smo v letu 2004 zaznamovali tudi z izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za naslednja področja:	izgradnja
vodovodnega omrežja, vrtca v Vidmu, izgradnja kanalizacijskega omrežja.
Res pa je, da vsi poudarjamo, da je potrebno spremeniti zakon o financiranju občin in s tem povezano polnjenje proračuna. Vendar pomeni finančna osamosvojitev občine vedno večje dajatve, ki jih morajo prispevati občani. Vsi se zavedamo, da je država na občine prenesla naloge, vendar ni zagotovila njihovega financiranja. Manjka nam seveda druga raven lokalne samouprave, to je pokrajine. Decentralizacija državne uprave je prinesla to samo v področje institucij, ne pa v področje fiskalne decentralizacije.
Na koncu se seveda vprašamo, kako potem optimirati proračun občine Videm, da bomo vsi zadovoljni. Potrebno je pripraviti strateške cilje, katerih posledica mora biti, da se v proračunu pripravijo sredstva 'za razvoj in zagotovitev novih delovnih mest skozi obrtne cone, razvoj turizma in malega gospodarstva. Predvsem pa si na podlagi problemskega stanja zastaviti hipoteze in v študiji razvoja občine odgovoriti na sledeča vprašanja:
- Ali je transparentnost proračuna pogoj,
da lahko dvignemo prihodke občine?
-	Ali bench marking omogoča uvedbo optimalnega proračuna občine?
-	Ali projektni pristop zagotavlja večje lastne prihodke proračuna, ker mora biti predstavljen model fiskalne decentralizacije v celi občini?
Strjenih je nekaj povzetkov uresničenega stanja in nekaj razmišljanj za prihodnost in že smo na pragu leta 2005. Zadovoljni ali ne, če smo za leto starejši, zrelejši ali modrejši, presodite bralci!
Dragi občani in občanke, jaz in vsi moji sodelavci vam ob bližajočih se praznikih pošiljamo naslednje misli:
"Ker v vsakem se letu nam vedno mudi, ustavite čas vsaj za praznične dni, naj leto se staro tedaj poslovi, s seboj pa odnese vse vaše skrbi,"
Darinka Ratajc
AKCIJA ODVOZA "STARIH BREMEN" IZRABLJENIH MOTORNIH VOZIL
Spoštovani občani!
Občina Videm v okviru izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in podjetje Wolf d.o.o., organizirajo akcijo odvoza "starih bremen", to je izrabljenih motornih vozil, odjavljenih iz prometa pred 1. 5. 2004.
Glede na to, da akcija že poteka, vas prosimo, da o lokacijah, znamki in barvi izrabljenega vozila obvestite občinsko upravo, mi pa vas bomo pravočasno obvestili o odvozu le teh. Opozarjamo vas, da ne puščate izrabljenih vozil na lokacijah, ki jih ne bi predhodno določila občinska uprava.
Zadnji rok za prijavo se podaljša do konca MARCA 2005.
Vabljeni ste vsi občani, da se vključite v "AKCIJO ODVOZA IZRABLJENIH VOZIL", v kolikor so vam v breme in se jih želite znebiti.
Občinska uprava
BRANKO MARINIČ IZ POBREŽJA
DRŽAVNEGA ZBORA
Še se spominjate letošnjih jesenskih državnozborskih volitev? Nadvse zanimivega razpleta na politični sceni? Zmage Slovensko demokratske stranke in izvolitve našega občana Branka Mariniča iz Pobrežja za poslanca Državnega zbora? Zagotovo! Za nekatere velika, morda ne tako zelo pričakovana zmaga, za druge presenečenje, za nekatere pa tudi poraz. A volitve so zdaj mimo, Državni zbor se je sestal že na nekaj izrednih zasedanjih, dobili smo novo vlado Janeza Janše, znani so novi ministri in ministrica. Kaj neki pa v parlamentu počne naš novo pečeni poslanec? Kako se znajde v veliki parlamentarni dvorani, kako mu uspeva zbirati izkušnje in kako odgovorno delo ga čaka v prihodnje? O tem in še o marsičem drugem smo poklepetali z Brankom Mariničnem v enem od prostih dni v tednu, ko je bil doma, v Pobrežju.
Zakaj sploh kandidatura na državnozborskih volitvah? Od kod ta želja?
Branko Marinič: "Sama kandidatura za poslanca državnega zbora (DZ) v vrstah SDS, ki je bila zelo uspešna, je delo kar nekaj let. Za mano je del življenjskega obdobja, kjer sem bil vedno nekje aktiven; v različnih odborih, družbeno političnih organizacijah, KS, v različnih društvih. Vse skupaj je nastajalo v meni dalj časa, kar nekaj let, nenazadnje so tukaj pomembne lokalne volitve za župana. Dvakrat sem bil kandidat za župana videmske občine, ko pa vidiš pozitivne uspehe, ko se povzpenjaš po lestvici, ko se dviguje in raste tudi tvoja politična stranka, potem je to tisto, kar sešteješ ob koncu in sestaviš nov cilj.
Poslanec, ki je uspešno shodil
Preprosto povedano - hrepeniš po novih izzivih."
"ZAUPANJE SDS NA VOLITVAH - ZA NAS ZDAJ VELIKA OBVEZNOST DO SLOVENK IN SLOVENCEV"
Kako se spominjate osrednjega dneva volitev? Kako ste vse skupaj spremljali in kakšni občutki so vas dajali takoj potem, ko so vam sporočili, da ste zagotovo v novi parlamentarni sestavi?
Branko Marinič: "Še danes mi zveni v glavi - in verjetno bo tako do konca življenja - naša zmaga. Iskrena hvala vsem tistim, ki so me podprli, vsem tistim volivkam in volivcem, ki so zaupali SDS. Stranka se je leta in leta borila, delovala v opoziciji in pozitiven rezultat na volitvah je prav tako zaupanje volivcev, nenehnega prizadevanja, da bi stranka, ki je delovala v opoziciji, postala vodilna. Zaupanje, ki smo ga dobili na volitvah, je za nas in zame osebno velika obveznost, oddolžitev vsem, ne glede na to, kdo je koga volil. Zdaj smo mi na potezi, da državljanom in državljankam pokažemo in dokažemo, da smo sposobni storiti nekaj, kar bo boljše za Slovenijo, za Slovence in Slovenke." Čestitk je bilo mnogo, prihajale so od vsepovsod. Kaj pa tista, ki bo vam ostala najbolj v spominu? Branko Marinič: "Verjetno mi bo ostala v lepem in nepozabnem spominu čestitka vseh tistih mojih najbližjih, kajti pri volitvah nisem bil sam. Imel sem ekipo, vodja volilnega štaba je bil predsednik občinskega odbora SDS Videm Stanko Simonič, zraven so sodelovali mnogi prijatelji in znanci, ki so strnili vrste in bili nenehno ob meni, me vzpodbujali. Rad povem, da so šli od hiše do hiše, od vasi do vasi. Ko smo zvečer strnili vrste, ko so prihajali prvi podatki o tem, da smo zmagovita stranka, pa ko še ni bilo znano, ali sem izvoljen v DZ, so mi mnogi, tisti najbližji, že čestitali. Vidim jih kar po vrsti, ko so prihajali do mene, v domači vaški gostilni, kjer smo proslavili tudi zgodovinski dogodek za kraj, občino Videm, za ptujsko regijo in širši slovenski prostor. Trije poslanci iz 8. volilne enote, 9-, 10. in 11. volilnega okraja - to je več kot uspeh."
- POSLANEC
SLOVO OD SLOVENSKIH ŽELEZNIC, PREDNOST IMAJO NOVI IZZIVI
Kako pa je to sprejela vaša družina? A zdaj na vas gledajo kaj drugače, ker ste pač poslanec? Branko Marinič: "Družina je temelj, ki mora biti ob tako pomembni odločitvi zraven. Skupaj smo se dogovarjali, pogovarjali, skupaj smo se pripravljali na zmago ali na poraz, kajti pomembno je, da se to dogovoriš tudi v družinskem krogu. Optimizem, ki nas je navdajal vse po vrsti, je bil pozitiven, ob tem pa smo računali, da bo SDS zmagovalka teh volitev, nismo pa si upali na glas razmišljati, kaj pa če vendarle dobimo dovolj glasov za izvolitev v DZ. To smo začeli ugotavljati šele na dan volitev, tam okrog 21. ure, ko so prihajali prvi pomembni rezultati. Družina se je veselila skupaj z mano."
Zanimivo pa bi bilo slišati, kako so na vaš uspeh odreagirali v Slovenskih železnicah, kjer ste bili zaposleni dolgo let in zadnja leta tudi na precej odgovornem mestu? Branko Marinič: "Skoraj 30 let delovne dobe v tako veliki družini kot so Slovenske železnice. Moja pripadnost, nenazadnje tudi strokovnost, ki sem jo v vseh letih dela pridobil na železnici, je dolga moje poklicne poti. Delal sem marsikaj; od tistih najbolj preprostih, pa do precej zahtevnih, strokovnih del, še posebej v zadnjih nekaj letih. Železnica mi je vedno dajala nek napredek, zato sem tudi hvaležen organizaciji, v kateri sem se kalil, in morda je to tudi delček uspeha državnozborskih volitev. Bil sem v podjetju, ki je vseslovensko, preko železnice sem bil marsikje, tudi v tujini. Zdaj se sem sprejel nov izziv. Nisem se težko ločil od železnice, kajti zavedam se, da je funkcija poslanca DZ voljena funkcija in je časovno omejena na štiri leta. Zagotovil sem si vse potrebno, da se po štirih letih dela v DZ lahko vrnem na železnico, na tisto mesto, s katerega sem zdaj odšel."
PRVI DNEVI V PARLAMENTU
Branko Marinič: "Po eni strani se smejim samemu sebi, po drugi pa je tako, kot je. Ne morem mimo dejstva, da sem
Sprejem pri županu občine Videm Frideriku Bračiču
Foto: SA/I
se že prvič v labirintu, tako pravimo državnemu zboru, vrtel v krogu in dvakrat prišel na isto mesto. Želel sem najti izhod. Prvih korakov ,v DZ se še kako dobro spominjam, kot dojenček, ki sta ga pripeljala dva izkušena poslanca Miroslav Luci in Franc Pukšič. Skupaj z njima sem shodil, za kar sem jima hvaležen, zdaj pa, ko sem na svojih nogah, pa si prizadevam, da sem čim manj odvisen od drugih, da razmišljam po svoje, ter da to prepletem s tistim, kar potrebujejo ljudje, ki so me postavili v DZ. To je tudi moja obveznost, dolžnost in nenazadnje čut odgovornosti, da se oddolžim vsem tistim, ki so me tja poslali."
V medijih smo veliko slišali okrog tega, kje bo kdo sedel v parlamentu. Vi ste svoj sedež dobili v zadnji vrsti. Zadovoljni?
Branko Marinič: "Seveda sem zadovoljen, saj navsezadnje v parlament nisem šel z ambicijo, da bom že v prvem mandatu zapusti! sedež poslanca in se povzpel na ministrski stolček, to je seveda iluzija. Najprej sem moral sploh dojeti, da sem poslanec, zdaj bom lahko v poslanskih klopeh nabiral dragocene izkušnje. Če bo moja politična pot uspešna, bom svoje cilje prav gotovo zastavil za doseganje višjih položajev, zaenkrat pa ne razmišljam o kaki pomembni funkciji. Zadovoljen sem že, da sem poslanec, da sem se prebil v delovna telesa DZ, v odbore, kjer bom najlažje dosegal cilje za ljudi, ki jih zastopam. Šele potem bom lahko postavil višje cilje, vendar vse v mejah moje zmožnosti in sposobnosti."
Prvi dnevi, zdaj tudi že prvi tedni v parlamentu ... Kako vse skupaj izgleda v vaših očeh?
Branko Marinič: "Najprej je potrebno vedeti, da delo poslanca ni časovno omejeno. V šali povedano - poslanec je 24 ur v službi ljudi, če pa se obravnavajo pomembne zadeve, pa še kako uro dlje. V dneh, ko se postavlja nova vlada (vmes je bila nova vlada že imenovana!), so pred nami zahtevne naloge. Nenazadnje je to tudi odgovornost pred volivci, da bomo glasovali za tako vlado, ki bo po meri ljudi, ampak sem prepričan, da je toliko različnih interesov in želja, da bo nova vlada za mnoge nesprejemljiva. Zdi se mi pomembno poudariti še novost, ki jo je predsednik vlade Janez Janša postavil kot ščit dobrega dela - etični kodeks vseh predstavnikov, ki bodo v vladi. Vlada bo morala dajati vzgled v najširšem pomenu besede, vzgled racionalnega vedenja in to se mi zdi zelo pomembno. Le tako se ne bomo srečevali z interpelacijami ministrov ..."
Poslanca Mariniča bomo srečevali tudi na nekaterih sejah odborov DZ, torej ne samo na zasedanjih parlamenta. V katerih odborih ste dobili priložnost?
Branko Marinič: "Imel sem željo, da bi deloval v tistih odborih in komisijah, preko katerih bi najlažje uresničeval naloge in cilje, ki sem jih v tem lokalnem okolju zastavil. Imel sem to srečo, da sem prišel v tri pomembne odbore: odbor za promet, odbor za kulturo, šolstvo in šport ter v odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Zame
so to v tem časovnem obdobju ključni odbori, ki bodo imeli veliko opraviti z lokalnimi skupnostmi in prav v njih bom poskušal tudi največ delovati. Zadovoljen sem, da mi je uspelo to, za kar sem se trudil, kar pa ne pomeni, da se ne bi smel udeleževati sej drugih odborov in komisij. Trudil se bom, da bom zmeraj v tistem odboru ali komisiji, ko bo le-ta obravnavala pomembne teme, ki se nenazadnje nanašajo na dobro Slovenk in Slovencev, in kjer bi morda moja prisotnost lahko vplivala, da se stvari uredijo v pozitivnem smislu."
'ŽELIM PRITI V STIK Z VSEMI ŽUPANI IN ŽUPANJO"
Župani na Ptujskem veliko priča-
Cestitka župana v znak dobrega sodelovanja.
kujejo od vseh treh poslancev. Kako si predstavljate sodelovanje na lokalni ravni, še posebej pa sodelovanje z vodstvom občine Videm?
Branko Marinič: "V lokalnem smislu pokrivam in sem zadolžen za občine Kidričevo, Majšperk, Žetale, Podlehnik, Videm, Gorišnica in Zavrč, in tega mnogi verjetno niti ne vedo. Skupaj torej 7 občin na Dravskem polju in v Halozah. Zadal sem si že cilj, da pridem v kontakt z vsemi župani in županjo, doslej pa je bilo to najlažje preko kolegija županov, ki se vsak prvi ponedeljek v mesecu srečuje na Ptuju. To srečanje je bilo premalo, zdaj si bom vzel čas in obiskal vse občine, želim pa si, da me vodilni sami seznanijo z vsemi aktualnimi projekti, ki so v preteklosti in sedanjosti pomembni. Več kot bom imel teh informacij, bolj bom lahko delal in se trudil v tej smeri, kar pa ni le moja odgovornost, ampak je tukaj prisotna tudi odgovornost županov in županje, kako me bodo seznanjali z vsem potrebnim v smislu napredka. Zdi se mi zelo pomembno, da se bodo morali vsaj nekateri bolj potruditi, da me bodo sproti seznanjali, kajti samo tako bom lahko več storil za dobro posamezne občine.
Zelo vesel pa sem bil, da me je le nekaj dni po končanih volitvah župan Vidma Friderik Bračič z občinsko upravo prijazno povabil na sprejem in mi pripravil kompleten spisek projektov, ki jih občina Videm trenutno pelje. To se mi je zdela ena od boljših potez ..."
Kakšen poslanec želi biti Branko Marinič?
Branko Marinič:"... Veliko razmišljam o tem. V parlamentu ugotavljam, da so kolegi iz preteklosti iz vrst moje stranke prepričani, da še zmeraj delujejo v opoziciji, kar pa ne drži. SDS je danes vodilna stranka, absolutna zmagovalka minulih državnozborskih, in tega se moramo zavedati. Delovanje poslanca v levici je bistveno težje od delovanja v desnici, posebej če se zavedamo, da je sedaj v opoziciji poslanska skupina, ki
ima bogate, bogate izkušnje, pa znanje iz preteklosti. Velikokrat bomo morali trdo delati, da bomo v parlamentu našli skupen jezik, da bomo odločali o tistih pomembnih zakonskih dokumentih, ki bodo dobri za vse državljane, ne glede kateri politični opciji poslanec pripada.
Parlament pa je prostor, kjer se krešejo različna politična in mnoga druga vprašanja. A tako tudi sprejemani; brez zamer, užaljenosti, če ti na primer kdo pove resnico ali neresnico. Potem je treba zbrati argumente in odgovarjati v prid sebi ter interesom, ki jih zagovarjaš."
Vstop v novo leto 2005 bo zagotovo drugačen. Želje, misli ob tem ...
Branko Marinič: "Zdi se mi, da prihaja eno najpomembnejših let v mojem življenju. Leto 2004 bom zaključil z veliko
pozitivnega optimizma, z veliko zmago in doseženim ciljem v mojem osebnem, pa tudi družbenem življenju. Zdi se mi, da bo v letu 2005, pa vseh naslednjih letih do konca mandata, moja največja želja in odgovornost pred volivci ta, da bi delček tega, kar sem imel v načrtu že vrsto let in za kar sem se mnogokrat tudi izpostavljal, dosegel. Le tako bodo ljudje spoznali, da sem bil upravičene njihove volje, glasu, ki so mi ga namenili. To bo zame največji uspeh v 2005 in še v prihodnjih letih.
Tako kot sebi in moji družini, pa želim tudi vsem občankam in občanom uspešno, zadovoljno, predvsem pa zdravja polno novo leto 2005."
Tatjana Mohorko
INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE
V sklopu Lokalnega pospeševalnega centra Haloze deluje INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE EU, ki zagotavlja informiranje in obveščanje vseh potencialnih končnih prejemnikov in splošne javnosti o strukturnih skladih in izvajanju Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004-2006 na območju Haloz.
INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE vam zagotavlja:
■	vsa informativna gradiva, dokumente in druge splošne informacije v zvezi s pomočjo iz strukturnih skladov ter Enotnim programskim dokumentom za Slovenijo;
informacije o objavljenih javnih razpisih;
• osnovno informacijsko in svetovalno pomoč;
■	odgovore na konkretna vprašanja o postopkih pridobivanja in porabe sredstev strukturne politike.
Kmetje, ki razmišljate o investiciji na kmetiji, podjetniki, managerji, ki planirate investicije, zaposlovanje novih delavcev, izobraževanje, podjetniško svetovanje, vabimo vas, da pridete v Lokalni pospeševalni center Haloze, da se pogovorimo o vaših planih in vam svetujemo. Razpisi za kmetijstvo so že napovedani in imate dovolj časa, da si pripravite vso potrebno dokumentacijo, ki se zahteva za razpis.
Vabljeni ste tudi predstavniki občin, društev in vsi ostali, da se oglasite pri
nas.
Pozanimajte se, iz katerega vira lahko dobite sofinanciranje za vaše ideje! Informacije v okviru Informacijske točke so brezplačne in osnovno svetovanje v okviru Lokalnega pospeševalnega centra Haloze je brezplačno! Informacije so na voljo na telefonski številki 02/795 32 00, po faksu 02/95 32	03, elektronskem naslovu
info@halo.si ali na sedežu LPC Haloze, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane. Informacije o aktualnih razpisih so objavljene na spletnih straneh www.halo.si.
Kontakta oseba: Andreja Go jkošek.
Projekt sofinancira Evropska unija.
Kaj je Enotni programski dokument 2004-2006 in kaj so strukturni skladi Evropske unije?
ENOTNI PROGRAMSKI DOKUMENT 2004-2006 (EPP) je akcijski razvojni načrt RS za obdobje 2004-2006, ki določa, kako bo Slovenija dosegla strateške razvojne smotre in cilje. To je skupni program Slovenije in EU, saj bosta obe kot partnerici sodelovali v njegovi izvedbi in financiranju. EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOT (ESRRl predstavlja osrednji finančni instrument za zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti evropskih regij. Sredstva so namenjena sofinanciranju produktivnih investicij, investicij
v infrastrukturo ter zdravstvo in izobraževanje. Poseben poudarek je tudi na podpori malim in srednje velikim povezanim podjetjem, ki v lokalnem okolju lahko zagotovijo nova delovna mesta in spodbudno vplivajo na razvoj celotne regije.
EVROPSKI SOCIALNI SKLAD (ESS) je najpomembnejši finančni instrument za podporo izvajanja Evropske strategije zaposlovanja in ima najdaljšo tradicijo med strukturnimi skladi. Cilj ESS je pospeševanje zaposlovanja, razvoja človeških virov in trga dela, vseživljenjsko izobraževanje in sistemi izpopolnjevanja, premostitev ekonomskih in socialnih razlik, enakovredne možnosti zaposlovanja moških in žensk. EVROPSKI KMETITSKI USMERTE-VALNI IN JAMSTVENI SKLAD (FIKUS) je eden največjih strukturnih skladov EU, sredstva pa so namenjena živilsko predelovalnim podjetjem, kmetijskim gospodarstvom, združenjem kmetov, pašnim skupnostim ter lastnikom gozdov za izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov, naložbe v kmetijska gospodarstva in diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti ter investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov.
FINANČNI INSTRUMENT ZA USMER-TANTE RIBIŠTVA (FIIIR) je namenjen prilagajanju ribištva in ribogojstva na omejene ribolovne vire in spreminjajoče se zahteve trga.
IZGRADNJA JAVNE KANALIZACIJE IN OBJEKTOV
ČIŠČENJA ODPADNIH VODA V OBČINI
Dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih voda je področje, ki ima v razvitem, ekološko osveščenem delu sveta vedno večji pomen. Med razvita področja lahko štejemo vsekakor tudi našo državo, kjer se problemov zavedamo, jih razumemo in jih s sistematičnim pristopom želimo rešiti. Žal so v razvitosti in zmožnostih znotraj naše države velike razlike, kar pa ne pomeni, da tudi v manj razvitih delih ni potrebno preprečiti onesnaževanja. Ljudje, ki živimo v manjših naseljih, na območjih, kjer gostota poselitve ni primerljiva z mesti, smo v stalnem stiku z naravo, smo z njo povezani in od nje v marsičem odvisni, zato jo želimo ohraniti neokrnjeno tudi za bodoče rodove.
Kmalu po odločitvi, da želimo postati enakopravna članica Evropske unije, smo spoznali, da bo potrebno na področju varstva okolja in znotraj tega na ožjem področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod nadoknaditi zaostanek. Najprej smo se lotili zakonodaje, ki je bila do sprejetja naše države v EU že popolnoma usklajena s predpisi držav članic. Najpomembnejši akti, ki trenutno urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih vod pri nas, so:
1.	Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS št. 41/04)
2.	Zakon o vodah (Uradni list RS št. 67/02)
3.	Uredba o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS št. 41/95), ki jo je nadomestila Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS št. 123/04)
4.	Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS št. 35/96, 21/03)
5.	Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS št. 35/96, 90/98, 31/01)
6.	Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS št. 35/96, 29/00, 106/01)
7.	Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS
št. 68/96)
8.	Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS št. 103/02)
9- Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS št. 105/02, 50/04). S sprejetjem predpisov smo rešili le prvi del naloge, do izvedbe objektov pa je še dolga pot. Izvedba javne kanaliza-cije je prav gotovo ena od najdražjih investicij v komunalno infrastrukturo. Trase kanalov najpogosteje potekajo po javnih površinah, to je cestah. Razlogi so vsaj trije, in sicer:
-	običajno je poselitev na obeh straneh cestišča,
-	potreben dostop do revizijskih jaškov zaradi rednega vzdrževanja,
-	za položitev cevovodov na parcelah v privatni lasti je potrebno podpisati z lastnikom pogodbo o služnostni pravici in jo overiti pri notarju. Še vedno so pogosti primeri posameznikov, ki ne dovolijo izvedbe kanalov po svoji zemlji, kar ogrozi izvedbo na celotni nadaljnji trasi.
Žal so v naseljih v cestišču običajno položeni tudi drugi infrastrukturni vodi in tako se ob izvedbi kanalizacije (ki se polaga praviloma najgloblje) poškoduje in zamenja mnogokrat tudi vodovod, električne kablovode, telekomunikacijske vode in obnavlja cestišče.
K znižanju cene izvedbe lahko bistveno pripomore kvalitetno izdelana dokumentacija. Predvsem je pomembno, da se prične pripravljati dovolj zgodaj pred predvidenim pričetkom izvedbe. Na podlagi projektne dokumentacije se ugotovi predvidena vrednost izvedbe objektov, pripravi investicijska dokumentacija, nakar se prične borba za zagotovitev sredstev. Če želimo za sofinanciranje pridobiti tudi sredstva države (taksa za obremenjevanje voda), je potrebno sprejeti še občinske akte, to je občinski Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, Občinski operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki mora biti usklajen z državnim programom, in izbrati izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odplak v občini. Na podlagi omenjenih dokumentov se izvedbo objektov in
naprav predvidi v razvojne programe občin.
Ko imamo vse navedeno, je potrebno slediti javnim razpisom in biti dovolj vztrajen, da se pridobijo v nekem deležu nepovratna sredstva države, razliko pa pokriti iz občinskega proračuna. Občine se običajno odločijo, da del sredstev za investicije pridobijo od bodočih uporabnikov objektov in v ta namen sprejmejo obvezno enkratno plačilo prispevka za priključitev na javno kanalizacijo. Po izgradnji in zagonu objektov se za uporabnike uvede cena kanalščine in čiščenja odplak za vzdrževanje in obratovanje sistemov. Pomembno je, da se za objekte, ki so priključeni s svojimi odpadnimi vodami na čistilne naprave odpadnih vod, katerim upravljavec z izvajanjem obratovalnega monitoringa redno spremlja učinek čiščenja, bistveno zmanjša dajatev takse za obremenjevanje voda. Boljše čistilna naprava deluje, manj plačamo takse, ki se že vrsto let kot davek države zaračunava na položnicah za porabljeno vodo. Hoteli smo razložiti, da mora uvedba cene kanalščine in čiščenja odplak v gospodinjstvu ob pravilnem delovanju sistema in angažiranju javne službe pomeniti na drugi strani zmanjšanje stroška takse za obremenjevanje vode.
V občini Zavrč se bo čiščenje odpadnih vod prav gotovo moralo zagotoviti za objekte, ki se bodo izvajali v okviru rekonstrukcije mejnega prehoda. To je priložnost, da se interesi in finančna sredstva občine in države združijo in izvedejo skupni objekti odvajanja in čiščenja odpadnih vod, kar je najracionalnejša in edina smiselna rešitev.
Za konec bi le še poudarili, da v sistem bodoče javne kanalizacije ne bo možno odvajati padavinskih vod, temveč izključno komunalne odpadne vode, ki nastajajo v gospodinjstvih. Prav tako ne bo možna priključitev odpadnih vod nastalih v kmetijski dejavnosti pri vzreji živali. Gnojevko bodo rejci morali tudi v bodoče odvažati na njive v skladu z zakonodajo in gnojilnimi načrti.
mag. Jernej Šdmen, univ. dipl. inž.
AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE V VIDMU VABI OD
PONEDELJKA DO PETKA
Povabilo na vpis!
Po nekaj zapletih, ki so se dogajali še v začetku letošnjega leta, imamo od poletja v Vidmu v prostorih novega zdravstvenega doma spet nemoteno zdravstveno oskrbo. V polnem delovnem času je odprta ambulanta splošne medicine, med tem ko je zobozdravstvena ambulanta pacientom na voljo le občasno. Od poletja v ZD Videm dela Nada Lartey Ranisav, dr. med., specialistka splošne medicine, pri delu s pacienti pa ji pomaga še medicinska sestra Valerija Božičko. Tako občina Videm kot ZD Ptuj, pod okrilje katerega spada tudi ambulanta Videm, si želita, da bi le-ta ostal v mreži zdravstvenih ustanov za polni in redni delovni čas, potrebujejo samo predpisano število pacientov. V pogovoru z gospo Lartey smo izvedeli, da je vpisov
še zmeraj premalo, čeprav se to iz dneva v dan spreminja, lahko pa bi jih sprejeli še vsaj okrog tisoč, potem pa bi zadovoljili tistim minimalnim potrebam. V Vidmu si lahko vsi tisti, ki še nimajo izbranega svojega zdravnika, izberejo gospo Lartey ali pa se preprosto prepišejo v videmsko ambulanto, pri čemer jim vse v zvezi s papirji uredijo v ambulanti. Gospa Lartey pravi, da je vse to prostovoljno, ničesar ni potrebno storiti pod prisilo, sicer pa si v vodstvu ZD Ptuj želijo, da bi si videmsko ambulanto za svojo izbrali predvsem domačini in okoličani, ki sedaj veliko premalo koristijo to možnost. Sicer pa je v Vidmu povsem drugače kot na Ptuju, ugotavljata obe z medicinsko sestro Valerijo, ni takšne gneče in to je tudi ena od prednosti zunanje podeželske ambulante, ki pa je sodobno in lepo urejena.
Če bodo v prihodnjih mesecih dosegli potrebno število vpisov pacientov, potem se v Vidmu lahko nadejajo tudi odprtja lekarne ali pa vsaj depoja zdravil, pa tudi avtomata za potrjevanje zdravstvenih izkaznic. Vendar bo vse to mogoče le, ko bodo dosegli potrebno število vpisanih pacientov, poudarja gospa Lartey, ki jo delo z ljudmi, pacienti veseli. Z veseljem se je, kot pravi, spet vrnila v Slovenijo, kjer je nekoč že delala, zelo dobro pa se je z družino vživela tudi v življenje v Vidmu.
TM
Ambulanta splošne medicine je v Vidmu odprta:
Ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.30 do 14.00 V sredo od 12.30 do 19-00 Vljudno vabljeni!
KS LANCOVA VAS
Bogomir Hliš, novi predsednik KS Lancova vas, nam je povedal, da je svet KS že naredil pregled nad opravljenim delom v letošnjem letu. Prav tako pa so predstavili načrte in program dela za prihodnje leto.
Novi predsednik KS Lancova vas je Bogomir Hliš.
Svet KS Lancova vas meni, da so letos naredili kar veliko, čeprav so razpolagali z okrnjenimi sredstvi. Levji delež finančnih sredstev so namenili za izgradnjo javne razsvetljave v spodnjem delu vasi. V letošnjem letu so tako dokončali dve trasi, in sicer od Čohove kapele do Skukovih ter od iste kapele do Osmice, tako da je končana povezava s KS Tržeč. Skupno so letos za investicije in delovanje KS porabili dobrih 5 milijonov sredstev.
V letu 2005 imajo v KS namen, da bi
dokončali javno razsvetljavo tudi v zgornjem delu vasi: od trenutnega konca pločnika (pri Krajnčevih) do mostu čez Polskavo ter od istega odcepa do Zupaničevih. Nameravajo pridobiti tudi soglasje krajanov in ostalih institucij za dokončanje pločnika skozi vas. Prav tako bodo poskušali pridobiti soglasje za razširitev cestišča (od Hentakovih do gostilne Rajh - skozi Remizo) v skupni dolžini dveh kilometrov; v letu 2006 pa planirajo tudi preplastitev tega dela cestišča. V program so si zadali tudi obnovitev Čohove kapele, saj je ta
obnove nujno potrebna.
Hliš je še dejal, da v KS dobro sodelujejo z vaščani, svetniki in društvi, katerim namenjajo tudi manjša sredstva za njihovo delovanje.
Besedilo in foto: PK
Ob koncu leta se svet KS Lancova vas vsem zahvaljuje za dobro sodelovanje.
Vaščanom in vaščankam želimo v letu 2005 obilo sreče in zdravja ter osebnih in poslovnih uspehov!
Svet KS Lancova vas
Novi del javne razsvetljave v spodnjem delu vasi
KS SOVICE-DRAVCI-VAREJA
Svet KS Soviče-Dravci-Vareja je že pripravil program dela in načrte za leto 2005 in 2006. Izvedba del se mora pričeti takoj spomladi, ko bodo za to ustrezne vremenske razmere - novogradnja ceste v vasi Vareja, za katero so finančna sredstva zagotovljena. V jeseni pa preplastitev dela ceste od vasi Dravci, smer Vareja, Gašperšič - kapela varejski hrib.
NOVOLETNA ČESTITKA
Vsem krajanom v naši KS in občini Videm želimo blagoslovljene božične praznike, v novem letu 2005 pa veliko zdravja, sreče, miru iti poslovnih uspehov v družinskih krogih in na področju razvoja naše občine. Svet KS Soviče-Dravci-Vareja
KS POLENA
Novi asfaltirani odsek ceste v Zg. Pristavi
Dušica Avguštin, predsednica KS Dolena, je za Naš glas zapisala, da se lahko vaščani KS Dolena v tem letu pohvalijo z novim asfaltiranim odsekom ceste, ki poteka v smeri Zg. Pristava-Nadelsberger. Odsek je sicer dolg le 400 metrov, a so vaščani nanj zelo ponosni, saj je z njim v njihov obrobni in v marsičem zaostali del videmske občine
zasijal drobec napredka. Investicija ceste je znašala nekaj manj kot 5.200.000 sit, delež KS je znašal okrog 3-000.000 sit, občani so prispevali 30 odstotkov soudeležbe.
V KS Dolena se zavedajo, da je še marsikje na področju njihove krajevne skupnosti potrebno urediti ceste, v letu 2005 so tako kot prioriteto zapisali uredi-
tev ceste na Vildon. Ta klanec, ki je dolg približno 1.100 metrov, je problematičen skozi vse leto: najbolj je ta cesta problematična v zimskem času, saj je včasih zaradi snega neprevozna več dni, deževje pa čez leto odnaša ves gramoz in s tem povzroča velike luknje. Avguštinova še dodaja, da se dela tudi vodovod, krajani pa upajo, da bo v letu 2005 tudi dokončan.
"Smo v EU in bi radi tudi z našim urejanjem okolja sledili njenim normam. To je tudi naša obveza in s skupnimi močmi nam bo tudi uspelo, da bomo stopili korak naprej. Vsem, ki so z novo cesto nekaj pridobili, iskreno čestitam in upam, da se bodo z veseljem še naprej vključevali v nove projekte. Hvala vsem, ki so kakor koli sodelovali," še dodaja Avguštinova.
Besedilo in foto: PK
Leto se počasi izteka, bližajo se božično-novoletni prazniki.
Vsem želim srečno, predvsem pa uspešno novo leto 2005!
Dušica Avguštin, predsednica KS Dolena
MARTINOVANJE V TRŽCU
Vrsti martinovanj v občini Videm se je pridružilo tudi tisto v Tržcu, ki so ga pripravili gasilci in KS Tržeč. Kakor je že navada ob takih dogodkih, so se mize šibile pod obilico okusne hrane, pa tudi dobre kapljice "starega in novega" ni manjkalo. Ker pa k temu sodita tudi dobra volja in ples, so zanju poskrbeli Pokači, člani Etnografskega društva Tržeč, ki so zaigrali na svoje značilne instrumente. Kasneje so jih za nekaj časa zamenjali člani nekoč znanega ansambla Akordi, ki so dokazali, da niso pozabili, kako se tej stvari streže. Večer se je po pričakovanjih zavlekel pozno v noč.
Jože Junger
Svet Krajevne skupnosti Tržeč se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvoju in napredku kraja, za njihovo pomoč, in se veseli nadaljnjega sodelovanja.
Vsem občanom in občankam pa želi vesele božične praznike in srečno novo leto 2005.
DOGODKI O TEM IN ONEM
OKROGLA MIZA ZA VEČ VARNOSTI V CESTNEM PROMETU
Občina Videm in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta 8. decembra organizirala okroglo mizo na temo varnosti v cestnem prometu na območju občine Videm in preventivne akcije "Bodi viden, bodi previden". Na okrogli mizi sta predstavnika PP Podlehnik Danilo Pleteršek (pomočnik komandirja) in Miran Brumec (vodja policijskega okoliša) predstavila oceno stanja prometne varnosti na območju PU Maribor in oceno stanja prometne varnosti vil mesecih, ob tem pa tudi nevarna mesta in odseke na območju videmske občine. Predsednik SPVCP Videm Franc Kirbiš ml.
pa je zbranim predstavil še celovit program o varnosti v cestnem prometu v občini Videm.
2.	SREČANJE OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV OBČINE VIDEM
Občina Videm in odbor za gospodarstvo sta v ponedeljek, 20. decembra, v Videm na
2.	srečanje povabila obrtnike in podjetnike. Na srečanju so jim predstavili aktualne probleme, s katerimi se vse bolj srečujejo tudi obrtniki v videmski občini, sledila pa je predstavitev načina - kako izvesti investicijo s pomočjo sredstev EU. Na srečanju so bili prisotni tudi predstavniki iz obrtne zbornice in Lokalno pospeševalnega centra
Haloze. Zbrane je na srečanju pozdravil tudi župan Friderik Bračič.
17. DECEMBRA SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA IN ZAKLJUČNA PRIREDITEV ZA VABLJENE
V občini Videm so se člani občinskega sveta 17. decembra sestali še na svečani decembrski seji. Sledilo je druženje v občinski dvorani, kamor je župan Friderik Bračič na prednovoletni sprejem tudi letos povabil svoje zveste sodelavce, predsednike KS, političnih strank, društev v občini, predstavnike zavodov, obeh župnij, številne poslovne partnerje in
predstavnike številnih institucij, s katerimi občina sodeluje skozi celo leto. Skupaj so nazdravili novemu letu 2005.
PO SLADKE BON BONČKE V VIDEMSKO O KER J AMO
DPM Videm je tudi letos v prazničnih decembrskih dneh poskrbel, da otrokom ni bilo dolgčas. Povabili so jih v likovno delavnico, na krašenje novoletne jelke, na pravljične urice v Kraljestvo sladkih bonbonov. Cuker jama je bila tudi letos polna bonbonov za male in velike obiskovalce.
Pripravila: TM
Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm
PO KULTURNIH POTEH
Kulturne poti v občini Videni so postale zanimive za domače in okoliške pohodnike. Posebno pogosto sta ob koncu tedna obiskani SKAKAČEVA POT in pot po snemalnih mestih filma SVET NA KAJŽARJU.
Kulturno društvo Videm je letos 18. septembra organiziralo že drugi pohod po snemalnih mestih filma Svet na Kajžarju. Vodila sta Marinka Vaupotič in Mirko Černila. Po čudoviti haloški pokrajini, med vinogradi in zidanicami, smo med potjo ob lepem vremenu uživali in prepevali. Na pol poti nas je gostoljubno pričakala Duhova Julčka, deklica iz filma. Z nami je bila tudi njena dvojčica Ivanka in Sedlaškov Tonček, ki sta prav tako igrala v tem filmu.
17. septembra zvečer, dan pred pohodom, smo v cerkvi svetega Janeza brali poezijo Mile Kačičeve, ene glavnih igralk iz filma. Po končanem pohodu smo se pohodniki okrepčali v gostišču Pal in si po želji ogledali ta film v kulturni dvorani. Sklenili smo, da bo ta kulturni dogodek postal tradicionalen.
Marija Černila
Še skupinski posnetek na potepanju po snemalnih mestih filma Svet na Kajžarju v hlalozah
ETNOGRAFSKO DRUŠTVO VELIKA VARNICA
Do sreče je nešteto majhnih korakov in ti nas popeljejo do uspehov. Za nami je še eno uspešno leto.
Hvala Vam za zaupanje.
Želimo vam vesel božič in veliko sreče v letu, ki prihaja.
Člani Etnografskega društva Velika Varnica
Stran 12 ^^ZZZ^^^^^Z^^ZZ^^^^^Z^^ZZ^^^^^^^Z^^^^
SREČANJE ZAKONCEV JUBILANTOV
V nedeljo, 7. novembra, na zahvalno nedeljo, je bila župnijska cerkev sv. Vida pri Ptuju nekoliko drugače okrašena, nekoliko bolj praznična - cerkev so zraven rož krasili tudi pridelki in sadeži z vrtov, polj, gozdov Glavna misel zahvalne nedelje pa je bilo vprašanje: Ali res znamo biti hvaležni za vse to? Ali res znamo izkazati hvaležnost Bogu, ko pa velikokrat ne znamo pokazati tega niti soljudem? Na ta vprašanja si je vsak od vernikov odgovarjal po svoje. Pri maši se je zbralo tudi trideset parov, ki so se z rdečim nageljnovim cvetom na prsih ta dan. še posebej zahvaljevali Bogu za preživete skupne trenutke: za 25, 40 ali 50 let zakonskega življenja. Hkrati pa so Boga prosili, da bi tudi po njihovem vzgledu vsi zakonci v župniji živeli v slogi in zvestobi, da bi znali sprejemati drug daigega in bi tako napredovali tudi v ljubezni do Kristusa.
Po sv. maši, ki jo je daroval župnik p. Emil Križan, so se navdušeno obujali spomine na pretekla leta.
Zakonci v cerkvi sv. Vida	,
roto: p. Andrej regus
zakonci preselili še v veroučno učilnico, kjer so v prijetnem vzdušju
ZH
SREČANJE RODBINE STOPAJNIK
V soboto, 20. novembra, smo se zbrali na srečanju rodbine Stopajnik. Organizator srečanja je bil Branko Stopajnik, začelo pa se je ob 12. uri v prostorih gasilskega doma v Zgornjem Leskovcu. Sledila je sveta maša za vse pokojne in žive iz rodbine, ki jo je daroval farni župnik. Nadaljevali smo s fotografiranjem, kosilom in zabavo pozno v noč. Organizatorji so raziskali zgodovino naše rodbine in pripravili zanimiv program.
Naše doslej raziskane korenine segajo v leto 1810. Priimek Stopajnik se v tistem času ni pisal tako, kot ga pišemo danes, temveč so takrat pisali še Stopeinik. Pisanje iz Stopeinik v Stopajnik se je
spremenilo nekje okrog leta 1900, ko se je Josef Stopajnik preselil v Leskovec. Leta 1810 se je rodila Ana Stopajnik. Bila je najemnica v Sv. Lovrencu, pri posestniku na Mavričevi Hubi na Rdečem bregu. Imela je nezakonskega sina Josefa, rojenega leta 1833- Umrla je 15. maja 1879, v Svetem Lovrencu na Pohorju, kot samska (torej se ni nikoli poročila). Josef se je 30. 1. 1865 poročil z Juliano Kasniak, ki je bila zakonska hči Filipa in Uršule, rojene Pavlič, posestnikov v Lovrencu. Ob poroki je bil ženin star 32 let, nevesta pa 22. V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Jakob. Juliana, Johan, Josef, Maria in Antonija. Od otrok sta jima umrli Maria in Juliana, ostali pa so si ustvarili družine.
Josef, rojen 1873, je bil po poklicu "gor-man". Bil je oskrbnik župnijskih vinogradov in tako je postal tudi oskrbnik v videmski župniji. Tam je spoznal tudi Marijo Feguš, germansko hči, ki je bila 1. 7. 1903, ko sta se poročila, še mladoletna. Bila je edina hči takrat še živih staršev Blaža Feguša, gormana v Strmcu, in njegove žene
Terezije, rojene Korošec. Ženin je bil pri poroki star 30 let, nevesta pa rosnih 21. Oče je zato moral podpisati, preden sta se poročila, da se s poroko strinja in da se lahko njegova hči poroči. Imela sta osem otrok: Elizabeto, Pavlino Marijo Emerencijo, ki je umrla, Marijo, Julijo Marijo Martino, ki je tudi umrla, Jožefa Antona Padovanskega, tudi on je umrl, nato spet Jožefa Antona Padovanskega, Pavlo Marijo in Antona Padovanskega Alojzija. Na podlagi tega, da so imeli ti otroci po dve ali več imen, lahko sklepamo, da so bili bolj premožni ali pa zelo verni. Leta 1914 so Jožefa vpoklicali v vojsko in doma je pustil svojo ženo in pet otrok. Iz vojne se ni nikoli vrnil. 23. 4. 1923 se je Marija Stopajnik znova poročila, in sicer z Martinom Vindišem iz Strmca.
Potomci otrok, ki sta jih imela Jožef in Marija, smo bili zbrani na tem srečanju. To srečanje je bilo pomembno predvsem zato, da smo ponovno vzpostavili sorodstvene vezi, ki smo jih že skoraj pozabili. Za mlajše udeležence pa je bil to dan spoznavanja sorodnikov in navezovanja novih prijateljstev.
Vsi, ki smo se udeležili tega srečanja, se strinjamo, da je bilo to sicer naše prvo srečanje, vendar upamo, da ne zadnje. Želimo si, da bi postalo tradicionalno.
Darja Stopajnik
Se skupni posnetek v spomin na prijetno srečanje.
SEKCIJA LJUDSKIH PEVK FD POBREŽJE
V	mesecu juniju letošnjega leta je minilo pet let aktivnega petja ljudskih pevk iz Pobrežja.
V	tem obdobju so svoje delovanje in druženje, ki ga izražajo s petjem ljudskih pesmi, predstavile na številnih nastopih na raznih revijah in prireditvah. Z željo po ohranjanju in vzpodbujanju ljudske pesmi so izdale tudi lastno kaseto, na kateri je združenih 14 domačih pesmi. Pesmi so bile pri ljubiteljih domačega petja lepo sprejete. Žal je nekaj pevk zaradi častitljive starosti in bolezni z aktivnim petjem prenehalo. Kljub temu se z veseljem udeležujejo družabnih srečanj pevk in srečanj na prireditvah. Pevke se z veseljem odzovejo na vsako povabilo,
kamorkoli jih povabijo. V letošnjem letu so dobile tudi obleke našega folklornega društa Pobrežje. V njih so se predstavile skupaj z društvom na lepi prireditvi ob otvoritvi razširjenega odra v vaškem domu Pobrežje. Skupino združuje velika želja po petju in ohranjanju ljudske pesmi na tem območju in tega si želijo tudi vnaprej. Bilo bi jim v veliko veselje, če bi k petju pritegnile tudi mlajše člane folklornega društva, med katerimi pa žal ni posebnega zanimanja za tovrstno petje. Društvo tvorijo predvsem mlajši člani, vendar si želijo in upajo, da bodo nekateri z leti ob plesu vzljubili tudi petje ljudskih pesmi.
F. Šimenko
MArtinovanje v Skorišnjaku
TUDI LETOS JE BILO VESELO
Vinogradniki pri nalivanju mošta v sodček.
Desetdnevnemu martinovanju v občini Videm, ki postaja že tradicionalno, smo se tudi letos pridružili v Skorišnjaku. Martinovanje je potekalo prvo soboto v novembru, s pričetkom ob 11. uri, pri kapeli sv. Urbana, imenovani tudi Blaževi kapeli.
Vinogradniki so pred samim začetkom prinesli svoj mošt do kapele, kjer so ga zlili v sodček. Tam je počakal, da ga je farni župnik gospod Edi Vajda med sveto mašo krstil v vino. Po opravljenem krstu smo vse obiskovalce povabili na sedež.društva za napredek in razvoj Kocil, kjer so še enkrat krstili mošt v vino, tokrat na bolj šaljiv način. Tako smo poskrbeli tudi za smeh in dobro voljo, saj se je "rnoštek" z vsemi štirimi upiral krstu. Da pa obiskovalci ne bi bili lačni in žejni, smo pripravili tudi okusne pečenke, domačo gibanico, girpo, staro in mlado vino ter različne, doma pripravljene, žgane pijače. Tistim, ki imajo radi darove narave, pa smo ponudili tudi pečene kostanje. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi stare fotografije, katere prikazujejo Skorišnjak in njegove prebivalce nekoč. Slike so prispevali nekateri Skorišnjačani; zbrali smo jih in uredili v vitrino, ki jo je pripravil Janko Baniček ob pomoči sina Danija. Predvsem so si jih z veseljem ogledali sedanji prebivalci, saj so na marsikateri fotografiji pre-
poznali sebe ali pa koga od bližnjih. Tudi za ostale obiskovalce so bile fotografije zanimive, saj prikazujejo kraj takšen, kot je bil nekoč, ko so še vozili z voli in kravami. Da pa čas tako hitro le ne mineva, prebivalce Skorišnjaka vsak dan opozarjajo slabe ceste in tudi dejstvo, da morajo po pitno vodo še vedno v studenec.
Tudi letos smo pripravili predpasnike in kape z napisom. Kot pa je že v navadi, smo poskrbeli tudi za zadostno število kozarcev. Kozarec namreč
spremlja obiskovalca po kleteh, katere so vinogradniki odprli popoldan po četrti uri. Takrat se je začel drugi del martinovanja, obisk odprtih kleti in veseljačenje - za nekatere pozno v noč, za druge v rano jutro. Kakorkoli, martinovanje je prireditev, ko lahko vsaj za trenutek pozabimo vsakodnevne skrbi, zato se bomo prav gotovo potrudili tudi prihodnje leto.
Melita Turk
VESELO 10-DNEVNO MARTINOVANJE - Z DOBRO VOLJO PO HALOŠKIH KLETEH
Bogata ponudba, a gostov še zmeraj premalo
Občina Videm in odbor za gospodarstvo sta v sodelovanju s Turističnim uradom Halo tudi letos poskrbela za dogajanje okrog martinove-ga. Skupaj so organizirali 10-dnevno martinovanje po haloških kleteh, na degustacije, druženja, pa tudi na tradicionalne mariinove prireditve so vabili od 2. do 11. novembra.
Začeli so v Repiščah, kjer so svoje vinske kleti na stežaj odprli vinogradniki Mirko Feguš, Jože Krajnc, Janez Kmetec in Jakob Habjanič, drugi dan je bilo veselo v Majskem in Dravinjskem Vrhu: na vinotoču Maroh, pri priznanih vinogradnikih Kramarju, Milošiču in Gregorecu, ki pa se že lahko pohvalijo z vrhunskimi vini.
4.	novembra so obiskovalce vabili v turistično vas Halonga, v naselja Vare ja, Dravci in Soviče, v Halongi pa so se tistega dne predstavili: vinogradništvo Jožeta Gašperšiča, okrepčevalnica Vrček, športno rekreacijski center Dravci, kmetija Korpič in vinogradnik Stanko Vegan, sicer tudi novi kletar v fari sv. Martina na Hajdini.
5.	novembra je bilo druženje na ravnici, v vaškem domu Pobrežje, kjer so domačini pripravili martinovanje ob kvintonu, ob tem pa tudi kulinarično razstavo, krst mošta in druga presenečenja. Že naslednji dan, 6. novembra, so na kozarček in prigrizek vabili v Skorišnjak, kjer so imeli tudi sveto mašo in krst mošta, predstavilo se je društvo Kocil, rajanje pa je trajalo pozno v noč.
Na zdravje!
V nedeljo, 7. novembra, je bilo veselo v Leskovcu, kjer je TD Klopotec pripravilo že tradicionalno martinovanje s krstom in blagoslovom mošta, le tega je opravil farni župnik Edi Vajda,
domačini iz skoraj vseh naselij KS Leskovec pa so s seboj prinesli še mošt in ga zlili v skupni društveni sodček.
8. novembra sta se z izbranimi vini in pestro kulinarično ponudbo predstavila kmetija Pajnkiher v Doleni in vino-
gradnik Jakob Svenšek v Dežnem pri Podlehniku, Bogato obložene mize ... naslednji dan, 9. novembra, pa so že po tradiciji vabili v Strmec pri Leskovcu, kjer so svoje kleti odprli mnogi tamkajšnji vinogradniki.
10. novembra, dan pred godom sv. Martiana, so veselo druženje pripravili še pri etnografskem muzeju v Veliki Varnici, 11. novembra pa so 10-dnevno dogajanje ob martinovem zaključili v turistični vasi Halonga.
PREDSTAVITI TISTE, KI SO VSAJ MALO VPETI V HALOŠKI TURIZEM
Številni dogodki so bili dobro obiskani, nam je po zaključku veselega 10-dnevnega martinovanja po Halozaha povedala predsednica videmskega odbora za gospodarstvo Ida Vindiš Belšak, tako da je bil osnovni namen teh druženj dosežen. Ponekod bi lahko bilo še bolje, je dodala Vindiševa, kar pa bodo poskušali popraviti prihodnje leto, le če bodo nadaljevali s podobnim programom.
Sicer pa je bil osnovni namen tovrstnih druženj ob martinovem predvsem kar najboljša predstavitev vseh tistih, ki so tako ali drugače povezani s pridelavo vina v Halozah, skrbijo za ohranjanje etnografske tradicije in imajo kaj ponuditi gostom. Nekateri v Halozah razmišljajo tudi o razvoju na področju turizma, dodaja Vindiševa, in tudi martinovanje je lahko priložnost, da ga na tak način vzpod-
budimo, predstavimo širši javnosti in pozneje na nek način vsaj malo pomagamo na tej poti.
Letos so "videmski" dnevi martinovanja in obujanja običajev nasploh uspeli, zato se že lahko veselimo, da bo dobre volje in obujanja spominov spet na pretek prihodnje leto, ob martinovem. Tudi takrat dobrodošli!
TM
Foto: TM in RŠ
V kleti Jakoba Svenška v Dežnem se je oglasil tudi poslanec DZ Branko Marinič z ženo.
Tudi slastni kostanji niso manjkali.
Stran 15 33
Štiri društva kmečkih žena iz občine Videm na 4. Gospodinjskem večeru v Dražencih
REZANCI PO RECEPTU NAŠIH BABIC
Društvo gospodinj Draženci je zadnjo soboto v novembru v Domu vaščanov Draženci že četrto leto zapored organiziralo tradicionalni Gospodinjski večer, v sklopu tega večera pa tudi tekmovanje v ročni izdelavi rezancev - kot so jih izdelovale naše babice. Udeležilo se ga je 11 ekip iz sorodnih društev širše ptujske okolice, med njimi pa so bile kar 4 ekipe iz društev videmske občine: Društvo kmetic občine Videm, Društvo žensk Pobrežja, Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas in Aktiv žena Sela.
V uvodnem delu prireditve so se predstavile ljudske pevke iz Hajdine in učenci iz OŠ Breg, vsi domačini iz Dražencev. Ekipe treh tekmovalk iz posameznega društva so se nato pomerile v izdelovanju treh vrst rezancev: jušnih, širokih in krpic. Na voljo so imele 90 minut časa, vendar čas ni bil merilo uspeha. Ročno so morale umesititi rezančevo testo iz dveh jajc, ki so ga nato razdelile na tri dele. Testo so morale razvaljati čim bolj na tanko in brez lukenj.
Tudi članice društva iz Lancove vasi so poskušale narediti "naj rezance".
Komisija, ki so jo sestavljale predsednica Terezija Meško iz Kmetijske svetovalne službe Ptuj, Cvetka Pintar iz Kmetijske šole Ptuj in Marinka Vaupotič, predstavnica društva kmetic
Še skupinski posnetek za društvene kronike .
občine Videm, je budno spremljala delo ekip - pozorne so bile na higieno in čistost delovne površine, ocenjevale pa so predvsem testo in končni izdelek - rezanci in krpice so morali biti narezani čim bolj enakomerno in se niso smeli sprijeti med seboj. "Naj rezance" je po mnenju komisije izdelala ekipa Društva kmečkih žena občine Dornava, ostale ekipe pa so prejele simbolično darilo.
Zdenka Godec, predsednica društva gospodinj Draženci, nam je povedala,
da gre za tradicionalno prireditev, ki ni mišljena zgolj kot tekmovanje, pač pa kot popestritev srečanja članic različnih društev kmetic, podeželskih žena in gospodinj. Ob tej priložnosti so gostiteljice na ogled postavile še razstavo vloženega in sušenega sadja ter zelenjave, izdelke so izdelale same, razstava pa je bila prava paša za oči.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Utrinek iz razstave
Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas
ADVENTNI VENČKI KRASIJO PRAZNIČNE MIZE
Skupinski posnetek Lancovljank s svojimi izdelki.
Žene in dekleta iz Lancove vasi so drugo leto zapored skupaj izdelovale adventne venčke, s katerimi so polepšale svoje praznične decembrske mize. V tednu pred prvo adventno nedeljo se je tako v vaškem domu v Lancovi vasi zbralo okrog 15 članic in nekaj najmlajših, da bi skupaj, letos z že lanskoletnimi izkušnjami, naredile adventne venčke. Venčki so bili različno veliki in okrašeni, več ali manj pa je vsak izmed njih vseboval tudi simbole, ki so značilni za adventni venec: venec je okrogel, okrogle stvari pa nimajo ne začetka in ne konca. Tako je adventni venec simbol za neskončnost in večnost. Štiri sveče na vencu simbolizirajo štiri adventne nedelje. V mrzlem in pustem zimskem času je adventni venec okrašen z zelenjem, ki je znamenje upanja na novo življenje. Prevladovala pa bi naj predvsem vijolična barva (barva sveč in okrasja), ki je barva spokornosti, pokore, zbranosti in resnosti.
Prav posebna venčka pa so v društvu izdelale za videmskega župana in direktorico občinske uprave, da bi tudi njima
polepšal praznični decembrski čas.
PK
NAŠ 9. POHOD OB POLNI LUNI
Pri ŠD Videm smo pred pol leta ustanovili sekcijo "pohodništva". Druženja so prijetna, hoja hitro mine. Vmes poklepečemo, se nasmejemo in uživamo.
Vabimo vse, ki se nam želijo pridružiti, da pridejo vsako polno luno zvečer ob 19. uri pred klubske prostore ŠD Videm. Naša vodiča Stanko Skok in Mirko Černila nas popeljeta kamor skupina želi. Pohodi niso zahtevni. Stanko pa kakega pohodnika tudi nese.
Na pohod vas opozarjajo oranžni plakati. Lahko pa pokličete na GSM številko: 040/565-971.
Pridružite se nam!
M. Černila
Videmski pohodniki ob polni luni
~~ ' 1

KLUB MALEGA NOGOMETA 'MAJOLKA11
Ob izteku še enega leta se Vam zahvaljujemo za izkazano pozornost in podporo. Tudi z Vašo
pomočjo smo lahko dosegli dobre rezultate.
Ob novem letu 2005 Vam želimo veliko sreče, zdravja in razumevanja, pa odličnih športnih rezultatov.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2005!
Klub malega nogometa "Majolka"
GALA NOGOMETNI PLES ŠD VIDEM
Športno društvo Videni je organiziralo sredi letošnjega leta (v juniju) v gostišču Pal Gala nogometni ples. Ideja, da z izkupičkom plesa pomagamo NK Videm, je uspela. Plesa se je udeležilo 100 gostov.
Posebno dobrodošlico je videmski župan Friderik Bračič zaželel znanim športnikom občine Videm. Z nami so bili: Vladimir Sitar, Mirko Vindiš, Dejan Zavec, Marija Bartušek, Nadja Šibila, Matej Šibila, Albin Merc, Vlado Kokol in Andrej Murko. Škoda, da zaradi
obveznosti ni mogel biti z nami tudi Renato Vogrinec. Župan je znane športnike lepo sprejel, jim zaželel veliko uspehov in se jim zahvalil za promocijo občine, ki jo delajo s svojimi športnimi uspehi. V imenu občine jim je poklonil tudi spominska darila.
Vsak športnik je na plesu za licitacijo poklonil del svoje opreme. Člani NK Videm pa so zbrali veliko predmetov za srečelov, ki je zelo uspel. S plesom smo pomagali NK Videm z več kot 500.000 tolarji zaslužka.
Zahvaliti se moramo gostišču Pal za večerjo, ansamblu Piknik band, ki je igral brezplačno, vsem gostom, ki so kupili vstopnice za ples, in občini Videm za sponzorstvo.
Sklenili smo, da bo ples tradicionalen. Seveda bo zato potrebno pri organizaciji plesa več sodelavcev, ki bodo pomagali glavnima organizatorjema, predsedniku UO Jožetu Milošiču in idejni vodji Mariji Černila.
Se vidimo na 2. Gala nogometnem plesu v Vidmu.
Marija Černila
Kikboks
NADJA DVAKRATNA EVROPSKA PRVAKINJA
V	Mariboru je od 24. 11. do 28. 11. potekalo Evropsko prvenstvo WAKO organizacije v kikboksu v disciplinah šemi in light kontakt, glasbenih formah in aerokikboksu. Na prvenstvu je sodelovalo 4 70 tekmovalcev iz 28 držav.
Naša reprezentanca je pod vodstvom selektorja reprezentance Vladimirja Sitarja sodelovala s 30 tekmovalci. V disciplini šemi kontakt je nastopalo 7 tekmovalcev in 4 tekmovalke, v light kontaktu 9 tekmovalcev in 4 tekmovalke, v glasbenih formah 1 tekmovalka in v aerokickboksingu ekipa treh tekmovalk ter dve posameznici. Domačini so se spet ponovno izkazali, saj so bili med najuspešnejšimi reprezentancami prvenstva. Osvojili so 6 zlatih odličij. 3 srebrna in 3 bronasta odličja.
V	reprezentanci Slovenije so nastopali tudi 3 člani Kluba borilnih veščin Ptuj, med njimi tudi Nadja Šibila iz Vidma. Najuspešnejša tekmovalka letošnjega prvenstva je vsekakor Videmčanka
Nadja Šibila, ki je obranila naslov Evropske prvakinje v šemi in light kontaktu, ki jih je osvojila 2002 v Jesolo Lidu v Italiji, vse v kategoriji nad 70 kg.
Nadja je v light kontaktu v finalu premagala Paulino Biec iz Poljske, v šemi kontaktu je v polfinalu premagala Romino Succi iz Italije, v finalu pa je premagala Carolino Jones iz Anglije. Nadja Šibila: "Čeprav sem zmago v finalu light kontakta pričakovala, pa je bila borba težja, kot sem pričakovala. Priznam, da sem letos morda malce slabše pripravljena, toda že pretekli rezultati so mi vlili dovolj moči in samozavesti za vse te zmage na letošnjem Evropskem prvenstvu. Zelo sem zadovoljna, da sem ne le drugim ampak tudi sebi dokazala, da sem v svoji kategoriji v samem svetovnem vrhu."
Selektor Vladimir Sitar:
"Z nastopom reprezentance sem več kot zadovoljen, saj smo osvojili 12 medalj, kar je za nas veliko presenečenje in zadovoljstvo, saj smo
Nacija Šibila prejema zlato medaljo.
dokazali, da smo v samem vrhu evropskega kikboksa. Posebej nas veseli, da smo to dokazali v tako veliki konkurenci, saj je nastopalo veliko število tekmovalcev iz 28 držav. Svoj
nastop je odlično opravila Nadja Šibila, ki se je kljub napovedim, da bo nehala, odločila za letošnji nastop in znova dokazala, da je najboljša v njeni kategoriji."
Besedilo in slika: Franc Slodnjak
Dobitniki medalj (iz KBV Ptuj): Marjan Šibila, Aleksander Kolednik, Sabina Kolednik, Nadja Šibila, trenerja Vladimir Sitar in Tomaž Barada
VESELA PONOVNEGA NASLOVA EVROPSKE PRVAKINJE
Nadja Šibila je tudi na letošnjem Evropskem prvenstvu WAKO organizacije, ki je potekalo v Mariboru novembra letos, ponovno dokazala, da spada v svoji kategoriji v sam svetovni vrh. Svoje misli in vtise o tem tekmovanju je Nadja za Naš glas strnila takole: "Letos sem v Mariboru že tretjič osvojila naslov evropske prvakinje v šemi in light kontaktu. Zmage sem bila zelo vesela, saj
sem vedela, da nisem tako dobro pripravljena na tekmovanje kot vedno poprej. Služba in študij sta mi vzela veliko časa, zato nisem imela toliko treningov kot ponavadi. Moram priznati, da je bila finalna borba proti Poljakinji Paulini Biec v light kontaktu veliko težja, kot sem pričakovala, vendar mi je na koncu le uspelo. Finale v šemi kontaktu pa je bilo nekoliko lažje,
saj sem vedela, da sem nanj bolje pripravljena kot pa za light kontakt." Nadji iskreno čestitamo k ponovni osvojitvi naslova dvakratne evropske prvakinje. Želimo ji veliko uspehov v njeni nadaljnji športni karieri, pa tudi pri delu in študiju. Ponosni in veseli smo, da je tako uspešna športnica doma v naši občini!
PK
ŠPORTNO DRUŠTVO LESKOVEC V LETU 2004
Mesec december je čas, ki se ga veselimo predvsem zaradi prihajajočih praznikov. Ker pa se leto poslavlja, vsak zase opravljamo tudi inventuro tistega, kar smo dobrega opravili v odhajajočem letu, poskušamo pozabiti stvari, ki nam niso uspele, in kujemo načrte za prihodnje leto. To velja za vsakega posameznika, kakor tudi za organizacijo, v kateri delamo in ustvarjamo. Člani športnega društva Leskovec smo take analize že opravili še pred občnim zborom društva, saj je sezona športov na prostem mimo, aktivnosti pa se nadaljujejo v šolski telovadnici.
Ugotovili smo, da je društvo tudi v letu 2004 izpolnilo večino zastavljenih ciljev, pri čemer smo bili pri nekaterih opravljenih nalogah bolj, pri drugih pa manj uspešni. Aktivnosti, povezane z našim društvom, so potekale skozi vse leto.
Začetek leta je zaznamovala redna rekreacija vseh selekcij v telovadnici, vse do prvih pomladanskih dni, ko smo se preselili v naš športni park. Z nestrpnostjo in velikimi pričakovanji smo s tremi nogometnimi ekipami startali v pomladanski del lige Medobčinske nogometne zveze Ptuj, in sicer z mladinsko, člansko in veteransko ekipo. Vse tri ekipe so svoje nastopanje v isti ligi nadaljevale tudi v jesenskem delu tekmovalne sezone 2004/2005. V poletnih mesecih smo uspešno organizirali 3 odmevne nogometne turnirje, pri čemer sta bila 2 turnirja s širšo medkrajevno udeležbo (tradicionalni turnir za Haloški pokal in memorialni turnir) in 1 turnir vaškega značaja. Hkrati so se naše ekipe redno udeleževale tudi nogometnih turnirjev izven kraja. V mesecu avgustu smo aktivno sodelovali na tradicional-
nem "kmečkem prazniku" v organizaciji Turističnega društva, hkrati pa smo si z angažiranjem ob "romanju k Sv. Avguštinu" pridobili nekaj prepotrebnih sredstev za normalno delovanje društva in za pokrivanje tekočih stroškov. V našem športnem parku smo istočasno pripravili tudi sprejem za našega najuspešnejšega športnika - boksarja Dejana Zavca, na katerega smo zelo ponosni. V mesecu oktobru smo z velikim zadovoljstvom pričakali in gostili naše drage prijatelje - člane športnega društva Žaga iz Bovca, s katerimi smo že nekaj let v tesnih stikih. Po športnem in zabavnem druženju smo te stike še okrepili. V iztekajočem se letu smo opravili tudi nekaj manjših del v samem športnem objektu, še pomembnejša pridobitev pa je ograja ob nogometnem igrišču, ki nam jo je uspelo postaviti tudi
Številka 3 - letnik 9 - december 2004 URADNE OBJAVE
Občina Videm na podlagi 103. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 96/02) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE, SOFINANCIRANJE ALI SUBVENCIONIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV, KI JIH BO V LETU 2005 FINANCIRALA OBČINA VIDEM IZ DELA PRORAČUNA NAMENJENEGA ZA DELOVANJE KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENIH V ZKD VIDEM IN DRUGIH DRUŠTEV, KI V SVOJI DEJAVNOSTI VKLJUČUJEJO KULTURO
1.	Občina Videm zagotavlja za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in ostalih dejavnosti sredstva iz proračuna skladno s programi in projekti za naslednje namene:
-	za varstvo naravne in kulturne dediščine,
-	za izvajanje dejavnosti kulturnih programov, prireditev in jubilejev,
-	za materialne stroške društev,
-	za revije, festivale in gostovanja v tujini,
-	za ostale ljubiteljske dejavnosti.
2.	Predlagatelji
Za kulturno in ostalo dejavnost po zakonu se štejejo kulturna in ostala društva ter zavodi in posamezniki, ki imajo opredeljen status na območju občine Videm, katerih dejavnost je posredovanje in varovanje kulturnih vrednot na področju književnosti, likovne in filmske dejavnosti, glasbe, plesa, petja in folklore; gledališke dejavnosti; varovanja kulturne dediščine; razstave in drugo. Predlagatelji, ki planirajo dvo- ali večletne programe in projekte, morajo predložiti predloge za 2-letno obdobje z obrazložitvami po letih (programi in projekti, ki bodo realizirani v obdobju do konca leta 2005.)
3.	Način prijave programov in projektov Pisne predloge s prilogami predlagatelji projektov na področju kulturnih in ostalih dejavnosti oddajo na sedežu občine Videm
ali na naslov: OBČINA VIDEM, Videm pri Ptuju 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU, do
15. 02. 2005.
Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah, na katerih mora biti podana oznaka:
-	"NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA PROGRAME NA PODROČJU KULTURE V LETU 2005",
-	naziv predlagatelja.
V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za vrednotenje financiranja programov, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna.
Dodatne informacije o zbiranju predlogov in potrebne obrazce dvignete na sedežu občine Videm pri Brigiti Polanec.
OBČINA VIDEM Številka: 2661/04-11 Datum: 08. 1 2. 2004
Friderik BRAČIČ I. r., župan Občine Videm
Občina Videm objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98)
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2005, KI JIH BO V LETU 2005 OBČINA SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
1.	Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, njihova združenja in drugi subjekti ustanovljeni na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o gospodarskih družbah, če imajo v svoji dejavnosti registrirano izvajanje športnih dejavnosti na območju občine Videm. Na razpisu lahko sodelujejo tudi posamezniki, ki imajo opredeljen status.
2.	Iz proračuna sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi:
a.) programi za otroke in mladino,
Glasilo občine Videm
b.	) programi športa za vse (organizacija
občinskih športnih prireditev),
c.	) programi kakovostnega športa,
d.	) drugi za šport pomembni programi v
občini.
3.	Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja programa in urnikom.
4.	Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja.
5.	Predlagatelji morajo programu priložiti izpolnjen vprašalnik, ki ga dobijo na sedežu občine Videm.
6.	Rok za prijavo na razpis je 15.02.2005.
7.	V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za vrednotenje financiranja programov športa, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna.
8.	Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe.
9.	Prijave je potrebno poslati na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju - Odbor za družbene dejavnosti.
10.	Podrobnejše informacije in potrebne obrazce dvignete na sedežu občine Videm pri Brigiti Polanec.
1 1. Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah, na katerih morajo biti oznake:
"NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA PROGRAME NA PODROČJU ŠPORTA V LETU 2005",
- naziv vlagatelja.
OBČINA VIDEM Številka: 2662/04-11 Datum: 08. 1 2. 2004
Friderik BRAČIČ I. r., župan Občine Videm
Občina Videm na podlagi določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2005 (Uradni list RS, št. 135/03) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV, KI SE UKVARJAJO S POSPEŠEVANJEM RAZVOJA TURIZMA V OBČINI VIDEM V LETU 2005
1.	Predmet razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2005.
2.	Upravičenci za dodelitev sredstev po tem razpisu
Na razpis se lahko prijavijo turistična društva oziroma društva, ki v okviru svoje dejavnosti opravljajo tudi dejavnost s področja turizma na območju Občine Videm v letu 2005.
3.	Višina sredstev
Višina razpoložljivih sredstev namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev je 500.000,00 SIT na proračunski postavki 4120 - Transferi neprofitnim organizacijam. Sredstva se bodo delila v obliki dotacij po podpisu pogodbe.
4.	Merila za dodeljevanje sredstev
a.	) Število in pomembnost predvsem nasled-
njih aktivnosti:
-	organizacija in izvajanje turističnih prireditev,
-	sodelovanje pri organizaciji in izvajanju prireditev,
-	organizacija in izvajanje čistilnih akcij,
-	vzdrževanje in urejanje kraja, kjer je sedež društva skozi vse leto (turistična signalizacija in drugo),
-	vzgajanje in delovanje turističnega podmladka v okviru TD,
-	izdajanje propagandnega materiala za promocijo turistične ponudbe,
-	sodelovanje in promocija kraja na sejmih, razstavah in drugih predstavitvah občine,
-	aktivnostih za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter urejanju in olepševanju okolja (urejanje in vzdrževanje piknik prostorov, kolesarskih in sprehajalnih poti, razgledišč, klopi za počitek sprehajalcev in podobno),
-	projekti v sodelovanju z drugimi društvi,
-	druge aktivnosti.
b.	) Število članov
c.	) Ocenjena višina vrednosti programov
5.	Vsebina vloge
Vlogo sestavljata izpolnjen prijavljeni obrazec in dokumentacija k vlogi.
Prijavni obrazec, ki ga dobite na sedežu občine Videm vsebuje naslednje osnovne podatke:
a.	) podatki o upravičencu: točen naslov
upravičenca, datum ustanovitve društva, število članov društva, transakcijski račun društva, ime in priimek predsednika društva, telefon,
b.	) aktivnosti oziroma prireditve, ki so pred-
met tega razpisa,
c.	) predračunska oziroma obračunska vred-
nost prireditve z navedbo virov financiranja,
d.	) zaprošena višina sofinanciranja,
e.	) terminski plan izvajanja prireditve oziro-
ma aktivnosti (predviden začetek in konec).
Dokumentacija k vlogi mora vsebovati:
a.	) finančno in vsebinsko poročilo o delu
društva v letu 2004,
b.	) finančni in vsebinski program dela
društva v letu 2005.
6.	Naknadno zahtevana dokumentacija Z društvi bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju, v katerih bo določeno, da morajo društva do 15. 11. 2005 predložiti:
- finančno poročilo o izvedenih akcijah oziroma prireditvah ter poročilo o delu za obdobje od 1. 1. 2005 do 30. 10. 2005.
7.	Obravnava vlog
Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo. Vse pravočasno prispele vloge bodo ocenjene na podlagi meril določenih v tem razpisu. Društva bodo o izidu razpisa obveščena najkasneje v 15 dneh po odpiranju vlog.
Prepozno prejete vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene.
Vlagatelje nepopolnih vlog bo Odbor za gospodarstvo v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozval, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema obvestila. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže.
8.	Rok za prijavo
Zahtevki za dodelitev sredstev po tem razpisu morajo prispeti najkasneje do 15. 02. 2005 na naslov: Občina Videm, Odbor za gospodarstvo, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju.
Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označeno z oznako "Ne odpiraj - javni razpis za turistična društva". Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na občini Videm, v času uradnih ur na tel. 761 94 03; kontaktna oseba: Nada Golob.
Številka: 04/2682-13 Datum: 10. 12. 2004
Friderik BRAČIČ I. r., župan Občine Videm
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2005 (Uradni list RS, št. 135/03), Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Videm (Uradni list RS št., 5/03 in 42/03) župan Občine Videm objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA DODEUEVANJE OBČINSKIH -DRŽAVNIH POMOČI NAMENJENIH ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI VIDEM ZA LETO 2005
A.	Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki kompleksne subvencije v kmetijstvu.
B.	Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2004, na podlagi tega javnega razpisa znaša 3.600.000,00 SIT, in sicer:
-	subvencioniranje obrestne mere
1.000.000,00 SIT,
-	ostalo 2.600.000,00 SIT.
C.	Za ohranjanje ciljev razvoja kmetijstva Občine Videm finančna sredstva usmerjamo v:
1.	ŽIVINOREJA
1.1	Izboljšanje genetskega potenciala v živinoreji - umetno osemenjevanje
-	umetno osemenjevanje govejih ple-menic za komad 1.000,00 SIT. Regresira se samo prva osemenitev.
1.2	Preventivni ukrepi veterinarske službe na živinorejsko usmerjenih kmetijah
-	preventivno cepljenje plemenskih svinj proti zajedalcem do največ 30 %.
1.3	Spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel
-	zatiranje najbolj pogostih bolezni čebel (preventivni in kurativni ukrepi), do višine 50 %,
-	vzpodbujanje razvoja čebelarstva zaradi njegove večnamenske vloge (ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora z razmnoževanjem in širjenjem medovitih rastlin kot sta npr. ajda in facelija), do višine 50 %.
2.	RASTLINSKA PRIDELAVA
2.1	Podpora obnove in naprave vinogradov in sadovnjakov
-	prepečevanje zaraščanja, naprava
novih vinogradov in obnovo starih vinogradov (koli, mreža, ograja) do višine 20%.
2.2	Sofinanciranje testiranja škropilnic, pršilnikov in silažnih kombajnov ter sofinanciranje analiz zemlje in krme
-	sofinanciranje testiranja škropilnic do 100 % upravičenih stroškov,
-	sofinanciranje analiz zemlje do 50 % upravičenih stroškov.
5.	INVESTICIJE IN TEHNOLOŠKE POSODOBITVE V KMETIJSTVU
5.1	Sofinanciranje investicij v kmetijstvu
-	subvencioniranje obrestne mere za novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije objektov za rejo domačih živali - hlevov in nakup kmetijske mehanizacije, opreme za osnovno dejavnost v kmetijstvu. Sofinancira se do 50 % upravičenih stroškov od vrednosti celotne investicije, začete v tekočem letu.
8. IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI
8.1.	Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev
-	sofinancirajo se programi oz. izvedene aktivnosti posameznih društev s področja kmetijstva (ki so neprofitna in se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo) za izvedbo strokovnega dela -strokovnih prireditev (razstave, demonstracije, predavanja, promocije) in izdajo strokovnih publikacij,
-	sofinanciranje predpisanih izobraževanj.
D.	Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev
Upravičenci do interventnih sredstev so občani Občine Videm.
Upravičenci morajo sredstva investirati na območju občine Videm.
Rok za oddajo prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najdlje do 28. 11. 2005, razen za subvencioniranje obrestne mere za investicije pri najetju kredita, za katere je potrebno oddati prijavo vključno do 15. februarja 2005. Prijave se oddajajo na naslov: Občinska uprava Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju in označeno z oznako "Ne odpiraj - javni razpis za kmetijstvo". Pogoji pod katerimi se dodeljuje pomoč
Pri dodelitvi pomoči se ne sme preseči zgornja meja, iz katerih javnih virov (sredstva občinskega proračuna, državnega proračuna in mednarodnih virov) je pomoč
dodeljena.
Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi
Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, davčna številka vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen porabe sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta, številka transakcijskega računa.
Dokumentacija
K vsem postavkam iz točke C:
-	dokazila o izpolnjevanju pogojev,
-	izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju občine Videm.
K posameznim postavkam je potrebno priložiti še:
1.	ŽIVINOREJA
1.1	Izboljšanje genetskega potenciala v živinoreji - umetno osemenjevanje
-	račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije, ki opravlja storitve osemenjevanja živine v kmečki reji,
-	za sofinanciranje nakupa semena: kopija odločbe o koncesiji in predložen račun o nakupu semena.
1.2	Preventivni ukrepi veterinarske službe na živinorejsko usmerjenih kmetijah
-	račun za izvedene storitve preventivnih ukrepov pooblaščene veterinarske organizacije v tekočem letu (iz računa mora biti razvidna vrsta opravljene storitve).
1.3. Spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel Upravičenci do subvencij so čebelarska društva.
-	poročilo o izvedenih ukrepih,
-	račun za zdravila, ki se nanašajo na zdravstveno zaščito čebel,
-	seznam koristnikov zdravstvene preventive čebel.
2.	RASTLINSKA PRIDELAVA
2.1.	Podpora obnove in naprave vinogradov in sadovnjakov
-	zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki predložijo kopijo vpisa vinograda v register pridelovalcev grozdja in vina, podatke o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiškoknjižni izpisek in mapna kopija),
-	vlagatelji morajo pravočasno vložiti zahtevek "Napoved obnove vinograda" na upravno enoto,
-	zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki obnavljajo najmanj 0,1 ha vinograda in imajo skupnih površin vinogradov najmanj 0,4 ha,
-	višina sredstev znaša do 20 % vred-
nosti investicije ali možnost subvencioniranja obrestne mere pri najemanju kreditov do 30 %.
2.2	Sofinanciranje testiranja škropilnic, pršilnikov in silažni kombajnov ter sofinanciranje analiz zemlje in krme. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	račun za izvedene storitve pooblaščene
organizacije s seznamom in podpisi uporabnikov storitev: testiranja škropilnic,
-	račun pooblaščene organizacije za anali-
zo zemlje.
5. INVESTICIJE IN TEHNOLOŠKE POSODOBITVE V KMETIJSTVU
5.1	Sofinanciranje investicij v kmetijstvu Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
- opis investicije,
-	račun o plačilu projektne dokumentacije (iz računa mora biti razvidna vrsta opravljene storitve),
-	pozitivno mnenje pristojne svetovalne službe k predvideni investiciji,
-	posestni list.
8. IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI
8.1	Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	finančno ovrednoten letni program dela,
-	finančno poročilo o delu društva v preteklem letu, potrjeno s strani nadzornega odbora,
-	potrdilo o registraciji društva (če je društvo ustanovljeno na novo),
-	potrdilo o plačilu tečaja.
Številka: 04/2680-1 3 Datum: 10. 12. 2004
Friderik BRAČIČ, župan Občine Videm
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2005 (Uradni list RS, št. 135/03), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih - državnih pomoči namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Videm (Uradni list RS, št. 5/03 in 42/03) župan Občine Videm objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA DODELITEV POSOJIL OBČANOM OBČINE VIDEM ZA POSPEŠEVANJE
RAZVOJA PODJETNIŠTVA, DROBNEGA GOSPODARSTVA IN TURIZMA V LETU 2005
1.	Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki
-	0473 Turizem - 4102 Subvencije obrestne mere
-	0490 Drobno gospodarstvo - 4102 Subvencioniranje obrestne mere
Posojilo je namenjeno za subvencioniranje obrestne mere v gospodarstvu in turizmu.
2.	Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2004, na podlagi tega javnega razpisa znaša 1.150.000,00 SIT.
3.	Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev
Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost na območju občine Videm in ki bodo investirali sredstva na območju občine Videm, in sicer podjetja v zasebni in mešani lasti z do 50 zaposlenimi, samostojni podjetniki, občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja in občani, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali s turistično dejavnostjo - dopolnilna dejavnost turizem. Do teh pomoči niso opravičena podjetja v težavah.
4.	Rok za oddajo prijav je vključno s 15. februarjem 2005, na naslov: Občinska uprava Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Prosilec pošlje "Vlogo za posojilo" in priloženo "dokumentacijo" v enem izvodu priporočeno po pošti ali osebno, z oznako "Ne odpiraj - javni razpis za drobno gospodarstvo in turizem".
5.	Pogoji pod katerimi se dodeljuje pomoč
Prednost pri dodelitvi sredstev posojila imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
-	proizvodno dejavnosti,
-	dejavnost, ki predvideva nove zaposlitve aktivnih občanov občine Videm,
-	razvoj deficitarnih dejavnosti v občini Videm.
Upoštevani bodo tudi naslednji kriteriji (točkovanje prosilcev):
-	prosilec iz navedenega naslova še ni prejel kredita - 20 točk,
-	dodatno bo zaposlil vsaj dva delavca - 15 točk,
-	prosilec se samozaposluje - 10 točk,
-	proizvodno storitvene dejavnosti - 30 točk,
-	izgradnja nočitvenih zmogljivosti - 30 točk,
-	dejavnost se izvaja v centru občine - 5 točk,
-	ostali manjši kraji v občini - 10 točk,
-	demografsko ogrožena območja (po zakonu) - 20 točk.
6.	Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi
Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številko tekočega oziroma transakcijskega računa. Dokumentacija:
-	opis investicije,
-	dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti,
-	bilanca uspeha za preteklo leto, iz katere je razvidno, da podjetje ni v težavah,
-	potrdilo o plačanih vseh obveznosti državi (davčne obveznosti),
-	predlog zavarovanja posojila,
-	dokaz o namenu posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov,
-	če je nosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov,
-	če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oziroma priglasitev del na ime lastnika ter najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za obdobje vračanja posojila vključno z moratorijem na začetku odplačevanja posojila,
-	izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju občine Videm,
-	izjavo prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge, nepopolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene.
Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna.
Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisanega roka.
Številka: 04/2681-13 Datum: 10. 12. 2004
Friderik BRAČIČ, župan Občine Videm
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Videm (Uradni list RS, št. 18/99), 6. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Videm, je Občinski svet Občine Videm na 15. redni seji, dne 28.09.2004 sprejel
TEHNIČNI PRAVILNIK
o javnem vodovodu v občini Videm
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v občini Videm (v nadaljnjem besedilu: vodovod).
2.	člen
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov.
3.	člen
Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda).
4.	člen
Naprave in objekti vodovoda so:
-	zajetja,
-	vodnjaki (vrtine),
-	črpališča,
-	čistilne naprave,
-	cevovodi,
-	prečrpališča,
-	vodohrani (zbiralniki pitne vode),
-	objekti in naprave za zniževanje tlaka,
-	vodovodno omrežje,
-	omrežje za gašenje požara - hidrantna mreža,
-	drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njih sestavni del.
5.	člen
Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe.
6.	člen
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom.
II.	DEFINICIJE POJMOV
7.	člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi
imajo naslednji pomen:
-	zajetje = objekt za zajemanje vode,
-	vodnjak = objekt za zajemanje vode,
-	črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode,
-	prečrpališče = isto kot črpališče, s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran,
-	čistilna naprava = objekt za čiščenje in razkuževanje vode,
-	vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode,
-	raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu,
-	reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje tlaka,
-	cevovod = objekt za transport vode,
-	vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje,
-	magistralno omrežje in naprave:
-	cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,
-	tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja,
-	primarno omrežje in naprave:
-	cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,
-	cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji,
-	sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo,
-	zračnik = element za odzračevanje cevovoda,
-	blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovoda,
-	priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera,
-	jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov),
-	vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer,
-	vodomer = naprava za merjenje porabljene vode,
-	zasun = zaporni element na cevovodu,
-	hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante),
-	uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda.
III.	PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA
8.	c/en
Pri načrtovanju vodovoda se morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe.
a)	Dimenzije cevovodov in vrste cevi
9.	c/en
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov:
1.	litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil),
2.	cevi iz polietilena visoke gostote - PE,
3.	jeklene cevi,
4.	keramične cevi.
Vse vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati veljavnim standardom.
10.	člen
Cevi PE uporabljamo samo v naslednjih primerih:
-	za izvedbo priključkov in sekundarno omrežje,
-	na terenih z nestabilno nosilnostjo tal,
-	za vgradnjo v zaščitno cev,
-	v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov,
-	spajanje PE cevi se izvaja z elektrouporni-mi sponkami.
Največji dovoljen premer PE-HD cevi je 110 mm. Za večje premere je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
7 7. člen
Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo cevovodov, samo kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi.
72. člen
Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno.
Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi, mora biti jekleni cevovod tudi katodno zaščiten.
b)	Globine
13. člen
Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj
1,1	m zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih površinah. Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih.
14. člen
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ±3 cm. V jarku, izkopanem v terenu IV. in V. kategorije, je za polaganje cevovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm. Plastične cevi (PE) se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0-4 mm.
75.	člen
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim materialom. Plastične cevi pa s peskom granulacije 0-4 mm 10 cm nad temenom, 20 cm pa s sipkim materialom.
76.	člen
Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe polaga električni kabel, mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot plastične cevi.
c)	Odmiki
17.	člen
Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
18.	člen
Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj:
-	čisti objekti in oporni zidovi 3 m,
-	greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom 5 m,
-	posamezna drevesa (drevored) 2 m,
-	drogovi (električni in PTT) 1 m.
79. člen
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno:
-	kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši globini ali enaki kot cevovod, 3 m,
-	meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m,
-	plinovod 0,5 m,
-	energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod, 1 m oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti ali ustrezno zaščiteni,
-	toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1,0 m,
-	vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m.
Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani.
20.	člen
Kolikor zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe določiti način izvedbe in vzdrževanja ter možnost dostopa z ustrezno mehanizacijo.
d)	Križanja
21.	člen
Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda.
22.	člen
Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na material iz katerega je cevovod.
23.	člen
Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz nodularne litine ali PE cevi z zaščitnim plaščem.
24.	člen
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda z komunalnimi inštalacijami morajo biti:
1.	Če poteka cevovod nad:
-	kanalizacijo 0,3 m,
-	toplovodno kineto 0,4 m,
-	plinovodom 0,4 m,
-	energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m.
2.	Če poteka cevovod pod:
-	kanalizacijo (izjemoma) 0,6 m,
-	toplovodno kineto 0,6 m,
-	plinovodom 0,6 m,
-	energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m.
Minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene ki nete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda.
Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
25.	člen
Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Kolikor to ni možno, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem
javne službe.
e)	Vgradnja merilnoregulacijske opreme, armatur, fazanov in spojnih elementov
26.	člen
V	vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilnoregulacijska oprema.
Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe.
27.	člen
V	vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in armature, ki odgovarjajo veljavnim standardom.
Kolikor je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16 bar. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten.
28.	člen
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov.
29.	člen
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500-800 m v primarnem cevovodu.
30.	člen
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem.
Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi.
31.	člen
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja.
f)	Jaški
32.	člen
V	omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in merilnoregulacijske opreme.

Minimalna velikost jaškov mora biti:
-	po višini 170 cm,
-	po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm, 150 cm na cevovodih do Fi 250 mm in 180 cm na cevovodih do Fi 600 mm,
-	po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega el. v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do Fi 150 mm, 150 cm na cevovodih do Fi 250 mm in 180 cm na cevovodih do Fi 600 mm,
-	nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa,
-	dno jaška mora biti z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode,
-	velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi,
-	jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom,
-	montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti,
-	vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz cevi Fi 40 mm, nastopne prečke Fi 18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška.
33.	člen
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode.
34.	člen
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c.
g)	Hidranti
35.	člen
Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80-150 m oziroma v odvisnosti od gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrante, je Fi 100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
36. člen
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča.
37. člen
Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna mesta pri hidrantu in priključni zasun se plombirajo.
38.	člen
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10-20 cm pod niveleto terena.
39.	člen
Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant.
h) Preizkušanje cevovoda
40.	člen
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda.
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novozgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.
41.	člen
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na dvakratni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 bar. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda.
42.	člen
Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi, ali je vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede upravljalec vodovoda v soglasju z Zavodom za zdravstveno varstvo in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu.
i) Označevanje vodovodnih naprav
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za hidrante.
44.	člen
Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Ce v bližini ni objekta, se tablica postavi na zato posebej postavljen drog.
45.	člen
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom.
IV.	VODOVODNI PRIKLJUČKI
a)	Postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje
46.	člen
Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi.
K pogodbi mora priložiti:
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za projektno dokumentacijo,
-	kopijo gradbenega dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka,
-	projekt vodovodnega priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki projekt, za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene,
-	soglasje občine s potrdilom o plačilu povračila ob priključitvi na vodovodno omrežje,
-	soglasje upravljalca ceste (v primeru preboja ali rezanja ceste),
-	služnostno pogodbo sklenjeno z lastniki zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo zemljo).
47.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan skleniti pogodbo o priključitvi ob izpolnitvi tehničnih pogojev, razen v primeru, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno tehničnih pogojev, ali če bi bila s tem motena oskrba ostalim potrošnikom.
V primeru, da iz razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno skleniti pogodbe o priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti pristojni občinski organ, s katerim se naročnik ob sodelovanju izvajalca javne službe dogovori o možnosti načina in tehnične rešitve izvedbe priključitve.
48.	člen
Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku - bodočemu uporabniku vode opravi:
-	odkar trase priključka in merilnega mesta,
-	skladno z dogovorom med naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka.
49.	člen
Izvajalec javne službe izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno omrežje je izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču na katerem je bil izveden priključek.
50.	člen
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne službe za vsak primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma.
51.	člen
Priključek se ukine na osnovi pisnega naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik.
52.	člen
Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe:
- po številu izlivnih mest v priključenem objektu za gospodinjstvo,
Število izlivnih mest	Vrsta in minimalna dimenzija priključki
5-20	PE DN 32/10
20-30	PE DN 40/10
če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije oziroma tehnološkega projekta, večjo konično porabo kot 2 l/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom.
53.	člen
Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe v poglavju projektiranje in gradnja vodovoda.
c)	Lokacija in izvedba merilnega mesta
54.	člen
Merilno mesto je praviloma v jašku izven objekta, čim bližje javnemu vodovodu. V objektih, v katerih je predvidena ločena meritev za več uporabnikov, je lahko register vodomerov v objektu.
55.	člen
Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s FE cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera.
V zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven objekta.
56.	člen
Talni jaški izven objekta so tipski PVC termo jaški ali betonski jaški opisani v 32. členu tega pravilnika.
d)	Tipi in dimenzije vodomerov
57.	člen
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe, dimenzijo vodomera pa določi projektant ob soglasju izvajalca javne službe.
58.	člen
Upravljalec plombira ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera matični privoj s PVC plombo. Odstranitev, uničenje oz. poškodovanje plombe se sankcionira v skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo.
e)	Nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov - vzdrževalnina priključka
59.	člen
Vzdrževalnina priključka je znesek, ki se mesečno zaračunava za pokrivanje stroškov redne menjave vodomernih naprav v enem menjalnem obdobju.
Znesek vzdrževalnine priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek nazivnega pretoka vodomera in cene vode.
Vzdrževalnina priključka = Qn (m3/h) x cena vode (SIT/m3) x obračunsko obdobje (mesec) Vodomer DN (mm) 20 25 32 40 50 65 80 100 150 50-k 80-k 100-k 50k Nazivni pretok 2,5 6 6 10 15 25 40 60 150 40 60	90	200
Qn (m3/h)
• k - kombinirani vodomer
60. člen
Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov.
V.	TEHNIČNO-DOBAVNI POGOJI
67. člen
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih:
-	da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu,
-	da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov.
62.	člen
Začasni priključek na javni vodovod je možen:
1.	za gradbišče (gradbiščni priključek),
2.	za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm ob pogoju:
-	da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo,
-	da je s srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika,
-	da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, kjer bodo natančno opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok o začasni uporabi priključka.
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda izvajalec javne službe, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik predložiti.
63.	člen
Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem izvajalca javne službe. Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne količine vode. Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju.
VI.	NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA
64.	c/en
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo gradnjo strokovna služba izvajalca javne službe.
65.	člen
Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala.
VII. PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE
66.	člen
Investitor javnega vodovoda, če to ni občina, mora tega predati v last občini. Način in pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:
-	projekt z gradbenim dovoljenjem,
-	projekt izvedenih del (PID) v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in po določbah pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra izvajalca javne službe,
-	zapisnik o tlačnem preizkusu,
-	atest o izvedenem klornem šoku,
-	podatke o investicijski vrednosti,
-	uporabno dovoljenje.
Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju.
67.	člen
Lokalni vodovod prevzame izvajalec javne službe v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode in urejene varstvene pasove.
Vlil. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV
68.	člen
Izvajalec javne službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav.
Kataster komunalnih naprav se vodi skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in zakona o katastru komunalnih naprav. Podatki iz katastra se izdajo na osnovi pisne
vloge, katera mora vsebovati namen rabe podatkov. Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov priprave in izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki iz katastra brezplačno v dogovorjeni DXF obliki. Prav tako občina izdaja podatke iz katastra izvajalcu javne službe brezplačno.
69. člen
Ne glede na določbe pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa izvajalec javne službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi katastrski elaborat v obsegu:
1.	pisni del,
2.	grafični del v državnem koordinatnem sistemu,
3.	skanogrami,
4.	elaborati.
Ad/1
Pisni del vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali ploskev).
Ad/2
Grafični del vsebuje:
a)	Podloge:
-	digitalni katastrski načrt,
-	digitalni ortofoto načrt,
-	topografski načrt različnih meril (1:1000, 1:5000, 1:25 000 ...),
-	druge podloge.
b)	Segmente katastra komunalnih naprav:
-	točkovni (hidranti, zasuni, zračniki ...),
-	linijski (cevovodi ...),
-	ploskovni (jaški, vodovarstvena območja
...).
Ad/3 Skanogrami so digitalna oblika elaborata:
a)	skanogrami fotografij (jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih detajlov ...),
b)	skanogrami topografij, skic, shem in shematskih prikazov ...,
c)	skanogrami, druga dokumentacija.
Ad/4 Elaborati:
Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del elaborata, zlasti:
-	pregledna karta območja novega cevovoda M 1: 500, 1000, 5000, 10000,
-	situacijski načrt, ki vsebuje geodetski posnetek terena in cevovoda z vsemi pripadajočimi elementi z označbami in podatki,
-	podolžni profili,
-	topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na cevovodu,
-	oznake detajlnih listov, kjer je cevovod, ter številke zapisnikov s podatki meritev,
-	montažni načrti cevovodov (zasuni, hidran-
ti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja),
-	dimenzije, materiali, leto izgradnje,
-	situacijski načrt, topografije in podolžni profili morajo biti v digitalni obliki (DVVG, DXF format),
-	drugi podatki.
70.	člen
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih, ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster.
Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu.
71.	člen
Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski elaborat.
72.	člen
O spremembah na komunalnih vodih se vodi posebna evidenca.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
73.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenim za njegov sprejem.
74.	člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Friderik BRAČIČ I. r., župan Občine Videm
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004) in člena Statuta občine Videm (Uradne objave Občine Videm, št. 18/99) 19. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju občine Videm (Uradni list RS, št. 42/2003) je Občinski svet Občine Videm na 15. seji, dne 28.09.2004 sprejel
ODLOK
O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINI VIDEM
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Odlok določa pogoje in način obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v občini Videm, vire financiranja gospodarske javne službe ter druge elemente pomembne za opravljanje gospodarske javne službe.
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je Komunalno podjetje Ptuj d. d., ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti.
2.	člen
Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na vodovod, ali ki s posebnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali koristi njeno požarno varstveno funkcijo iz javnega vodovoda in drugih vodovodov.
3.	člen
Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz javnih vodovodov, s katerimi upravlja in gospodari izvajalec javne službe.
4.	člen
Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja povprečno več kot 10 m3 vode na dan ali oskrbuje več kot 50 prebivalcev in je v upravljanju izvajalca javne službe ter je v lasti občine.
II.	OBJEKTI IN NAPRAVE
5.	Člen
Vodo oskrbni objekti, naprave oziroma sistemi po tem odloku so:
1.	Magistralno omrežje in naprave:
-	cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,
-	tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja.
2.	Primarno omrežje in naprave:
-	cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,
-	cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji.
3.	Sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo.
4.	Vodomerni priključek z vodomerno napravo.
5.	Interno omrežje, ki je v upravljanju in vzdrževanju uporabnika. Interno in javno
omrežje razmejuje vodomerna naprava.
6.	člen
Javni vodovodi in objekti skupne komunalne rabe so v lasti občine. Za stanje javnega vodovoda je odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem občinskemu svetu občine Videm tehnični pravilnik o javnem vodovodu. V tehničnem pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za gradnjo, priključevanje, dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda.
III.	GRADITEV VODOVODA
7.	člen
Izvajalec javne službe izdaja mnenje k prostorskemu redu občine, občinskim lokacijskim načrtom, zbirni karti komunalnih vodov ter projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdaja soglasje k pridobitvi gradbenega dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo.
Izvajalec javne službe načrtuje javne vodovode. Investitor sekundarnega ali internega vodovoda pa si mora za načrtovanje pridobiti smernice izvajalca javne službe.
8.	člen
Investitor del mora začetek gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del.
Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa.
V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja po zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod brezplačno predati v last občini, na območju, katere je zgrajen, ta pa v upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora zgrajeni vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem, da je pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti.
Ob primopredaji mora investitor izročiti izvajalcu javne službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del. Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi napravami.
9.	člen
Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora izpolniti vse pogoje iz soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi plačati strošek izvedbe in prispevek po merilih in kriterijih, kot povračilo za zgrajeno primarno
omrežje, predložiti potrebno dokumentacijo opredeljeno s tehničnim pravilnikom in ustrezna soglasja za posege na zemljišča. Kdor namerava povečati priključno moč obstoječega priključka, mora poravnati stroške pri izgradnji sekundarnega in primarnega voda.
Bodoči uporabnik vode mora plačati prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod.
Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo vodovodnega omrežja, s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu.
IV.	POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
10.	člen
Kjer je zgrajen javni vodovod, ki še ima proste zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan priključiti uporabnike na vodovod ob pogojih, ki jih določata ta odlok in Tehnični pravilnik o javnem vodovodu.
11.	člen
Uporabnik sme vodo iz vodovoda odvzemati le v skladu z izdanim soglasjem izvajalca javne službe oziroma pogodbo o priključitvi.
12.	člen
Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.
Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda ob pogojih, ki jih določa Tehnični pravilnik o javnem vodovodu.
Za stanovanjske objekte, v katerih se opravlja tudi dejavnost, je za potrebe dejavnosti obvezno ločeno merilno mesto.
13.	člen
Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev izvede priključitev na javni vodovod ter vgraditev, zamenjavo ali odstranitev vodomerne naprave le izvajalec javne službe na stroške uporabnika.
14.	člen
Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne službe.
Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno vodomerno napravo.
Merilno mesto in način vgradnje vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik. Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in
kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop.
Uporabnik je, v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav navedenih v predhodnem odstavku tega člena, dolžan v roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje lastništva.
75.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo. Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno napravo, v kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.
V	primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil, izvajalec javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.
V.	ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
16. člen
Hidranti na javnem vodovodnem sistemu so javni.
Javni hidranti služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Redno vzdrževanje javnih hidrantov opravlja izvajalec javne službe v skladu z letnim programom vzdrževanja. Zamenjave javnih hidrantov pa se vršijo na osnovi posebnega dogovora med občino in izvajalcem javne službe. Izvajalec javne službe mora o hidrantih in hidrantni mreži voditi tehnične in druge pregledne podatke in jih na zahtevo posredovati občini, požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim, ki izvajajo protipožarno varnostno funkcijo.
77.	člen
V	skladu z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur. list RS, št. 52/2000) in Pravilnikom o higieni živil (Ur. list RS, št. 60/02), se pitna voda šteje med živila. Po določilih 17. in 19. člena zakona iz prvega
stavka tega člena morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in stik z živili, izdelki in snovmi, ki prihajajo stik z živili, izvajati notranji nadzor po načelih HACCP.
Upravljalec je v skladu z navedenim zakonom dolžan preprečiti vse nekontrolirane in nenadzorovane posege v omrežje vodovodnega sistema, ki ga upravlja.
78.	člen
Odvzem vode iz javnih hidrantov brez pisnega dovoljenja izvajalca javne službe ni dopusten. Gasilska društva, ki so zadolžena za izvajanje požarne varnosti v občini, morajo o vseh svojih posegih v omrežje javnega vodovodnega sistema predhodno, najmanj 3 dni pred posegom, obvestiti upravljalca vodovodnega sistema.
Omejitev odvzema vode iz javnih hidrantov ne velja za odvzem vode za gašenje požarov in za potrebe preventive.
Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode iz hidranta mora vsak uporabnik najkasneje v 3 dneh po zaključeni intervenciji, iz drugega odstavka tega člena, o odvzemu obvestiti izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti datum, količino, čas, mesto in razlog odvzema.
Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodovanja je dolžan povrniti vse stroške za vzpostavitev hidranta v prvotno stanje.
79.	člen
Interne hidrante vključno z omrežjem vzdržuje lastnik na lastne stroške.
VI.	VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN VODNIH VIROV
20. člen
Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine.
2 7. člen
Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom.
Izvajalec javne službe v soglasju predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu.
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.
22.	člen
Na trasi izvedenega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice, in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške. Lastniki zemljišč preko katerih poteka vodovod in izvajalec javne službe sklenejo služnostno pogodbo, s katero se izvajalcu javne službe dovoli neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov.
VII.	MERITVE IN OBRAČUN PORABUENE VODE
23.	člen
Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v kubičnih metrih (m3). Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.
Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah, se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.
Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka. Način obračunavanja je opredeljen v Tehničnem pravilniku.
Uporabnik ima poleg rednih, iz 15. člena tega odloka, pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave, če meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik.
24.	člen
Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih
podatkih.
Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb, povprečno porabo na osebo, število živali ...).
Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma največ za obdobje enega leta.
25.	člen
Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje, ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom. Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.
V	primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave, v roku 8 dni po prejemu obvestila.
26.	člen
Za večstanovanjske objekte, ki se gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku).
V	objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer. Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. Stroški delitve bremenijo uporabnika. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.
Vodomerne naprave v interni inštalaciji služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje.
27.	člen
K ceni za porabljeno vodo oz. tarifam daje soglasje Občinski svet občine. Predlog cen pripravi izvajalec javne službe skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene, oblikovane v skladu s predpisi, morajo pokrivati priznane stroške (lastno ceno storitve) poslovanja nastale pri izvajanju javne službe.
Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga na posebnem obrazcu v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera - odčitek.
28.	člen
Vode, ki je bila porabljena za požarnovarstvene namene oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih posledic, ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku, določenim s tem odlokom, prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le ta označil za upravičeno.
Vlil. PRAVICE IN OBVEZNOSTI
29.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati vsem uporabnikom vodo, ki mora ustrezati določilom Pravilnika o pitni vodi (Ur. list RS, št. 19/2004, 35/2004).
Kadar voda ni ustrezna, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti uporabnike. V obvestilu mora biti naveden predviden čas in vzrok neustreznosti, možen način uporabe in način začasne oskrbe z vodo.
30.	člen
Kadar zaradi izrednih okoliščin uporabnikom ni možno zagotoviti enakomerno in normalno oskrbo z vodo, mora izvajalec javne službe ukreniti vse, da zagotovi čim prejšnjo normalno oskrbo.
31.	člen
Ob omejitvah je izvajalec javne službe dolžan ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob izrednih razmerah. Uporabniki so v takih primerih vodo dolžni uporabljati le za osnovne življenjske potrebe ter za požarno varnost.
32.	člen
Uporabniki vode iz drugih virov oskrbe so dolžni uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljeni način in pri odvzemu oziroma pora-
bi vode ravnati tako, da ne bo prizadeto stanje vodnega vira. Pri nastopu izrednih razmer ali omejitvah so dolžni po potrebi dati svoje kapacitete na razpolago za koriščenje prednostne preskrbe za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.
33.	člen
Izvajalec javne službe ima pravico in dolžnost prekiniti dobavo vode uporabnikom na njihove stroške v naslednji primerih:
1.	če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,
2.	če se uporabnik ni ravnal v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,
3.	če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe, te pomanjkljivosti ne odpravi,
4.	če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, ali če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne službe, ali če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe, tega ne odpravi,
5.	če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe odčitavanja ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled priključka, ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,
6.	če pri urejanju okolice ni upošteval določil tega odloka in Tehničnega pravilnika,
7.	če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,
8.	če uporabnik ne določi pooblaščenca ali ne sporoči stanja vodomerne naprave kot to določa 25. člen tega odloka,
9.	če uporabniki v večstanovanjskem objektu ne uredijo medsebojnih razmerij kot to določa 26. člen tega odloka in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
10.	če uporabnik ne poravna računa ali položnice za porabljeno vodo v 8 dneh po opozorilu, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode.
Dobava vode je prekinjena dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve in ponovne priključitve, ki jih določi izvajalec javne službe.
34.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan:
-	upravljati z javnimi vodovodi in skrbeti za varovanje vodovodov in jih vzdrževati,
-	vsem uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno vodo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi,
-	zagotoviti zadostno količino vode in predpisan tlak,
-	spremljati in analizirati stanje oskrbe uporabnikov in virov oskrbe z vodo, pripravljati programe, načrte, predloge in izvajati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave vodnih virov kakor tudi oskrbe z vodo v celoti,
-	ugotavljati stanje vodnih virov, ki jih koristi, ter vzpodbujati in izvajati ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem,
-	pripraviti program ukrepov oskrbe z vodo iz vodovodov ob izrednih razmerah in skrbeti za njihovo izvajanje,
-	pripraviti sanacijski program za sanacijo oporečnih vodnih virov,
-	voditi in dopolnjevati kataster vodovodnega omrežja,
-	skladno s predpisi obnavljati in kontrolirati vodomerne naprave,
-	občini posredovati poslovno in letno poročilo za področje vodooskrbe.
35.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan v tehnološkem in idejnem pogledu pripravljati programe razvoja vodooskrbe in predlaga kratkoročne in dolgoročne vire za izvedbo teh projektov.
IX.	NADZOR
36.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo izvajalec javne službe, komunalni nadzornik in pristojne inšpekcijske službe.
O imenovanju komunalnega nadzornika je občina dolžna obvestiti izvajalca javne službe.
X.	VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
37.	člen
Viri financiranja javne službe so:
-	vodarina,
-	vzdrževalnina priključka,
-	sredstva za varovanje vodnih virov,
-	prispevki občanov,
-	sredstva občinskega proračuna,
-	sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
-	takse,
-	dotacije in subvencije,
-	druga sredstva namenjena za izgradnjo in
delovanje sistemov oskrbe s pitno vodo.
XI.	KAZENSKE DOLOČBE
38.	člen
Z denarno kaznijo 200.000,00 tolarjev se kaznuje izvajalec javne službe:
1.	če ravna v nasprotju z 10. členom odloka,
2.	če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena odloka,
3.	če ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 29. člena odloka,
4.	če ravna v nasprotju s 30. členom odloka,
5.	če ravna v nasprotju z 31. členom odloka,
6.	če ravna v nasprotju s 33. in 34. členom odloka.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo 60.000 tolarjev kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.
39.	člen
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1.	ravna v nasprotju drugim stavkom 7. člena odloka,
2.	ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3.	ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka,
4.	ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 18. člena odloka,
5.	ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
6.	ravna v nasprotju z 22. členom odloka,
7.	ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka,
8.	ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka.
Z denarno kaznijo 200.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1.	ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka,
2.	ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3.	ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka,
4.	ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 18. člena odloka,
5.	ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
6.	ravna v nasprotju z 22. členom odloka,
7.	ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka,
8.	ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka.
Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe.
Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1. ravna v nasprotju zli., 12., 13. in 14.
členom odloka,
2.	ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 1 8. člena odloka,
3.	ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka.
Z denarno kaznijo 30.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1.	ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka,
2.	ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3.	ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
4.	ravna v nasprotju z 22. členom odloka,
5.	ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določbe Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne vode v območju občine Ptuj ter za gradnjo in vzdrževanje vodovodnih odjemov in naprav (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 22/82 in 7/83).
41.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Friderik BRAČIČ, župan Občine Videm
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-1, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odločba US, 8/96 in 36/00) in 9. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 in 38/99) je Občinski svet Občine Videm na 15. redni seji, dne 28. septembra 2004 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj
I. UVODNA DOLOČILA
7. člen
S tem odlokom Mestna občina Ptuj in občine Destrnik, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Videm in Žetale (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanavljajo Javni zavod Lekarne Ptuj (v nadaljevanju: zavod) za izvajanje javne službe na področju lekarniške dejavnosti.
2. člen
V aktu uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3.	člen
S tem odlokom se ureja status, organiziranost zavoda in vsebina dela zavoda, dejavnost zavoda, organi zavoda, knjigovodstvo in finančno poslovanje zavoda, premoženje, viri in način pridobivanja sredstev za delo zavoda, nastopanje v pravnem prometu, varovanje poslovne tajnosti, splošni akti zavoda ter medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in občinami ustanoviteljicami.
II.	STATUSNE DOLOČBE
1.	Ime, sedež in pravni status zavoda
4.	člen
Ime zavoda je Lekarne Ptuj.
Sedež zavoda je Trstenjakova ulica 9, Ptuj. Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga. Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču na Ptuju pod številko Srg 3085/93.
2.	Pečat zavoda
5.	člen
Zavod ima in uporablja pečat podolgovate oblike z logotipom v obliki stiliziranega križa, ob katerem je z velikimi črkami zapisano ime zavoda, LEKARNE PTUJ, ter z majhnimi črkami še naslov. Organizacijske enote uporabljajo žig enake oblike, le da je pod imenom zavoda zapisano še ime organizacijske enote.
III.	ORGANIZIRANOST ZAVODA IN VSEBINA DELA ZAVODA
6.	člen
Zavod ima v svoji sestavi naslednje organizacijske enote:
-	Lekarna Ptuj, Trstenjakova ulica 9, Ptuj,
-	Lekarna Kidričevo, Kajuhova ulica 7, Kidričevo,
-	Lekarna Majšperk, Breg 6b, Majšperk,
-	Lekarna Breg, Zadružni trg 9, Ptuj,
-	Lekarna Gorišnica, Gorišnica 60a, Gorišnica,
-	Lekarna Budina-Brstje, Belšakova ulica 2, Ptuj,
-	Galenski laboratorij, Trstenjakova ulica 9, Ptuj,
-	Uprava zavoda, Trstenjakova ulica 9, Ptuj.
7.	člen
Posamezna lekarna opravlja lekarniško dejavnost za območje, katero opredeli mreža javne lekarniške službe v skladu z Zakonom o lekarniški dejavnosti.
Zavod lahko organizira nove lekarne in lekarniške podružnice ter priročne zaloge zdravil v skladu z mrežo javne lekarniške službe in v soglasju z občinami ustanovitelji-

cami.
8. člen
Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda izvajajo občine ustanoviteljice.
IV. DEJAVNOST ZAVODA
9. člen
Zavod opravlja lekarniško dejavnost kot javno službo, katere izvajanje je v javnem interesu, in druge dejavnosti, opredeljene v Zakonu o lekarniški dejavnosti.
70. člen
Zavod opravlja javno službo, ki obsega:
-	izdajo zdravil na recept,
-	izdajo zdravil brez recepta, ki se smejo v skladu s področnimi predpisi izdajati le v lekarni,
-	svetovanje o varni uporabi zdravil,
-	svetovanje pri predpisovanju zdravil,
-	izdelavo magistralnih pripravkov,
-	izdelavo in izdajo homeopatskih zdravil,
-	izdajo veterinarskih zdravil na recept,
-	izvajanje preventivnih zdravstvenih programov s področja lekarniške farmacije.
Poleg javne službe lahko zavod opravlja tudi naslednje dejavnosti:
-	izdajo zdravil brez recepta, ki se smejo izdajati tudi v specializiranih prodajalnah,
-	izdelovanje galenskih izdelkov in izdelkov za nego in varovanje zdravja ter njihovo preizkušanje,
-	oskrbo z medicinskimi pripomočki,
-	oskrbo s sredstvi za varovanje zdravja,
-	oskrbo z diagnostičnimi sredstvi, fitofarmacevtskimi snovmi in laboratorijskim priborom,
-	oskrbo z zdravili za uporabo v veterinarski medicini,
-	oskrbo z otroško hrano in dietetičnimi izdelki,
-	preverjanje kakovosti zdravil,
-	druge storitve in dejavnosti, povezane z lekarniško dejavnostjo, ki jih določi zbornica. Zavod je pridobil naziv učni zavod za izvajanje praktičnega pouka za strokovni kader farmacevtske smeri za srednjo, višjo in visoko univerzitetno stopnjo pod vodstvom usposobljenih mentorjev.
Zavod lahko opravlja tudi druge dejavnosti, ki dopolnjujejo lekarniško dejavnost in so v skladu z določili Zakona o lekarniški dejavnosti:
-	zdravstveno- vzgojno izobraževalno dejavnost,
-	mentorstvo,
-	informativno dejavnost.
Dejavnost zavoda je v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti razvrščena v:
G	
52.3	Trgovina na drobno s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki
52.31	Dejavnost lekarn
52.32	Trgovina na drobno z medicinskimi in ortopedskimi izdelki
52.33	Trgovina na drobno s kozmetičnimi in toaletnimi izdelki
DG	
24.4	Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov
24.41	Proizvodnja farmacevtskih surovin
24.42	Proizvodnja farmacevtskih preparatov
24.52	Proizvodnja parfumov in toaletnih sredstev
N	
85.20	Veterinarstvo
V. ORGANI ZAVODA
7 7. člen
Organi zavoda so:
-	direktor,
-	svet zavoda,
-	strokovni svet.
Zavod lahko ima tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut zavoda.
1. Direktor
12.	člen
Direktor zavoda organizira in vodi delo in poslovanje ter strokovno delo zavoda, predstavlja in zastopa zavod ter je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Direktorja zavoda imenuje na podlagi javnega razpisa svet zavoda s soglasjem občin ustanoviteljic. Za direktorja je lahko imenovan magister farmacije, ki izpolnjuje z zakonom in statutom predpisane pogoje. Mandat direktorja traja pet let in je po preteku lahko ponovno imenovan.
Na podlagi sklepa o imenovanju direktorja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta zavoda njegov predsednik, po predhodnem soglasju občin ustanoviteljic.
13.	člen
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec, ki ga s pisnim pooblastilom pooblasti direktor. Pooblaščeni delavec ima v času nadomeščanja vse pristojnosti določene v pooblastilu direktorja.
14.	člen
Naloge direktorja so:
-	organizira delo zavoda,
-	sprejema strateški načrt,
-	sprejema program dela s finančnim načrtom,
-	sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
-	sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
-	sprejema akte o varstvu pri delu in požarni varnosti,
-	sprejema kadrovski načrt,
-	sprejema načrt nabav in odprodaje osnovnih sredstev ter investicijskega vzdrževanja,
-	sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda,
-	poroča občinam ustanoviteljicam in svetu zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
-	pripravi letno poročilo,
-	druge naloge, določene z ustanovitvenim aktom in statutom.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, osme in enajste alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.
Direktor je dolžan o svojih ugotovitvah v zvezi s strokovnim delom obveščati strokovni svet zavoda ter sprejemati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in za napredek strokovnega dela.
Direktor je samostojen pri opravljanju poslov iz svojega delovnega področja.
Direktor je za svoje delo odgovoren svetu
zavoda. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Pri izvrševanju svoje funkcije ima direktor v delovnem procesu pravico in dolžnost določati in odrejati dela in naloge posameznim delavcem ali skupini delavcev za izvršitev določenih zadev v skladu z določbami splošnih aktov zavoda.
V pravnem prometu zastopa in predstavlja zavod direktor neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta), razen:
-	pogodb o investicijah, za katere je potreben sklep sveta zavoda,
-	pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima zavod v upravljanju, za katere je potrebno soglasje lastnika.
15.	člen
Direktor sklene delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja mandata.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v istem zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje. Pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja zavoda izvaja svet zavoda, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi.
16.	člen
Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.
2.	Svet zavoda
17.	člen
Svet zavoda (v nadaljevanju: svet) ima naslednje naloge:
-	sprejema statut,
-	nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,
-	spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda,
-	predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
-	ocenjuje delo direktorja,
-	daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela s finančnim načrtom, k aktom o sistemizaciji delovnih mest in organizaciji dela, h kadrovskemu načrtu, načrtu nabav,
-	sprejema sklepe k pogodbam o investicijah, katerih vrednosti so višje od naročil male vrednosti po zakonu o javnih naročilih in so določene v zakonu o izvrševanju proračuna,
-	imenuje in razrešuje direktorja,
-	sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
-	potrjuje letno poročilo zavoda,
-	opravlja ostale naloge v skladu z določili tega odloka in statuta.
18.	člen
Svet zavoda šteje 7 članov. Sestavljajo ga:
-	4 predstavniki občin ustanoviteljic,
-	2 predstavnika delavcev zavoda,
-	1 predstavnik uporabnikov.
Predstavnike ustanoviteljic imenujejo občinski sveti. Mestna občina Ptuj imenuje dva predstavnika, ostale občine ustanoviteljice pa dva predstavnika tako, da je en predstavnik imenovan iz občin desnega brega Drave in en predstavnik iz občin levega brega Drave.
Predstavnika delavcev izvolijo delavci neposredno po postopku in na način, ki ga v skladu z zakonom določa statut zavoda. Predstavnika uporabnikov imenuje pristojni organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Podrobnejše delovanje uredi svet s poslovnikom.
3.	Strokovni svet
19.	člen
Zavod ima strokovni svet, ki ga imenuje svet zavoda na predlog direktorja zavoda. Sestavo, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta določa statut zavoda.
VI.	SKUPNE DOLOČBE ZA SVET ZAVODA IN STROKOVNI SVET
20.	člen
Prvo konstitutivno sejo sveta in strokovnega sveta skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov.
Svetu in strokovnemu svetu prične teči mandat z dnem konstituiranja.
VII.	KNJIGOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE ZAVODA
21.	člen
Zavod vodi knjigovodstvo in knjigovodske evidence po načelih in pravilih, ki jih določa zakon.
Za pravilno in zakonito vodenje knjigovodstva in knjigovodskih evidenc odgovarjata računovodja in direktor zavoda.
Vlil. PREMOŽENJE
22.	člen
Premoženje zavoda, ki se nahaja v Mestni občini Ptuj, je last Mestne občine Ptuj, v ostalih enotah zavoda je last tiste občine, kjer je enota zavoda.
Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren vsaki od občin glede na delež premoženja.
23.	člen
Zavodu se dajejo v upravljanje premičnine in nepremičnine, katerih lastnice so občine ustanoviteljice. Med nepremičninami so to:
-	Lekarna Ptuj, Galenski laboratorij in Uprava zavoda (Trstenjakova ulica 9, Ptuj - pritličje, pare. št. 1112, k. o. Ptuj),
-	Lekarna Kidričevo (Kajuhova ulica 7, Kidričevo, pare. št. 1019/7, k. o. Lovrenc na Dravskem polju),
-	Lekarna Majšperk (Breg 6b, Majšperk, pare. št. 258/2 in 258/10, obe k. o. Skrblje).
IX.	VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA
24.	člen
Zavod pridobiva sredstva za delo oziroma za izvajanje dejavnosti:
-	na osnovi pogodbe za opravljanje lekarniških storitev, sklenjene z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
-	od zavarovalnic na osnovi prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja uporabnikov,
-	s prodajo blaga in storitev na trgu,
-	iz proračunov občin ustanoviteljic,
-	iz drugih virov.
Zavod mora sredstva, ki jih zagotavljajo občine ustanoviteljice, uporabljati za namene, določene v proračunih.
25.	člen
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju lekarniške dejavnosti kot javne službe, odloča na predlog direktorja svet. Ta sredstva se uporabljajo le za opravljanje in razvoj dejavnosti zavoda.
Sredstva od prodaje proizvodov in storitev ustvarjenih na trgu lahko zavod deli v skladu z zakonodajo in sprejetim finančnim načrtom.
O načinu in višini pokrivanja primanjkljaja, ki nastane iz dejavnosti javne službe in ga ni moč pokriti iz razpoložljivih sredstev zavoda, odločajo občine ustanoviteljice na predlog sveta.
Če odhodki presegajo prihodke zavoda zaradi neizpolnjenih obveznosti občin ustanoviteljic, primanjkljaj krijejo tiste občine ustanoviteljice, ki svoje obveznosti niso izpolnile.
X.	NASTOPANJE V PRAVNEM PROMETU
26.	člen
Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod za svoje obveznosti odgovarja z vsemi finančnimi sredstvi, s katerimi upravlja.
XI.	VAROVANJE POSLOVNE TAJNOSTI
27.	člen
Za poslovno tajnost štejejo podatki in listine, katerih nepooblaščena objava ali posredovanje bi škodovala interesom ali ugledu zavoda. Navedba listin in podatkov, ki se štejejo za poslovno tajnost, opredeljuje statut.
XII.	SPLOŠNI AKTI ZAVODA
28.	člen
Zavod ima naslednje splošne akte:
-	statut zavoda,
-	akt o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest,
-	akt o varstvu pri delu in požarni varnosti,
-	splošne akte o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah s področja materialno finančnega poslovanja,
-	druge splošne akte.
Pred sprejemom splošnega akta zavoda, za katerega je potrebno predhodno soglasje sindikatov in ki posega na področje pravic delavcev in njihovega ekonomsko socialnega položaja, se organizira razprava, na kateri lahko delavci ali sindikat dajejo pripombe, stališča in mnenja ali predlagajo spremembe oziroma dopolnitve določb splošnih aktov. Ob odločitvi za sprejem posameznega splošnega akta svet oziroma direktor določi način in roke za pripravo delovnega besedila osnutka oziroma predloga splošnega akta, določi strokovni organ ali delavca, ki vodi razpravo in zbira pripombe ter daje mnenja o določilih delovnega besedila, osnutka oziroma predloga splošnega akta ter določi potek sprejemanja.
XIII.	MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI
29.	člen
Medsebojne pravice in obveznosti občine ustanoviteljice uredijo s pogodbo in v skladu z določili zakonov s področja zdravstvene in lekarniške dejavnosti. Občine ustanoviteljice pooblaščajo za podpis pogodbe svoje župane.
Z občinami, ki ne želijo biti ustanoviteljice zavoda, le-ta lahko sklene pogodbo o izvajanju in financiranju dejavnosti za to občino. Druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo v statutu.
30.	člen
Občine ustanoviteljice so dolžne zavodu zagotoviti sredstva za njegov razvoj oziroma razširjeno reprodukcijo in investicijska vlaganja v okviru dogovorjene mreže javne lekarniške dejavnosti na svojem območju. Za investicijska vlaganja in razvoj dejavnosti skupnega pomena se ustanoviteljice o
deležih dogovorijo ob vsakokratnih vlaganjih (v skladu s pogodbo).
31.	člen
Zavod posreduje občini ustanoviteljici, na njeno zahtevo oziroma najmanj enkrat letno, podatke o izvajanju lekarniške dejavnosti, podatke o poslovanju zavoda in o poslovnih rezultatih ter druge podatke, ki so neobhod-ni za izvrševanje funkcije občin ustanoviteljic, kot to določa pogodba, ki ureja medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti občin ustanoviteljic.
32.	člen
V primeru, da mora zavod pridobiti soglasje občin ustanoviteljic, so le te dolžne o izdaji soglasja odločiti v 60 dneh od prejema zahtevka. Če tega v postavljenem roku ne sporočijo, se šteje, da je soglasje dano.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Svet in strokovni svet morata biti imenovana v roku 90 dni od uveljavitve tega odloka.
34.	člen
Direktor nadaljuje z delom do izteka mandata.
35.	člen
Zavod mora uskladiti svojo organiziranost zavoda ter priglasiti spremembe vpisa v sodni register najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
36.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 22/93).
37.	člen
Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic in naslednji dan po objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic.
Številka: 2684/04-11 Datum: 10. 12. 2004
Friderik BRAČIČ I. r., župan Občine Videm
OBČINA VIDEM
Videm pri Ptuju 54 2284 Videm pri Ptuju Tel.: 02/761 94 00, fax: 02/761 94 01 e-mail: info@videm.si
ob sodelovanju in s finančno pomočjo Osnovne šole Leskovec. S tem projektom smo zaključili in polepšali izgled športnega parka in centra Leskovca, hkrati pa zagotovili večjo varnost šolskih otrok, članov športnega društva in vseh, ki se na igrišču zadržujejo, kar je nedvomno pridobitev za ves kraj. Za vse te in še druge nenaštete aktivnosti društva smo z velikim trudom uspeli zagotoviti finančna sredstva, tako da ima društvo tudi na koncu leta poravnane vse obveznosti, hkrati pa si že pridobivamo sredstva za začetek leta 2005, v katerem imamo spet smele načrte. Naštetih je le nekaj osnovnih aktivnosti, ki jih je Športno društvo Leskovec izvajalo v iztekajočem se letu. Glede na število opravljenih nalog, število prireditev ter vlaganj v objekte in opremo (vse je dobro vidno ob pogledu na naš športni park), lahko neskromno ugotovimo, da je Športno društvo Leskovec v zad-
njih nekaj letih med najbolj aktivnimi društvi v kraju, pa tudi v občini. Za vse te opravljene naloge je bilo potrebno zavzeto in angažirano delo upravnega odbora društva, vodstva društva in večine članov. Seveda z opravljenim delom nismo v celoti zadovoljni, predvsem pa ne z rezultati naših nogometnih ekip v ligah MNZ Ptuj. Zavedamo se, da je Leskovec majhen kraj, v katerem je težko zagotoviti igralce in sredstva za 3 nogometne selekcije. Vodstvo športnega društva si prizadeva ustvariti čim boljše pogoje in pridobiti čim več novih, predvsem mladih članov, ki bi nadaljevali delo starejših kolegov, pri čemer mlade pozivamo, da se pri tem bolj angažirajo, saj bodo le tako znali ceniti doslej opravljeno delo društva. Šport je nekaj, kar je za kraj in v kraju živeče ljudi še kako pomembno, saj je vir zdravja, energije in dobrega počutja. Za mlade večkrat slišimo in beremo, da so zašli na
kriva pota, zato jih je veliko lepše videti na športnem igrišču, kot na "čudnih" mestih. Športno društvo si prizadeva, verjamemo pa, da je to želja tudi večine staršev in drugih občanov, da bi bilo naše igrišče vedno polno otrok, mladine in vseh tistih, ki želijo nekaj storiti za svoje zdravje in počutje.
Ob koncu leta se vodstvo Športnega društva Leskovec iskreno zahvaljuje vsem svojim članom, simpatizerjem, navijačem, sponzorjem in donatorjem, torej vsem tistim, ki ste kakorkoli ali s čemerkoli pripomogli k uresničitvi večine zastavljenih ciljev društva v letu
2004.
Hkrati vsem občanom občine Videm želimo lepe praznike ter SREČNO in USPEŠNO NOVO LETO
2005.
V.	Mlakar
VIDEMSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE
Decembrski prazniki v znamenju Cuker jame
Tudi v DPM Videm so se dobro pripravili na letošnje decembrske praznike, ki bodo delavni, še posebej za vse tiste, ki so pripravili znamenito CUKER JAMO z bogatim programom. Letošnje delovanje pa so v društvu usmerili bolj v individualne probleme družin.
Marija Černila pravi, da se trudijo, da otroci ne bi čutili stisk in pomanjkanja, da bi živeli vsaj v približno urejenih bivalnih razmerah. Zato pomagajo pri obnovi bivalnih prostorov, poklonijo pohištvo, oblačila, hrano, denar.
Letos so v okviru akcije Podari objem dobili kar veliko različnih zimskih oblačil. Te prijazno ponujajo staršem. Prav je, da starši brez zadržkov poiščejo oblačilo za svojega otroka. Vemo, kako hitro otroci rastejo in prav je, da lepih reči ne zavržemo, ampak jih podarimo. Zato dobrodošli!
DPM Videm ostaja z vami tudi v novem letu 2005!
Občankam in občanom želimo vesele božične praznike in prijetno praznovanje dneva samostojnosti.
Miklavž, Božiček in dedek Mraz naj bodo radodarni in naj ne pozabijo na nikogar.
V letu 2005 pa so naše želje: blagostanje, zdravje, družinska sreča brez stisk in pomanjkanja.
Še smo tu!
Vaši iz DPM Videm
■' VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE
Vse starše, ki želijo svojemu otroku zdrav razvoj, veliko igre in veselja, vse, ki radi aktivno preživljajo prosti čas s svojo družino, Plavalna zveza Slovenije vabi na plavanje za dojenčke in malčke.
Veselim uricam v vodi se lahko pridružijo vsi starši z otroki, starimi od 4 mesecev do 6 let. Za več informacij 051/220 - 984 - vsak ponedeljek in sredo med 20. in 21. uro ali na e-naslovu: ptuj@plavanje-dojenckov.com.
X	ZAČNITE LETO 2005 AKTIVNO!
V športnem društvu Pobrežje smo bili v letu 2004 aktivni na več področjih -tudi v dejavnosti, ki jo prikazuje slika.
Bilo je prijetno: prepričajte se in se nam pridružite!
Želimo vam miru polnih božičnih praznikov
ter sreče in športnih uspehov v letu 2005!
ŠD Pobrežje
OSMI DAN GASILCEV GASILSKE ZVEZE VIDEM. SREČANJE VETERANOV IN OSREDNJI DOGODEK OB
MESECU VARSTVA PRED POŽARI
Gasilski avtoreli, prireditev v Podlehniku
Gasilska zveza Videm je ob zaključku aktivnosti v mesecu oktobru - mesecu varstva pred požari pripravila osrednjo prireditev posvečeno 8. dnevu gasilcev GZ. Osrednja prireditev je bila letos v Podlehniku, na kateri so zaslužnim gasilcem podelili priznanja in napredovanja, še prej pa so izvedli zanimiv gasilski avtoreli, čeprav jim je pri tem precej nagajal tudi dež. Gasilci iz PGD Leskovec, Videni, Sela, Tržeč, Podlehnik in Žetale so se zbrali v Vidmu, kjer so po zboru izdelovali gasilske vozle, potem spoznavali tehnike gašenja v Tržcu in pot nadaljevali do Podlehnika, kjer so zaključili reli in naredili analizo. V Podlehniku so pripravili še srečanje starejših gasilcev.
Slavnostni nagovor na osrednji gasilski slovesnosti pa je imel predsednik GZ mag. Janez Merc, ki je zbrane takole nagovoril:
"Spoštovani gasilci, gasilke, veterani, dragi gostje, dovolite mi, da vas še enkrat pozdravim v naši sredini in zaželim, da z nami proslavite naš osmi dan gasilcev in srečanje veteranov.
Ko smo pred leti v naši mladi gasilski zvezi začeli s praznovanji dneva gasilcev, nismo mogli mimo tega, da gasilci ne bi zaznamovali tistih svojih simbolnih vrednot, ki so nas nekoč bogatile in popestrile naš gasilski vsakdan. Vedeli smo, da bodo prvemu letu sledila naslednja leta, ni pa nam vseeno, kako uspešno jih bomo zaznamovali. Tako nosi praznik dneva gasilcev v sebi moto dela v celotnem letu, in trenutek, ko se ustavimo, da bi proslavili in nazdravili doseženemu, da bi okolje opozorili na naše delo, ki ni samo sebi namen, ampak je namenjeno predvsem krajanom oz. občanom, da bi vsi pogledali v to ogledalo naše sedanjosti, ga uspeli doživeti in se uspešno napotili novim uspehom nasproti.
Spoštovani gasilski veterani, naj še posebej za vas izrazim ta del mojega govora, da se vam zahvalim za vaš izjemen delež v naših gasilskih organizacijah, da vam danes predstavimo, kaj se
Poveljnik in predsednik GZ Videm: Roman Cafuta in mag. Janez Merc
dogaja v gasilstvu in da skupaj proslavimo dan gasilcev naše zveze in vaš velik prispevek gasilstvu. Dragi veterani, vaše delo pomeni naše prve gasilske korake, pomeni naš stik z gasilstvom, pomeni topel gasilski dom, pomeni nepozabno družbo s prijatelji, tovariši gasilci, pomeni naš današnji dan in gasilski jutri. Ker smo na vaše delo ponosni, nam ne more biti žal trenutka, ko bomo združili preteklost v prijetnih spominih in si orisali bodočnost s tistimi, ki skupaj skrbimo za razvoj gasilstva.
V pregledu opravljenih aktivnosti ugotavljamo, da uspešno oblikujemo identiteto naše gasilske zveze, saj se vključujemo v vsa področja gasilskega dela in življenja. Ob tem sledimo razvoju gasilstva v slovenskem prostoru, kar dokazujemo z vključevanjem v vse aktivnosti GZS, podravske regije in z vključitvijo v mnoge različne programe gasilskega usposabljanja, ki se izvajajo na Igu, v regiji in v naših društvih. Gasilska zveza ima izdelan operativni načrt, plan opremljanja in usposabljanja do leta 2009 in druge potrebne dokumente za svoje delovanje, v izdelavi pa so še posamezni načrti v PGD.
Zelo uspešno smo sodelovali z občinami, s katerimi smo podpisali akte o izvajanju lokalne gasilske javne službe, sprejeli kategorizacijo gasilskih
društev, pridobivamo pa tudi potrebna sredstva za izvajanje nalog požarnega varstva.
Na tekmovalnem področju zelo uspešno sodelujejo mnoga naša gasilska društva, PGD Sela je na državnem tekmovanju doseglo mesto, ki omogoča priprave na izborno tekmovanje za gasilsko olimpijado.
Naj omenimo, da smo v zadnjih letih v vseh PGD naše zveze realizirali nabave gasilskih vozil, da smo v pristopu k nabavi gasilskega vozila za PGD Sela, da so vsa PGD priključena direktno na ReCO Ptuj in s tem zagotavljamo maksimalno operativno učinkovitost dela; da je gasilska zveza uspela opraviti svoje naloge tudi v novi organiziranosti za tri občine, kar postavlja pri našem delu nove zahteve, nove naloge in hkrati nove izzive.
Na operativnem področju smo zraven uspešnih gasilskih intervencij imeli mnogo uspešnih rezultatov tudi pri prevozih pitne vode v zadnjih letih in še posebej v lanskem letu. Pri tem so sodelovala vsa PGP, še posebej pa PGD Žetale in PGD Podlehnik ter PGD Leskovec. Ocenjujemo, da so gasilci opravili mnogo strokovnega in koristnega dela, za kar jim velja vsa zahvala.
Na področju preventive smo uspešno sodelovali s šolami in okoljem in tako
Izdelovanje vozlov
vidno prispevali k boljši požarni varnosti. To lahko merimo po odzivih okolja, kljub temu da ni merskega instrumenta, ki bi lahko natančno prikazal naš uspeh.
Gasilska zveza Videm je v letu 2004 uspešno opravila srečanje gasilske mladine pri PGD Tržeč, prav tako je bilo zelo dobro organizirano srečanje gasilk članic Podravske regije, kjer so v tekmovalnem delu naše članice dosegle prvo mesto, društva so se vključila v tekmovanje, ki ga je organizirala OGZ Ptuj, danes pa smo uspešno opravili gasilski avtoreli, ki je bil namenjen predvsem pridobivanju gasilskih znanj in ne tekmovanju. Izvedenih je bilo kar nekaj gasilskih vaj po PGD, kjer so gasilci preigravali možne taktične zamisli, če pa k temu dodamo še intervencije, lahko ugotovimo, da smo opravili mnogo družbenokoristnega dela, da smo za marsikaterega občana, ki se znajde v nesreči, pravi rešitelji, da bomo vsi skupaj morali oblikovati zavest po tem, da je delo, ki ga opravljamo, nikoli končana obveza in zaveza.
Še bi lahko povzemali realizirane naloge naših organov in društev, vendar naj bo ob tej priložnosti, ko svečano zaznamujemo naš praznik, dovolj. Naj bo to praznik za vse opravljeno, s katerim smo gasilci zadovoljni, namenjen pa je krajanom in vsem tistim, ki so našo
pomoč pripravljeni ali primorani sprejeti.
Naj ob tej priložnosti izrazim besede zahvale županom, ki zagotavljajo materialne pogoje gasilskega dela, učencem OŠ Podlehnik, skratka vsem, ki so prispevali, da bo današnja prireditev uspela, in vsem, ki so s svojo prisotnostjo prispevali svoj delež k današnji svečanosti.
Ob koncu izrazim iskreno zahvalo vsem, ki so se trudili in z nami uspeli, in
hkrati povabilo vam in vsem, ki so se nam pripravljeni pridružiti v gasilski nalogah, k dobrim prijateljskim odnosom in novim uspešnim obletnicam na poti.
In na koncu še enkrat iskrena čestitka vsem veteranom in še na mnoga leta, čestitka vsem gasilcem naše zveze za naš skupni praznik, za vse pridobitve, ki naj gredo v lep spomin, kateri bo bogatil tudi naš gasilski jutri. Na pomoč!"
Besedilo in foto: TM
DAN ODPRTIH VRAT PGD TRŽEČ
Najprej prometna nesreča, nato dva požara ...
Prostovoljno gasilsko društvo Tržeč je 24. oktobra pripravilo nadvse zanimivo gasilsko vajo, posvečeno letošnji vseslovenski oktobrski temi Požari na kmetiji, ob tem pa tudi dan odprtih vrat v društvenih prostorih. Obiskovalcem so skozi ves dan predstavljali gasilsko tehniko in avtomobile, popoldan pa so izkoristili še za gasilsko vajo v Lancovi vasi, v kateri je sodelovalo 23 gasilcev iz PGD Tržeč, Ptuj in Steklarna Rogaška.
Vodja intervencije Branko Tominc je takoj po zaključku vaje povedal, da je vtis dober, da vajo ocenjuje za uspešno, več pa bo pokazala analiza vaje. V PGD Tržeč so se odločili, da pripravijo dan odprtih vrat prav v mesecu varstva pred požari, je dodal Tominc, saj želijo tudi na tak način širši javnosti prikazati delo prostovoljnih gasilcev, tehniko, s katero
razpolagajo, ob tem pa še sodobne načine gašenja požarov. Po nekaj letih, zadnja večja vaja je bila leta 1992, pa so se odločili, da mesec oktober izkoristijo tudi za pripravo večje gasilske vaje in k sodelovanju povabijo tudi društva, ki so posebej usposobljena za reševanje in gašenje z redko tehniko. Vaja se je odvijala v Lancovi vasi, pred gostilno Emeršič in na bližnjem gospodarskem poslopju, sicer pa naj bi bili glavni vzrok požara prometni nesreči na zelo prometni cesti, v nesreči pa je bil eden od voznikov tudi hudo ranjen ...
Po besedah vodje intervencije Tominca je bilo vnaprej vse skrbno načrtovano, v intervenciji je sodelovalo 6 gasilskih vozil, 23 izurjenih gasilcev, od tega osem iz PGD Ptuj in trije iz PGD Steklarna Rogaška, v vaji pa je sodelovala tudi policija. Tehnično reševanje iz vozila so prevzeli ptujski gasilci, ponesrečencu pa je pomagala ekipa
Branko Tominc, vodja Intervencije prve pomoči trževskih gasilcev, za gašenje s pomočjo avtomobilske, kar 30 metrov visoke lestve, pa so poskrbeli gasilci PGD Steklarna Rogaška in to je bil po odzivu gledalcev tudi najbolj zanimiv del vaje. Nekateri najbolj pogumni so si potem, ko je bil "požar" že pogašen, upali tudi v zrak, med njimi tudi videmski župan Friderik Bračič, vajo pa si je ogledal tudi nekdanji župan Franc Kirbiš.
TM
VAJA 'LANCOVA VAS 2004"
Skupaj s kolegi so prikazali postopek tehničnega reševanja ukleščenega voznika.
Gasilci iz Tržca vsako leto naredimo nekaj za svoje vaščane. Tudi letos smo 24. oktobra izvedeli dan odprtih vrat in v sklopu tega tudi gasilsko vajo. Poimenovali smo jo "Lancova vas 2004". V njej smo zajeli tematiko Požar na kmetiji in dodali vse tisto, kar nam iti našim vaščanom najbolj grozi v življenju.
V gasilsko avtolestev si je upal tudi župan Bračič.
Vaja je bila sestavljena tako, da je bila tudi za člane gasilskega društva Tržeč velika uganka, kar ji je dalo še večji čar. Tudi krajani so dajali pozitiven odziv ob ogledu vaje. Pred gostilno Emeršič v Lancovi vasi se je zgodila prometna nesreča, posledica katere je bil vžig avtomobila in v nadaljevanju tudi stanovanjsko-gospodarskega poslopja.
Nesreča in ogenj sta bila večjih razsežnosti, zato je vodja intervencije Branko Tominc moral ob vsej tehniki in sili PGD Tržeč na pomoč poklicati še tehnično enoto PGD Ptuj in gasilsko avtolestev PGD Steklarna Rogaška. Vaja je potekala postopoma, tako da so lahko vsi navzoči videli postopek in delo gasilcev na posameznih delih intervencije. Vaja je v celoti uspela, kljub temu da je bilo tudi nekaj pomanjkljivosti.
Vsi smo bili enotnega mnenja, da takšna srečanja gasilcev in vaščanov pozitivno vplivajo na razvoj gasilstva in požarno varnost kraja. Krajanom smo pokazali, kako smo vešči v zagotavljan-
ju požarne varnosti prav njim in kam usmerjamo denar, ki nam ga zaupajo. Na koncu vaje smo omogočili tudi vožnjo in pogled iz gasilske avtolestve, ki se je povzpela na višino 30 m.
Kot poveljnik PGD Tržeč in komentator vaje moram povedati, da lahko takšno vajo dobro izpelješ samo ob dobro izurjeni operativni enoti. V PGD Tržeč jo zagotovo imamo, saj vestno in vztrajno treniramo skozi vse leto in se seznanjamo z vsemi novitetami gasilstva. V oktobru smo postorili še mnogo aktivnosti, ki nam jih nalaga GZ Videm. Organi GZ Videm budno spremljajo delo naših društev in ga tudi ocenjujejo kot zelo dobro in vestno. Trudili se bomo, da takšne vaje tudi v bodoče ne bodo uganka za naše krajane.
ŠE TOLE ...
V letu 2004 smo nabavili: izpihovalec dima, ki je za gasilce neprecenljive vrednosti, saj nam omogoča nemoteno delo v objektu, dvoje ognjevarnih oblek, zaščitne rokavice, čelade in signalizacijo za tehnično reševanje.
Na koncu bi izkoristil priložnost in vsem krajanom zaželel zdrave, predvsem pa mirne in vesele praznike, v novem letu pa polno izpolnjenih želja.
Roman Cafuta VGČ, poveljnik PGD Tržeč
DELO POVELJSTVA GZ VIDEM
Poveljstvo GZ Videm je aktivno skozi vse leto, samo letos smo v GZ izpeljali vrsto velikih projektov. Ti nam omogočajo uspešno delo še vnaprej. Najbolj aktiven mesec pa je za nas oktober. V tem mesecu smo društva odprla vrata našim krajanom, še posebej pa otrokom. Preverili smo operativno stanje in opremljenost po naših društvih. Izpeljali smo tudi gasilsko preverjanje v obliki avtorelija, pa dan gasilcev in srečanje veteranov ter srečanje članic podravske regije. V lokalni skupnosti smo postorili vse tisto, kar bo prineslo vsem nam mirnejši jutri.
Kot poveljnik GZ sem v največji meri zadovoljen z delom vseh društev v naši gasilski zvezi; pri nekaterih nam je to uspelo bolj, pri drugih pa zagotavljam, da nam v bližnji prihodnosti še bo.
Vsem gasilkam, gasilcem in seveda krajanom naše lokalne skupnosti pa želim mirne ter lepe praznike in uspehov polno novo leto 2005.
Roman Cafuta VGČ, poveljnik GZ Videm
Ko slišimo ali kje preberemo besedo VANDALIZEM se podzavestno zgrozimo in razjezimo, obenem pa pomislimo na vsakodnevne informacije, katere o tako imenovanih vandalih zasledimo v radijskih poročilih, poročilih policije ali v časopisih, kako so kje na Ptuju ali v drugem kraju polomili ulične svetilke, javno razsvetljavo, cvetlična korita ali celo igrala pri otroških vrtcih. Ne pomislimo pa, da se takšna dejanja dogajajo tudi pred našimi očmi, v našem kraju, da so ti VANDALI ravno naši otroci, katerim seveda, ker so "naši", verjamemo, da so najboljši in najbolj pridni, ne popivajo, ne kadijo, ali sam bog ne daj, ne uživajo še kakšnih bolj opojnih substanc. Resnico, da gre za našega otroka, čeprav težko in neradi spoznamo šele, ko nas o njegovem početju obvestijo policisti, ali nam ga celo pripeljejo domov, vendar je takrat, ko ukrepa policija, ponavadi za takšnega otroka že prepozno. Uničevanje spomenikov, klopi, igral, fasad, dreves in parkov, telefonskih govorilnic, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov, prevračanje cvetličnih korit in pisanje po zidovih so postali nekako del našega vsakdana, vendar nikakor ne del, s katerim bi se lahko kar tako sprijaznili, saj vandalizem poleg neposrednih posledic in velike družbene škode -katero zaradi nekaj nepridipravov plačujemo vsi v okolju - pušča motnje tudi v družbenih odnosih. Vandalizem sam po sebi kliče vandalizem. Domala v vseh naših mestih in zdaj žal tudi že vaseh je vandalizem postal veliko zlo.
ZAKAJ TAKŠNA VANDALSKA DEJANJA?
Razlogov je več:
■ Takšno stanje je včasih posledica prikritih napetosti v družbi oziroma odsev splošnega družbenega stanja in težav.
•	V isti sapi, ko se pritožujemo nad ravnanjem vandalov, pozabljamo na pivsko kulturo v Sloveniji, saj pri nas gostom strežejo tudi potem, ko že pijano visijo za šankom, prav tako pa ni pomembno, koliko je tak "gost" star, ali ima velike brke ali je še golobrad, pomembno je le, da se proda. Strežno osebje bi moralo prepoznati mladoletnega ali pijanega gosta in ga nato znati prepričati, naj preneha s pitjem alkoholnih pijač.
•	Mnogi se sami ali združeni v skupine napadalno vedejo do okolice, naj-
VANDALIZEM
Fotografija lepo kaže sledi vandalizma tudi v Vidmu.	Foto: Arhiv PP Podlehnik
pogosteje v skladu s pravili tolp, zaradi osebne neuspešnosti, značajskih napak ali slabe vzgoje.
POSLEDICE VANDALIZMA NOSIMO VSI!
■	Zaradi poškodovanih in uničenih javnih telefonskih govorilnic ne trpi le Telekom, ampak vsi tisti, ki bi radi iz njih telefonirali, pa ne moremo.
■	Razbite svetilke ne kazijo le okolja, ampak tudi otežujejo gibanje ponoči, ne zagotavljajo občutka varnosti.
■	Premaknjeni, izruvani ali poškodovani prometni znaki povzročajo nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu.
•	Poškodovana in uničena igrala na otroških igriščih so nevarna za otroke in preprečujejo njihovo sprostitev.
■	Uničene cvetne gredice, prevrnjena in uničena cvetlična korita, polomljene drevesne veje, polomljene ali v jezera vržene klopi kazijo naše okolje in zato škodijo vsem, ne le lastnikom.
•	Otroci se lahko poškodujejo z razbito steklovino ali uporabljeno injekcijsko iglo, ki jo je odvrgla skupina mladostnikov, ki se zbira na šolskih igriščih.
Čeprav se navedene oblike vandalizma med seboj razlikujejo in bi lahko našteli še veliko drugih oblik vandalskih dejanj, imajo vsa nekaj skupnega - poškodovanje ali uničenje stvari!
Kot že rečeno, če je škoda povzročena vam, boste zanjo plačevali sami, če pa so poškodovane javne dobrine, bomo škodo plačevali vsi.
Nekatero vrsto škode, še posebej na spomenikih in naravnih dobrinah, ni mogoče izraziti v denarju in je pogosto
tudi ni več mogoče popraviti. Prizadevajmo si, da bi nam skupaj uspelo doseči večjo kulturo in zavest ljudi.
PREPREČIMO VANDALIZEM!
Vsega ne moremo odpraviti s kaznijo ali policijskim nadzorom. Kazen je izhod, s katero preprečujemo nevarno dejanje, dolgoročna rešitev pa je ustvarjanje takšnih razmer, da vandalizma ne bo več - pravilna vzgoja in nadzor nad otroci s strani staršev. Treba je odkriti vzroke takšnega ravnanja in jih odpraviti. Poskrbimo za to v svojem okolju, starši pa se posvetite svojim otrokom in mladini, vzemite si čas za njih, jim bodite vzgled, ne prelagajte odgovornosti vzgoje na šolo ali celo policijo, katera sta ponavadi "kriva" za vse težave vaših otrok. Zavedajte se, da ste vi edini, ki lahko vzgojite vaše otroke v pozitivne osebe, pravilna vzgoja pa jim bo na njihovi življenjski poti, ki je še vsa pred njimi, pomagala premagati vse pasti in čeri, ki jih na tej poti čakajo.
Resda se proti vandalizmu ni vedno lahko boriti, vendar je vredno poskusiti. Ob vandalskih dejanjih nikoli ne ostanite brezbrižni, češ, saj to ni moje ali to se mene ne tiče in podobno. Če opazite, da se nekdo vandalsko obnaša, ga na to opozorite, naj tega ne počne več, če pa vašega poziva ne upošteva, pokličite policijo. Policija se bo odzvala na vsak klic in ukrepala z zakonskimi pooblastili; poskušala se bo pojavljati "na pravem kraju ob pravem času".
Miran Brumec, vodja policijskega okoliša
OKROGLA MIZA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE VIDEM
Za večjo varnost vseh v občini
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCPj občine Videm, ki ga vodi Franc Kirbiš mlajši, je 8. decembra v Vidmu pripravil okroglo mizo, na kateri so podali oceno varnosti; tako na območju PU Maribor kot tudi Policijske postaje Podlehnik, ob tem pa predstavili še preventivno akcijo Bodi viden, bodi opazen. Predsedniku sveta PVCP občine Videm sta se v razpravi pridružila pomočnik komandirja na PP Podlehnik Danilo Pleteršek, ki je posebej zadolžen za prometno varnost, in vodja policijskega okoliša Videm Miran Brumec. Oba sta zbranim predstavila veliko zanimivih policijskih statističnih podatkov in analiz, v katerih se odraža pregled prometne varnosti v minulih mesecih, a obiskovalcev je bilo v občinski dvorani bolj malo, četudi je občina povabila poslala na preko 50 naslov, na dogodek pa so vabili še preko medijev.
Oglasil se je tudi župan Friderik Bračič, ki je med drugim izrazil vso podporo tovrstnim dogodkom, ob tem pa dejal, da so preventivne akcije v občini še kako dobrodošle, še bolj pa bi bili zadovoljni, je menil župan, če bi se občani bolj vključevali, tudi s svojimi mnenji in pripombami.
Franc Kirbiš pa je zbranim predstavil še Program varnosti cestnega prometa občine Videm, ki je nastal pred kratkim in je obsežen dokument, ki daje občini smernice za izboljšanje prometne varnosti in jo zavezuje za uresničitev zastavljenih ciljev na področju varnosti cestnega prometa.
V programu je poudarek na opredelje-
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Videm
vanju ciljev in nalog na podlagi analiziranih statističnih podatkov o prometnih nesrečah, identifikaciji nevarnih mest, odsekov ali območij ter ogroženih skupin, načrtovanju in operativnem izvajanju ukrepov, opazovanju učinkov ter vrednotenju rezultatov, preventivnim propagandnim akcijam, pa tudi
Razpravljavci so se na okroglo mizo dobro pripravili, le odziv nanjo je bil na žalost bolj slab, kar pove marsikaj.
nujnosti dobrega sodelovanja z nacionalno organizacijo za varnost v cestnem prometu. Kot je dejal Kirbiš, so v zaključni del programa uvrstili ključne naloge na posameznih področjih v obliki projektov, ki bodo s konkretno opredelitvijo vsebine nalog izboljšali varnost v cestnem prometu na območju občine Videm. Kot poglavitni cilj SZVCP občine Videm je zmanjšati število prometnih nesreč s smrtnim izidom na 0, zmanjšati število prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti vsaj za 50 % in zmanjšati delež povzročiteljev prometnih nezgod pod vplivom alkohola vsaj za 7 %.
Ob zaključku okrogle mize so organizatorji posveta zbranim razdelili še lepo število svetlečih telesc, ki bodo vsakemu od njih prav gotovo koristile kje na poti.
Besedilo in foto: TM
INFORMACIJA O STANJU PROMETNE VARNOSTI NA OBMOČJU OBČINE VIDEM V LETIH 2002. 2003 IN 2004
V letu 2002 se je na cestah občine Videni zgodilo 96 prometnih nesreč, v katerih so 3 osebe na kraju umrle (1 voznik O A, 1 sopotnik v OA - na GLC štev. 9 pri farmah Draženci in 1 kolesar na RC pri gasilskem domu Tržeč), 12 oseb je zadobilo hude telesne poškodbe, 57 oseb je zadobilo lahke telesne poškodbe, 131 oseb pa je bilo nepoškodovanih.
V letu 2003 se je na cestah na območju občine Videm zgodilo 138 prometnih nesreč, v katerih je 1 oseba umrla (mladoletni kolesar na RC izven naselja Sp. Leskovec), 4 osebe so utrpele hude telesne poškodbe, 96 oseb je utrpelo lahke telesne poškodbe, 176 oseb pa telesnih poškodb ni utrpelo.
- Število udeleženih pešcev - 2
-	Število udeleženih kolesarjev - 4
-	Število udeleženih voznikov KZM - 6
-	Število udeleženih voznikov O A - 113
-	Število udeleženih voznikov TV - 6
-	Število udeleženih voznikov traktorja - 5
-	Število udeleženih voznikov avtobusa - 2
V času od 01.01.2004 do 01.12.2004 se
je na območju občine Videm zgodila 101 prometna nesreča, v katerih sta bili 2 osebi hudo telesno poškodovani, 70 oseb je zadobilo lahke telesne poškodbe, 145 oseb pa telesnih poškodb ni zadobilo.
-	Število udeleženih pešcev - 2
-	Število udeleženih kolesarjev - 3
-	Število udeleženih voznikov KZM - 3
-	Število udeleženih voznikov mot. koles - 2
-	Število udeleženih voznikov OA - 81
-	Število udeleženih voznikov TV - 7
-	Število udeleženih voznikov traktorja - 3
Kot najpogostejši vzroki prometnih nesreč se vsako leto pojavljajo:
1. NEPRAVILNA STRAN IN SMER VOŽNJE (v letu 2004 29-krat).
2.	NEPRILAGOJENA HITROST VOŽNJE (v letu 2004 18-krat).
3.	NEUPOŠTEVANJE PRAVIL O PREDNOSTI (v letu 2004 13-krat).
4.	NEPRAVILNO PREHITEVANJE (v letu 2004 7-krat).
5.	ALKOHOL KOT SEKUNDARNI VZROK JE PRISOTEN PRI 10,5 % POVZROČITELJIH PROMETNIH NESREČ, PRI PROMETNIH NESREČAH Z NAJHUJŠIMI POSLEDICAMI PA JE IZMERJENA KONCENTRACIJA V POVPREČJU 1.52 PROMILA.
Identifikacija nevarnih mest in odsekov:
- Največ prometnih nesreč na območju občine Videm se zgodi na regionalni cesti III. reda štev. 690 odsek 01235 Jurovci-Videm-Leskovec, kot najbolj
kritična točka pa je križišče lokalne ceste Lovrenc-Tržec z regionalno cesto Tržec-Leskovec (pri gramoznici in ribniku JAMA Tržeč), kjer se je v letu 2002 zgodilo 17 prometnih nesreč, v letu 2003 29, v prvih 11 mesecih leta 2004 pa 18 prometnih nesreč.
-	Glavna cesta številka 9 odsek Hajdina-Lancova vas, vključno s križiščem Lancova vas-Tržec in GLC štev. 9 odsek Lancova vas-Jurovci križišče GLC štev. 9 z regionalno cesto Jurovci-Tržec (pri gostilni MAJOLKA).
-	Križišče lokalnih cest Lovrenc-Lancova vas-Ptuj-Sela, pri kužnem znamenju v Lancovi vasi.
Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm
SKUPAJ PROTI DROGAM
Droge - na nek način so nam še tako daleč, dejansko pa so že "tu ", v naši vasi, na igrišču, v šoli, morda celo v našem domu.
Vsako prepričevanje, da drog ali po domače "mamil" v našem okolju ni, je slepljenje in laganje samemu sebi. Dejstvo je, da se v Sloveniji z njimi srečujemo tako v velikih količinah, po deset ali celo več sto zaseženih kilogramih, ki jih kot del organizirane mreže tihotapcev drog vede ali nevede po Evropi prevažajo posamezniki, kot z manjšimi količinami, po katerih segajo vse mlajši, celo otroci, in to ravno naši otroci. Kriminal in prekrški, ki spremljajo narkomanijo, so del našega vsakdanjika, tako da se trendi v Sloveniji prav nič ne razlikujejo od tistih v Evropi oziroma smo na tem področju že dolgo v Evropi in svetu.
Zla, ki ga mamila prinašajo s seboj, je vse več, pa naj gre za smrtne žrtve "pre-dozirancev", družinske tragedije ali pa vse pogostejša kazniva dejanja, predvsem kraje in vlome, vdajanje prostituciji, v katere so odvisniki prisiljeni, da pridejo do vsakodnevne doze. Droge tako niso problem posameznega odvisnika, tistega, ki jih le poskuša, ali družbe kot celote, ampak vsakega od nas, saj lahko na primer "prevzamejo" našega otroka, posredno ogrožajo naše premoženje, da o povezanosti "kuge" 20. stoletja in narkomanije ne govorimo. Število zavoženih življenj se veča iz dneva v dan, zato so, po mnenju
Nasad konoplje
mnogih, ki to problematiko spremljajo na cesti, v živo, in ne le v filozofsko razpoloženih krogih, vsaka razmišljanja o legalizaciji mehkejših drog (marihuane) nesprejemljiva. Tudi samo represija s strani policije na drugi strani ne daje željnih rezultatov, zato je, kot kaže, edina rešitev v široki družbeni akciji, ki bo temeljila na preventivi - v oblikovanju in najširše izvajanem nacionalnem programu boja proti drogam, ki ne bo zajemal samo policije, zdravstva, centrov za socialno delo ali drugih organov in organizacij, ki se tako ali drugače bojujejo proti drogam, ampak bomo v tem boju sodelovali vsi,
Foto: Arhiv PP Podlehnik vključno z vami, ki ta sestavek prebirate. Tudi v Sloveniji, sedaj ne samo v večjih centrih, ampak domala v vseh krajih, tudi v našem kraju, narašča število kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in trgovine z mamili, v porastu pa je tudi s tem povezana sekundarna kriminaliteta, kot so vlomi, ropi, tatvine .... saj si skušajo narkomani s tem pridobiti sredstva za nakup mamil. Na slovenskem trgu je možno kupiti vedno večje količine mamila, največje povpraševanje pa je po heroinu, ecstazyu, marihuani in njenih produktih. Gre za mamila, za katere odvisnik dnevno potrebuje okrog 30.000.00 SIT,
če to vsoto pomnožimo s 30 dnevi v mesecu, dobimo vsoto, ki se nam zdi neverjetna, a žal resnična. Od tod potem vlomi, ropi, prostitucija in ostala kriminalna dejanja, da o smrtnih žrtvah med odvisniki, katerih je zaradi predoziranja ali okužbe z raznimi neozdravljivimi boleznimi iz leta v leto več, ne govorimo.
Starši, učitelji, bodite pozorni na:
•	spremembe v šolskem uspehu,
■	fizične spremembe (rdeče oči, sledi vbodov, zanemarjenost in neurejenost),
•	spremembe v prehranjevalnih in spalnih navadah (nespečnost, dremanje in spanje ob neobičajnih urah, izgubljanje telesne teže, nenadno povečanje ali zmanjšanje apetita),
•	novo družbo (novi prijatelji, ki se razlikujejo od prejšnjih po videzu in obnašanju),
■	spremembe v obnašanju (slaba volja, potrtost, preganjavice,
sovražnost, izredna občutljivost, izguba interesa za prejšnje hobije in dejavnosti, poznavanje kulture nedovoljenih drog in zbirališče uživalcev, laganje),
•	fizične dokaze (pripomočki za uživanje nedovoljenih drog in same droge: papirčki za zavijanje cigaret, razne pipe, ožgane žlice, injekcije za vbrizganje, citronka kislina, čudni vonji ali vonji, ki poskušajo prekriti čudne vonje, razne praškaste in rastlinske snovi, tablete ipd.),
•	izginjanje denarja (mladostniki kradejo denar iz denarnic staršev, prodajajo svoje stvari in predmete iz stanovanja ipd.).
Spoštovani starši,
Dovolite mi, da vas na koncu še enkrat opomnim, da prelaganje odgovornosti za ravnanja vaših otrok na šolo, policijo ali na vse "druge" ne rešuje ničesar, še najmanj pa pomaga vašim otrokom. V
prvi vrsti se morate za varnost, ravnanje in obnašanje vaših otrok angažirati ravno vi, da ne boste zgroženi, ko boste izvedeli, da je vaš otrok uživalec mamil. Če ste v dvomu, ali zaznavate katerega od zgoraj opisanih dejavnikov pri vašem otroku in ne veste, na koga bi se obrnili, vam priporočamo, da v lekarni kupite tester, s katerim lahko na podlagi urina otroka z lahkoto ugotovite, ali uživa katero izmed mamil. Sledovi uživanja marihuane v človeškem telesu in telesnih tekočinah ostanejo tudi do 3 tedne, pa če prav se pokadi samo 1 JOINT.
Kot o vseh problematikah, tudi o tej, pa se nenazadnje lahko pozanimate tudi pri vašem vodji policijskega okoliša v policijski pisarni Videm, vsako sredo med 15.00 in 16.00 uro in vsak petek med 08.00 in 09.00 uro.
Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm
IZ MOJE PRAKSE
Naj bodo za uvod vrstice, ki sem jih prebrala na vratih neke učilnice soboške osnovne šole. Bile so mi všeč. Za začetek vam jih poklanjam:
"Ko hodiš,
pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozim i do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A, če ne prideš prvič, ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova."
V svoji 35-letni praksi v osnovni šoli sem se srečala z mnogimi mladimi ljudmi, ki so bili sproščeni, srečni, razigrani. Veliko je bilo poštenih, odgovornih in zelo delavnih. So pa bili tudi agresivni, zagrenjeni, nemarni. Teh je bilo malo, a so mi bili vedno uganka. Spraševala sem se, kaj je z njimi narobe, kaj se jim godi, kje živijo.
Mlada kolegica se mi je zaskrbljeno pritoževala nad agresivnostjo svojih učencev: "Grdo govorijo, prostaško se obnašajo in so nasilni. Tudi svojih učiteljev ne spoštujejo. Nesramne pripombe,
kletvice in grde stvari skoraj dnevno spremljajo izobraževalno delo." Mladi, tudi osnovnošolci, se radi pohvalijo s kajenjem, pitjem alkoholnih pijač ... Pravijo, da ni problem dobiti cigarete, alkohol v trgovinah, gostilnah.
Veliko sem premišljevala o mladih. O njih sem pisala v knjigi Prpreki iz naše šole. Ugotavljam, da v vsej svoji praksi nisem srečala veliko otrok, s katerimi bi imela težave. Bilo pa jih je nekaj. Kje je torej težava pri vedenju naših otrok? Kdo povzroča težavo, kako jo zmanjšati ali odstraniti?
To, kar bom sedaj zapisala, niso nasveti. So poti, ki so me pripeljale do zmanjšanja težav z vedenjem, ki je izzvalo konflikte z učiteljico (mano), sošolci, vrstniki, včasih tudi z okoljem in starši. Včasih pa sem nemočna zrla v mladega človeka, ki ni našel prave poti.
Veliko sem prebirala strokovno literaturo. OTROKA MORAŠ DOBRO POZNATI! To pravilo mi je hitro postalo zakon. Vedno sem se pogovarjala s skupino učencev, jim postavljala vprašanja in jih VELIKO in DOBRO poslušala. Redko sem se o problemih pogovarjala le z enim otrokom. Skoraj vedno smo se najprej pogovarjali o problemu in rešitvi problema, šele nato o povzročiteljih problema. Če so se fantje sprli in stepli, sem jih najprej umirila,
posedli smo, nato pa sem rekla: "Poslušam vas." Poslušala sem najprej obtožbe in kričanje. Potem sem jih spomnila na pogovor, kjer drug drugega poslušamo. Na koncu sem jih navadno vprašala, kako mislijo rešiti problem. Velikokrat so dobro odgovorili in rešitev dobro nakazali. Pomagala sem tudi sama, a vedno na koncu. Vsako izboljšanje problemov sem takoj opazila in pohvalila. Če je bilo mogoče, nisem bila nestrpna in sem dala rešitvi čas. Moje pogosto vprašanje je bilo: "Bomo problem rešili sami, ali bomo morali poklicati starše?" Povzročeno škodo, ki je nastala zaradi divjanja in agresije, smo poravnavali sprotno in dosledno. Večkrat smo naredili kakšno nabiralno akcijo papirja in tako poravnali nastalo škodo, večje stvari (bila je le ena) pa so poravnali otrokovi starši. Vedno smo se opravičili, če smo bili nesramni ali komu naredili krivico. Tudi sama sem se večkrat opravičila njim.
Na razrednih urah smo uprizarjali kratke prizore o medsebojnih odnosih in o odnosih do starejših. Ugotavljali smo pravilnosti in nepravilnosti. Ob koncu tedna učenci niso dobili domače naloge iz snovi. Njihova naloga je bila drugačna kot med tednom: pogovarjanje s starši in ostalimi pri hiši, igra s sestro ali bratom (ne samo gledanje TV),
pripovedovanje pravljice mlajšim, sprehod s starši ali starimi starši ...
Rada sem čim prej spoznala oba starša. Včasih mi to ni uspelo, posebno pri očetih. Pravilo pri razgovorih s starši je bilo:	"POSLUŠAJ, POSLUŠAJ,
POSLUŠAJ, nato POVEJ SVOJE MNENJE." Iz pogovorov s starši sem spoznala, v kakšni družini živi otrok, kako se z njim ukvarjajo, koliko časa si vzamejo zanj.
Redko sem PRIDIGALA staršem, kako naj ravnajo z otrokom. Svetovala sem, kako naj poskušajo živeti v družini, razumela sem njihovo stisko, če se je pojavila. Ob primerih sem jim poskušala svetovati rešitev problema. Nekaj pa sem redno svetovala: "POSLUŠAJTE SVOJEGA OTROKA, ODGOVARJAJTE MU NA POSTAVLJENA VPRAŠANJA, ČE LE ZNATE ... NE PREPIRAJTE SE PRED
OTROKOM, NE SVETUJTE MU NEPOŠTENOSTI, NE ZAHTEVAJTE OD NJEGA PREVEČ ALI PREMALO, VZGLEDI STARŠEV VLEČEJO."
Pri katerih otrocih pa sem bila neuspešna? Pri tistih, za katere starši niso skrbeli. Puščali so jih vnemar, tudi materialno niso skrbeli zanje. Taki otroci so se družili s sebi enakimi in tako se niso vedenjsko razvijali v pozitivno smer. Odraslih niso marali, bili so nezaupljivi do njih, saj sta jih izdala starša, najbližja odrasla. Starši teh otrok so ponavadi slabo govorili o meni in mojem delu. Nekoč mi je neki pijan oče grozil s pištolo, ker bi njegova hči morala ponavljati razred. Skrila sem se v staro trgovino in jokala. Jokala sem za deklico, ki ni znala matematike, ker je starša nista vzpodbujala in razumela, ampak
za vsak neuspeh neusmiljeno tepla. Deklica pa je bila čisto zmedena, prestrašena in ni bila sposobna napredovati v redni osnovni šoli. O kakšni primernejši obliki šolanja (šola s prilagojenim programom) pa starša nista hotela slišati. Deklica je trpela. A ni to strašno nasilje nad otrokom?
Spoštovani starši!
Prosim, poslušajte svoje otroke, opazujte jih in jim pomagajte. Pustite jih, da bodo razigrani, veseli, ustvarjalni. Vodite jih in jih ne preobremenjujte. Zanimajte se, s kom se družijo in kaj počnejo, ko niste z njimi.
Imejte se radi! Zaupajte si!
Marija Černila, učiteljica razrednega pouka
VARNO ČEZ PRAZNIKE V NOVO LETO
Minilo je leto, leto pričakovanj, naporov, uspehov, prijetnih doživetij in grenkih spoznanj. Preživeli smo ga kakor kdo, prvi bolj, drugi manj uspešno in eni bolj, drugi manj pretresljivo. Ponovno je pred nami čas praznikov, čas veselja in radosti. Kakor že nekaj let, vas tudi letos pozivamo k mirnim praznikom in praznovanju brez pokanja petard, streljanja raket in drugih pirotehničnih izdelkov. Ne dovolimo, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanje poguma in znanja prekinil mir. srečo ter ogrozil naše zdravje ali zdravje naših najbližjih. Preden boste prižgali petardo ali raketo pomislite na to, da gre za nevarne predmete, kateri lahko zaradi malomarnosti in nesreče prizadenejo več trpljenja in škode, kot nudijo užitka. Strnite uspehe
letošnjega leta s premišljenim in odgovornim ravnanjem do sebe, svojih najbližjih, sosedov in znancev. Naj se leto konča tako, kot se je začelo - brez poškodb, ki bi jih povzročili pirotehnični izdelki.
Mnogi boste praznike preživeli pri prijateljih, sorodnikih in znancih, mnogi na potovanjih ali izletih. Poskrbite, da boste ob vrnitvi domov svoja doživetja prijetno zaključili. Pred odhodom od doma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega premoženja. Ne dajajte možnosti "nepridipravom", da bi izkoristili vašo odsotnost in vam prizadejali nepotrebno škodo.
Seznanite svoje prijatelje ali sosede o svojem odhodu in jih prosite, da popazijo na vaše imetje, stanovanje ali hišo.
V prihajajočem letu 2005 pa vam
želim veliko zdravja, varnega počutja ter veliko uspehov in osebne sreče.
Miran Brumec, vodja policijskega okoliša
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Občinski odbor Demokratične stranke upokojencev Videm želi vsem občanom in občankam vesele božične praznike, veliko prijetnega praznovanja ter zdravja in sreče v letu 2005.
Vsem upokojenkam in upokojencem želimo prijetno preživljanje tretjega življenjskega obdobja v sožitju z vsemi generacijami.
Čestitke ob dnevu samostojnosti.
Občinski odbor DeSUS Videm
Luč Novorojenega naj Vas napolni z novim upanjem, notranjim mirom in tiho srečo.
Novo leto 2005 pa naj Vam prinese obilo zdravja
in
božjega blagoslova.
Hkrati se prisrčno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za vse podarjeno v TEDNU KARITAS, pa tudi skozi vse leto.
Člani Župnijske Karitas sv. Vida s p. duhovniki
ČUDOVIT 2. SAMOSTOJNI KONCERT INSTRUMENTALNEGA TRIA KD VIDEM
Glasba, ki jo dopolnjuje film o Vidmu
Flavtistki Ana Nuša Juričinec in Julija Furek ter fagotist Dejan Rihtarič so v predprazničnem sobotnem večeru 11. decembra v Vidmu pripravili enkraten instrumentalni večer. Predstavili so se z nekaj svetovno znanimi uspešnicami, koncert pa podnaslovih Glasba je jezik, ki ga razumemo vsi. Glasbi so dodali še kratek film o kraju in občini, od koder prihaja trio mladih glasbenikov.
"Vtisi so odlični, koncert se je izšel po načrtu. Zadovoljni smo tako z obiskom kot našim igranjem. Zanimivo je, da smo se na koncert pričeli pripravljati šele v začetku jeseni, malce pozno, vendar smo uspeli v vseh pripravah. Pomagala nam je še cela ekipa prijateljev, med njimi je imel prav posebno vlogo oblikovalec Matjaž Feguš, ki je avtor tako kratkega filma in vmesnih filmskih vložkov, kot tudi oblikovalec v vseh pomenih. Skupaj smo strnili ideje in uspelo nam je tako kot smo si želeli. Po uspehu v Vidmu smo z mislimi že na gostovanjih, kajti odločili smo se, da se s tem programom predstavimo še kje v Sloveniji. 22. decembra nastopamo v Ljubljani, v Rožni dolini, potem pa bomo še videli, kam nas bo kdo povabil. Decembrske praznike si želimo kar najbolj popestriti z glasbo, ki jo imamo
Nastop instrumentalnega tria KD Videm
radi in nam veliko pomeni," je takoj po koncertu dejal umetniški vodja videmskega instrumentalnega tria Dejan Rihtarič.
V NOVO LETO S SKROMNIMI ŽELJAMI
Ob Dejanu, ki je letos že priden študent
na Akademiji za glasbo v Ljubljani in igra kar malce nenavaden inštrument-fagot, sta v skupini še dijakinja Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru Ana Nuša, tretja članica tria - Julija pa je gimnazijka ptujske gimnazije. Skupaj pridejo le ob koncih tedna, ponavadi ob petkih, ko se dobijo na vajah v Vidmu, sicer pa so prijatelji v trenutkih, ko se to le da, dodaja Dejan. V kulturnem društvu Franceta Prešerna Videm, pa tudi v občini Videm, ima trio veliko podpore, kar na koncertu niso pozabili omeniti. Še posebej so se zahvalili županu Frideriku Bračiču, predsedniku KD Videm Jožetu Šmigocu ter Mariji Černila in Matjažu Fegušu, ki sta jim veliko pomagala pri pripravi koncerta. Na pragu novega leta instrumentalni trio iz Vidma nima posebnih želja. Z velikim veseljem želijo ta svoj novi program predstavljati na koncertih, imajo nekaj želja, nam je še zaupal Dejan, vendar si dolgoročnih ciljev ne postavljajo. So mladi glasbeniki in glasba jim je trenutno na prvem mestu, o čem drugem pa ne želijo preveč razmišljati. Čestitka za odličen koncert, v novem letu pa naj vam bo glasba še naprej v veliko veselje!
Besedilo in foto: TM
Mladi glasbenikom je na nastopu pomagal ekipa prijateljev, med katerimi je imel glavno vlogo Matjaž Feguš.
GLEDALIŠKA SKUPINA KD VIDEM ZE PRIPRAVLJA NOVO ODRSKO UPRIZORITEV
Na oder s komedijo Mama umrla dvakrat
Gledališka komedija Avdicija, avtorja Branka Duriča, je v izvedbi gledališke skupine KD še zmeraj aktualna. Skupina z njo ali s posameznimi odlomki - epizodami še vedno uspešno zabava staro in mlado. Odigrali so že 31 predstav doma in na gostovanjih. Še vedno radi pridejo, samo povabiti jih morate!
Sicer pa videmski gledališčniki v decembru pripravljajo že novo delo - tokrat so se odločili za Vinka Moderndorferja Mama umrla dvakrat. Komedija, ki zahteva veliko poguma in dobrega dela, pa bo zagotovo uspela kot vse dosedanje, je
prepričana režiserka Marija Černila.
"Naša želja je tudi, da bi za razne prireditve ob občnih zborih in obletnicah pripravili še kratko komedijo Čistilke, mladinska skupina pa kratko aktualno predstavo iz dijaškega življenja. Imamo veliko pogumnih načrtov, igralci pa so močno zaposleni s študijem, delom in šolo. Težko najdemo skupen čas za vaje in nastope. A gre, če je volja! Vabljeni na naše predstave, pa veliko veselih dni v letu 2005," je še dejala režiserka videmske gledališke skupine Marija Černila.
TM
ČLANI STROJNEGA KROŽKA POSESTNIK NA
EKSKURZIJI V TOVARNI CLAAS V NEMČIJI
Člani Strojnega krožka Posestnik , katerega predsednik je Anton Zemljak iz Dravinjskega Vrha, so se konec novembra mudili na tridnevni strokovni ekskurziji v znani tovarni traktorjev in strojne kmetijske mehanizacije Claas v Nemčiji. Od tam so se vrnili z odličnimi vtisi, nam je zaupal Zemljak, zdaj pa bodo vtise in pridobljeno znanje kar najbolje izkoristili na domačih tleh.
V Nemčiji, v bližini Kolna, so si ogledali eno najsodobnejših tovarn za proizvodnjo kombajnov in celotne linije za spravilo krme Claas, ki ima v svetu dobre ocene, stroje pa prav dobro poznamo tudi v naših krajih. V Claas so tokrat potovali na povabilo Eibla Wontraka z Dunaja, zastopnika za Claas v Avstriji in tudi Sloveniji, ter Roberta Koglerja, koordinatorja prodaje.
In kaj so jim pokazali v Claasu? Anton Zemljak je povedal, da so jim najprej pokazali, tako kot je to navada v vseh sodobno urejenih tovarnah, tovarniški muzej, kjer so razstavljeni stroji vse od leta 1919, ko je tovarna tudi nastala. Udeleženci ekskurzije so tam izvedeli, da je tovarna še zmeraj v privatni lasti (leta 1919 jo je ustanovil Franc Claas), kot zanimivost pa, da je v vseh tovarnah skupaj zaposlenih 8.500 delavcev. Sicer pa se tovarna razprostira na 38 hektarjih površin, pokritega dela je 14 hektarjev, letno pa v tovarni proizvedejo 6-7 tisoč kombajnov, od tega okrog tisoč silažnih, ostali so pšenični. Razvito imajo tudi kompletno linijo za spravilo sena, ob tovarni traktorjev pa proizvajajo še razne dele za avtomobilsko industrijo. Izvoz imajo urejen že v 160 državah sveta, imajo tudi svoj učni center za
Dobri vtisi ...
mehanike in tam se izobražujejo tudi vsi tisti, ki pri Claasu kupijo nov kombajn.
Ogledali so si še celoten postopek nastajanja strojev, pokazali pa so jim tudi eno bližnjih kmetij, kjer so nekatere od strojev lahko tudi preizkusili.
"Vse dosedanje strokovne ekskurzije so nam prinesle veliko novih znanj in vsaka od teh je bila nekaj posebnega, tudi zadnja v Claasu, kjer so se za nas zares potrudili in priredili sprejem na visokem nivoju. Bili smo navdušeni, v Claasu pa smo izvedeli veliko novega in zanimivega, kar bodo nekateri od naših članov lahko s pridom izkoristili tudi doma. Stroji, torej kombajni znamke Claas, so v Sloveniji dokaj dobro zastopani in zdelo se nam je dobro, da obiščemo tudi to tovarno. S tem tudi počasi zaključujemo z dogodki v
letošnjem letu in delamo načrte za prihodnje, želimo, da bi prineslo boljše čase za strojne krožke, saj le-ti pri nas še zmeraj ne dobivajo tiste veljave, kot bi jo morali imeti, če se že primerjamo z EU."
Udeleženci ekskurzije so si v Nemčiji ogledali še dolino reke Ren in bili navdušeni nad urejenostjo vinorodne pokrajine, ob tem pa jih je vodička Marija Hernja Masten spomnila na še marsikatero znamenitost v mestu Ib in ob njem. Domov so se vrnili z dobrimi vtisi, verjamem pa, da mnogi od članov krožka že razmišljajo o novi strokovni ekskurziji. Zemljak pravi, da pot še ni določena, zagotovo pa bodo spet našli kaj zanimivega, ali pa prejeli kako posebno povabilo.
TM
Udeleženci ekskurzije v Claasu
DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIDEM
Izteka se leto mnogih dogodkov
Aktivnosti v DU Videm so se tudi v jesenskem času nadaljevale prav tako uspešno kot v prvi polovici leta 2004. V avgustu smo uspešno izvedli drugo rekreacijsko kolesarjenje za naše člane, ki so se jim lahko pridružili tudi nečlani. Pot nas je vodila od Vidma preko Pobrežja do turniškega gradu, kjer smo si ogledali propadajoči grad, nato smo se odpeljali do Ptuja, kjer smo se v gostišču pri Petlji osvežili in okrepčali. Potem smo pot nadaljevali ob Ptujskem jezeru proti Šturmovcu, kjer smo v ribogojnici Hrga ob prijetnem druženju in dobri hrani naše kolesarjenje tudi zaključili.
V septembru smo uspešno izvedli izlet v Trst in Izolo. Najprej smo si ogledali Trst, potem nas je pot vodila do bližnjega gradu Mimare, kjer smo si z zanimanjem ogledali prelepi grad in njegove ogromne parke, ki so zares vredni ogleda. Pot smo nadaljevali v oddaljeni nakupovalni center Palma nova, kjer pa nismo našli najbolj ugodnih cen, zato je bil naš nakup bolj skromen. Potem smo se odpeljali v slovensko Izolo, kjer nas je v hotelu Delfin čakalo kosilo. Še ves popoldan smo ostali tam, nekateri so se tudi okopali, večina pa je dan izkoristila za sprehod po mestu. Čas je hitro minil in v večernih urah smo se zadovoljni vrnili domov.
V	novembru smo se odpravili še po nakupih v Lenti, kjer smo kljub slabemu vremenu opravili dober nakup, kosilo pa smo si privoščili kar v domačem kraju, v gostišču Pal v Vidmu. Druženje smo nadaljevali z martinovanjem in krstom mošta, za dobro voljo in ples pa so poskrbeli domači muzikantje.
V	decembru pripravljamo za vse naše
člane in članice zaključek leta - 22. decembra, z začetkom ob 13- uri v gostišču Pal, z nami bodo spet domači muzikantje. V decembru bomo spet obiskali in obdarili vse naše člane, ki so bolni, nepokretni, pa tudi tiste, ki so v domovih upokojencev.
Za leto 2005 upravni odbor pripravlja še pestrejši program, upamo in želimo si, da se boste vseh naših prireditev in aktivnosti udeleževali v velikem številu ter si na tak način polepšali in popestrili jesen življenja.
Ob izteku leta 2004 vsem članicam in članom DU Videm ter vsem občanom občine Videm želimo lepe in prijetne božične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno novo leto 2005.
Upravni odbor DU Videm
Najlepše je na skupnih potepanjih
*1	I ■ '1
	mA
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA PAPIRNICE PAPIRUS
'*) 0 Kj ih. • p						SRE NO 2005	PREGOVOR	MOŠKO IME. OTOKAR	ATLET, KI TEE MARATON	SLAST DO JEDI	PLANOTA PRI POSTOJNI	2005	^				
						DALJŠE LITERARNO DELO						4 Sobota 1	Novo leto e> Nedelja ž*	Gregor Q Ponedeljek O	Genovefo Ca« A Torek “T	Angela				
			F			DEL KOLE SARSKE DIRKE										
						PODZEMNI DEL RASTLINE										
						HELODI NI OKRASEK	MAZANJE Z VOSKOM	EGIP . BOG SONCA KAJNOV BRAT					DR AVA V JU NI AMERIKI	PRIPOMO E K ZA PLETENJE	1	OSERA. KI KRADE
p w			P	m - -												
SESTAVIL MARJAN ŠKVORC	VEDA 0 ATOMIH	STANJE RREZ ZAVESTI	ROŠA	RASTLINA PLEZALKA PEVKA PRODNIK							GLAVNO MESTO LITVE					
RIVŠI NEMŠKI ŠAHIST [ADOLFI.										ZADNJI DEL IVALI	SOL OLJNE KISLINE					
TOPLICE						I0H0VŠ IN A					LETENJE				IVKANJE	FENI ANSK A BOGINJA [PREM. TANAJ
						TRAVNO STEBLO					NEMARNOST					
OZNAKA								SLOVENSKI PESNIK VIPOTNIK					HUMORISTKA PUTRIH ODER			
MARIJAN AMALIETTI			NAŠLA NJANJE	STARO MESTO BLIZU ZADRA				NASPROTJE KATODE	GOSPODAR GNOJIŠ A PESNIŠKI STIK							
SMO ARSK ITEKA ARMAN				DELAVEC V OLJARNI						GL. MESTO ROSI JE						
				ARTHUR						KLIN PRI JARMU						
V KROGLICO STISNJEN SNE6					AFRIŠKA DR AVA							MERA ZA RITEM				
					PO IVILNA Pl J A A							TUJE IME ANA				
PRIPADNICA ASIRCEV							IZDELOVALEC OMAR KRAŠKI POJAV							PLA ILNO SREDSTVO	IZBRANA DRU BA	MAKED. MOŠKO IME. VASILIJ
DERITE NAŠ GLAS TUDI V LETO 2005	VINORODNA RASTLINA					DR AVNI PREVRAT					POLNILO ZA SLADICE					
	PAS					PISATELJ CANKAR					PEVKA RUPEL					
OSEDNI ZAIMEK				SLOVENSKA REVIJA					PREDS. JAR [NELSONI							
				TIRETANSKO GOVEDO					IZIDORA							
REPREMO LJIVO PLATNO								REKA SKOZI INNSBRUCK				JANE				
								URBANC TONKA				ANDREJ RAZINGER				
SLOVENSKA NOVINARKA matja					CIKANJE. NAMIGU VANJE								OKA			
STEKALIŠ E					GOSTINSKI DELAVEC. KI STRE E Pl JA 0								ZORANA ZEMLJA			
V PAPIRUS VAS VABITA BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ
NUDIMO VAM PESTRO IZBIRO BOGATIH DARIL IN VIZITK, ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, V PRIHAJAJOČEM LETU 2005 PA VAM ŽELIMO IZPOLNITEV VSEH ŽELJA TER VELIKO
OSEBNE SREČE
Ratajc Elvira s. p., Videm pri Ptuju 51, 2284 Videm pri Ptuju
naš glas - občina videm - december 2004	—Rešitve pošljite na naslov: Občina
Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm.
SOLA - V7?7EC - SOLA - VRTEC - SOLA - 1/flTEC
OBISKALI SMO KMETIJO
V sredo, 24. novembra 2004, smo se učenci leskovške šole v spremstvu naših razredničark s šolskim avtobusom odpeljali na kmetijo Ide Vindiš-Belšak, po domače na Vidokovo kmetijo.
Ogledali smo si nov kmetijski objekt, v katerem gojijo krave, bike, svinje, kobile, koze in kokoši. Domači so nam prikazali tudi, kako in s čim krmijo živali. Ogledali smo si tudi mlekarno, v kateri se zbira mleko, ki je domačim obenem tudi glavni vir zaslužka na kmetiji. Za opravljanje kmetijskih del so potrebni tudi stroji. Povedali so nam, da so za vsa opravila na kmetiji morali nabaviti tudi traktor in vse potrebne priključke, ki jih upravlja gospodar kmetije, Alojz Belšak. Naš namen ogleda kmetije je bil spoznati življenje in delo na kmetiji. Ugotoviti smo tudi želeli, s kakšnimi prihodki in stroški se na kmetiji srečujejo.
Po končanem ogledu smo se vrnili na avtobusno postajališče in se z avtobusom odpeljali nazaj v šolo. Tako smo zaključili ta šolski dan, ki je bil za nas zelo zanimiv in poučen.
Martina Strmšek, 4. r.
šola Leskovec
-ruo, v mutcu ^	to£>ev-u.
lEt MVO biu VCJ.CMI , »bo V1AV1SAU
-	sank- ix>W.	»S
■	AonAff, iujf kAti ^ V- w ViA-vH
-	rtvahvCcc ivnsV Vrv*^-- ^ LlUJ
-	xoAr k	oM- ^	\\ lik.)
• r«to ta.Air	,1 Ua.)
■	IjTOTuk* Wu»oX-<'&j	A kk)
-	)Av'X Wva A ihaa&j	iAj
-	aAc VAUov 4 kW)
-	Ui.	vXxng , št	1.V1 tOTAt«-	A Mod
-	Tx.<Au	ČŠAvs d
i	LEVOTAHI VJAb « UtMEltUL TOTM	SOZO ,
MASA -»orulVOA AHO »JAt-UAU .
ŠOLA
VRTEC - ŠOLA - VRTEC - ŠOLA - W?7EC
Ata in mama sta že odhitela ven. Sosed jima pravi, naj kdo hitro umakne avto izpred goreče hiše. Nista ga razumela, zato je odšel v avto in ga sam umaknil. Zdaj ata pravi mami, naj hitro pokliče gasilce. Sosed ga pomiri, da jih je že on obvestil in da kmalu pridejo.
Zdelo se mi je, da se vse dogaja tako hitro, da se bo kmalu vse zrušilo in zgorelo.
Že smo slišali glas sirene gasilskega avta. Vse bolj se je bližala. Tedaj sem mislila, da bo kmalu vse rešeno, saj nisem vedela, da vse ni tako preprosto in lahko.
Tedaj se na dvorišče pripelje policijski avtomobil. Pride tudi nekaj sosedov. Nemočno opazujemo, kako gori, kako drsijo opeke na tla. Nestrpno pričakujemo gasilce. Zdaj so prišli. Hitro so začeli gasiti. Po petih urah so požar končno pogasili. Ura je bila pol sedmih, ko so se odpeljali. Jaz bi morala iti v šlo, vendar nisem šla, saj se po vsem tem pri pouku ne bi mogla pomiriti ter pri pouku zbrano delati in poslušati.
Ko so gasilci odšli, so policisti ostali še ves dan, ter pazili, da ne bi zopet kaj zagorelo, saj je med lesenimi stvarmi tlelo še veliko iskric, ki bi lahko zopet zanetile ogenj.
Vsi smo bili prizadeti in žalostni, ker je pogorela hiša. Med vsemi je bila najbolj žalostna babica, saj je na njen rojstni dan zgorela njena prijazna stara hiša. Vedno je Učenci razredne stopnje leskovške šole na gasilski vaji	prosila, naj je ne podremo, čeprav je bila že stara. Zdaj pa je zgorela!
PGD Leskovec.	Saj ni zgorela samo hiša - zgoreli so vsi babičini spomini na leta, ki jih
je preživela v njej.
Tistega usodnega dne ne bom nikoli pozabila. Zdaj me je veliko bolj strah ognja in groma. Vedno se bom spominjala, kako je hiša objeta s plameni in kako se gasilci trudijo, da pogasijo ogenj. Želim si, da se kaj takega ne bi več nikomur zgodilo in da bi bilo čim manj nesreč z ognjem.
Marina Vidovič, 8. r/9 šola Leskovec
ZGORELA NAM JE HIŠA
Oktober je mesec protipožarne varnosti. Lani je požar prizadel tudi nas, ko je na sam babičin rojstni dan zagorela naša stara hiša.
Lanskega 8. oktobra, okrog pol dveh zjutraj, je močno zagrmelo. Pred oknom se je zabliskalo. Bilo je, kot da bi zagorel kakšna dva metra visok plamen. Zbudila sem se. Pogledala sem proti hlevu, ker sem mislila, da je strela udarila vanj. Ničesar nisem videla. Sla sem nazaj k postelji, se usedla nanjo in še nekaj časa gledala skozi okno. Bila sem zaspana, zato sem legla nazaj v posteljo in trdno zaspala.
Čez nekaj časa pa slišim, da nekcio zvoni in trka po oknu. Bil je naš sosed. Zdaj zaslišim še iz sosednje sobe, kjer sta bila mama in ata, hrup in kričanje, da gori naša stara hiša. V strahu vstanem in stečem po hodniku. V dnevno sobo me zvabi močna oranžna svetloba po vsem prostoru. Stopim proti oknu, da bi videla, od kod prihaja. Ko pogledam skozi okno, vidim velik plamen čez vso streho. Mislila sem, da me morijo sanje. Vendar nisem sanjala - bila je strašna resničnost. Zdaj mi je bilo jasno, da je ob prejšnjem močnem gromu strela udarila v hišo.
BIBLIOBUS
Spoštovani bralci, objavljamo nov urnik potujoče knjižnice na kolesih. Naberite si knjig tudi v letu 2005!
VIDEM	SRE 8.30-10	5., 26. 1.	16. 2.	9., 30. 3.	20. 4.	11. 5.	1., 22. 6.
LESKOVEC	SRE 11-12	5., 26. 1.	16. 2.	9., 30. 3.	20. 4.	11. 5.	1., 22. 6.
LANCOVA VAS	PON 10-11	10., 31. 1.	21. 2.	14. 3.	4., 25. 4.	16. 5.	6., 27. 6.
SELA	SRE 12.30-13.30	5., 26. 1.	16. 2.	9, 30. 3.	20. 4.	11. 5.	1., 22. 6.
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Spoštovane občanke in občani!
Vsem ljudem, ki so dobre volje, želimo blagoslovljene božične praznike.
V prihajajočem novem letu 2005 pa vam želimo veliko zdravja, sreče, zadovoljstva in miru. Naj se vam v novem letu izpolnijo vse skrite želje, pa mnogo dosežkov v naši občini za boljše življenje.
N.Si OO občine Videm
»trajnostni razvoj pomeni, da namesto omejenih naravnih dobrin, izkoriščamo neomejene zmogljivosti našega razuma«
2005 vam želi
Športno društvo Videm.
Predsednik Jože Milošič
Zeleif’
Vidma

etena	Lehna/ žetima/ etanom-, simpatizerjem/ Ln-
aiCanani aAcine/ cVidem-, nesete/ ctč>ažicne/ nnazieiJie/ ten/ snežna- in/ uspešno/ pniZiajmjnce/ ' Ilova leta-.
/želeni ‘jtidma/
J(/'reAjeveseč/r s'Jr /ej/r /rprsj/rr, ss/e/?/& /rs/rsrpr/ /e>e/ye> #werye .v jraris/font e>r///e el" ye/ e/r //esA/b.
r-jf. ;Yh><fa/u/
eInograbk^
DRUŠTVO TRŽEC ^
(rtno-avafiJco (Irt/Mm/ Cš/ržec xe/i č/ano-nij iimjia/ezevjmm in o/čanotn o/eči/ne ^ffc/em, vete/e P/ločicnefwaxni/ce ter ivečno in- udjiečno- jivi/mjajoče Qy'\/onM> /eio.
Slovenska ljudska stranka
Spoštovane občanke in občani Občine Videm!
Člani SLS OO VIDEM vam želimo mnogo zdravja, sreče, uspehov in zadovoljstva v letu 2005, prav tako pa vam voščimo mirne in blagoslovljene božične praznike.
OO SLS VIDEM
Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko Člani uredništva: Darinka Ratajc, Petra Krajnc, Marjan Škvorc, Jože Junger, Friderik Šimenko, Nataša Zagoranski in Iztok Roškar Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910; tisk: Grafis Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5 % davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov
Miklavž obiskal pridne otroke v Lancovi vasi
JUBILEJNI MIKLAVŽ V LESKOVCU
V petek, 3- decembra, so se v cerkvi sv. Andraža v Leskovcu že 10. leto zapored zbrali najmlajši krajani. V spremstvu staršev ali ostalih odraslih so ga komaj pričakali - sv. Miklavža namreč. Zbranim je najprej zapel otroški pevski zbor leskovške šole. Kmalu zatem so na odru zagospodarili medvedek, zajček, vrana in podobne zverinice. Otroci se jih sploh niso bali, kajti "krotile" so jih vzgojiteljice vrtca Ptuj, enote Narcisa iz Raičeve ulice na Ptuju. Z lutkovno predstavo Zajček in prijatelji so še dodatno polepšale večer prisotnim otrokom.
Hip zatem pa je pred cerkvijo zarožljalo. Vrata so se odprla in vstopil je čisto pravi parkelj. Takoj je ugotovil, da bo brez dela, saj so bili otroci čez leto pridni; eni bolj, drugi manj. Otroci so si oddahnili in se razveselili, ko je vstopil še sam sv. Miklavž v spremstvu angelčkov. Zlobnega parklja je kar uspešno krotil. Naši malčki so seveda morali Miklavžu najprej dokazati, da si zaslužijo darila. Po prestani preizkušnji je Miklavž otrokom razdelil darila, parkelj pa jim tudi ni več nagajal; delil jim je šibe - pridnim manjše, manj pridnim pa večje.
S svojimi prispevki so obdarovanje omogočili:
Občina Videm, KS Leskovec, Julijana Bračič, Jurovci, Emitt d.o.o., Stojnci, Podjetje Monting, Gradbeno podjetje Projekt ing, Janez Krajnc s.p., Leskovec, Jožefa Markovič s.p., MIT Horvat, Pobrežje, Prevozništvo MEDOL, Pleterje, Strojtrg Koželj, Štraf d.o.o., Skorba, TMD Invest, Vrabl d.o.o., Ptuj, Župnišče Leskovec.
Svet staršev se sponzorjem za njihove prispevke in Vrtcu Ptuj za odigrano predstavo najlepše zahvaljuje.
Iztok Roškar
PRIDNIM DARILA. POREDNIM ŠIBA
December je prav poseben in prazničen mesec, najbolj se ga zagotovo razveselijo najmlajši, saj jih v zimskem času obiščejo kar trije dobri možje - prvi med njimi je Miklavž, ki je otroke obiskal tudi v Lancovi vasi. Društvo podeželskih žena in deklet ter folklorno društvo Lancova je tako v nedeljo, 5. decembra, na predvečer sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja pripravilo miklavževanje.
V uvodnem delu prireditve sta se predstavila harmonikaš in mlada flavtistka iz Lancove vasi, otroci pa so se zelo razveselili tudi lutkovne igrice, ki so jo pripravile tamkajšnje domačinke. Glas verig pa je kmalu naznanil prihod Miklavža in njegovega spremstva: angelov in parkljev. Pridni otroci so bili nagrajeni z darili, pogumnejši med njimi so sami prišli pred Miklavža, številne pa so pospremili starši. Nekateri so peli in molili, drugim je pogled na črna parklja vzel ves pogum. Porednim se ni obetalo nič dobrega, čakala jih je kazen s šibo. Pa naj vam zaupamo, da takšnih otrok v Lancovi vasi skorajda ni bilo, več bi se jih zagotovo našlo med malo večjimi ... Skupno druženje se je končalo ob bonbonih in sladkih dobrotah, ki so jih spekle članice društva. Miklavž je otrokom ob slovesu obljubil, da jih prihodnje leto spet obišče, do takrat pa morajo biti pridni in ubogati svoje starše.
Petra Krajnc
Prijetno presenečenje: lutkovna igrica	Foto: NM
NAŠ MIKLAVŽ PRIHAJA ...
Janez je Miklavža prepričal, da si otroci darila zaslužijo.	Foto: IR
... iz jasnega raja ..., so zapeli angelci na predvečer praznika svetega Miklavža v župnijski cerkvi svetega Vida in v cerkvi na Selih. Že tradicionalno prireditev so pripravili frančiškovi otroci pod vodstvom obeh animatorjev. V priložnostni igrici so nazorno prikazali nasprotje med dobrim in slabim, med angeli in parklji. Končno je angelcem uspelo prepričati parklje, da si otroci zaslužijo punčko, sani, toplo bundo in še kaj za brezskrbne dni.
Preko rok svetega Miklavža, ki so ga priklicali angelci, so starši in dobrotniki obdarili prisotne otroke. No, čisto zastonj ni bilo, saj jih je Miklavž povprašal po njihovih dobrih delih in preveril poznavanje molitvic. Ob koncu so bili vsi zadovoljni, sicer ne bi ob spremljavi kitare zapeli "Miklavža imamo radi ..." in "Pridi drugo leto ..."
Marjan Škvorc
Miklavževanje v cerkvi sv. Vida Foto: AJS
"Vzdignite glave, vaše odrešenje se približuje" (Lk 21,28)
Zgoraj navedene besede je evangelist Luka zapisal v napovedi drugega Kristusovega prihoda ob koncu sveta. Advent nas spominja na čas pred prvim Kristusovim prihodom in vabi k pripravi na praznovanje njegovega spomina o božiču. Toda vsa resnost adventa je ravno v tem, da nas ta čas hoče vsako leto znova spomniti tudi na drugi Kristusov prihod ob koncu našega življenja in ob dovršitvi sveta. Vsako leto smo ob vstopu v adventni čas bliže temu drugemu Kristusovemu prihodu.
Evangelist pravi, da se s Kristusovim prihodom približuje naše odrešenje. Z rojstvom učlovečenega božjega Sina Jezusa Kristusa se je vsemu človeštvo približalo odrešenje. Vendar se mora to zgodili za vsakega človeka osebno, ko v veri odpre svoje srce Kristusu in odgovori na njegov klic. Vsi imamo nalogo, da skušamo vsako leto znova ravno v adventu drug drugemu oznanjati, da seje odrešenje približalo, in vabiti, da vzdignemo svoje glave in svoja srca. To pomeni, da si vsaj nekoliko znova prizadevamo za to, da nas ta svet in njegovi užitki, skrbi in bolečine ne bi popolnoma zasužnjili, tako da bi česa drugega sploh ne videli in zanj ne imeli nobenega čuta. Vsi doživljamo, kako velika je ta nevarnost in koliko ljudi ji podleže.
Iz izkušnje nam je vsem znano, kako težko je nekaj posebnega, krščanskega in cerkvenega uveljaviti v današnji družbi, kjer vedno bolj prevladuje posvetnost in zanimanje za stvari, ki določajo vsakdanje življenje. Nemogoče seje popolnoma odtegniti temu življenju; vendar si moramo resno prizadevati, da nas tok ne odnese s seboj. Ne smemo se prilagajati temu svetu. Ko doživljamo vedno težje in hujše napade na Cerkev, moramo vztrajati, vse to prenašati in na dostojanstven način na to odgovarjati.
Vsako leto ima adventni čas svojo posebno značilnost. Letos naj bi bil to čas, ko naj bi poglobili svoj odnos do svete evharistije in jo sprejeli kot središče svoje vere in krščanskega življenja. Prav tako je to čas večjega medsebojnega spoštovanja, razumevanja, sodelovanja in pomoči na vseh področjih javnega življenja.
Veliko je med nami zaskrbljenosti in malodušnosti, nekateri kar obupujejo. Adventni čas nam kliče: "Vzdignite glave in srca, Odrešenik je prišel in prihaja tudi danes, vaše odrešenje ni prazna obljuba, ampak zgodovinska in življenjska resničnost, ki je seveda dostopna samo v veri." Bog nam daj vsem močne in žive vere.
Za adventi čas, kolikor ga je še ostalo, in za božične praznike vam želim posebnega božjega blagoslova in Marijinega varstva, za novo leto pa posebne božje pomoči.
Domoznanski oddelek
35
NAŠ glas 2004
Župnik Edi Vajda
352(497.12 Videm)
6001351,4