96. številka. V Trstu, v soboto I. decembra 1888. Tečaj XIII. „EDINOST" izhaja dvakrar na reden, vsako sredo 'n soboto olt 1. uri popoludne. „Edinost" stane: t* vse leto (jI. izven Avst. 9.— jjl. M polu leta „ 3.—; . „ 4..V) . «a četrt leta , 1.50; „ „ 2 25 , Posamične številke Me dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritn po nov., t Gorici in v Ajdovščini po H nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vni dop i h i ne pošiljajo uredništvu v u lici Carintia št. 2«. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana so ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila so račune po 7 nov. vrstica v petitu ; 7.a naslove i. debelimi črk nmi se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstir. Poslana, javne zahvale, osmrtnic« itd. »o račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije so proste poštnine. Glasilo^lovenskega političnega družtva za Primorsko. 1^3 »V »Jino«t J« inoRi, Štiridesetletnica vladanja cesarja T [nć 2. t. m. napoči znamenit dan za avstrijske državljane, dan, kateri navdušuje in navdaja z prearčnim veseljem zvesto sinove širne in mogočne J^naše Avstrije. Dnč 2. decembra 1888. mine 40 let, odkar je zasedel, v razburjenih časih, vzvišeni prestol habsburški, IS-letni nadvojvoda Fran Josi p. Plemeniti Njegov duh pokazal se je takoj po nastopu Njegove vlade in z najlepšimi nadami zrli so narodi v bližnjo bodočnost. Bilo bi od več naštevati vse dobrote, katere je sipala vedno odprta očetovska roka cesarja Frana Josipa I. na milijone in milijone njegovih zvestih sinov. Brezbrojne so dobrote, katere je izkazoval nesrečnikom, brezbrojne so rane, katere je zacelila neizmerno dobrotljiva roka posameznikom, kateri so se zdvojni obračali do Najvišjega mesta, do očetovskega vladarja. Njegova ljubeznivost, Njegova skrb do vseh sinov matere Avstrije, pridobila je srca vseh podanikov brez razločka narodnosti. Malo jc vladarjev, katere je Vsemogočnega roka ohranila tako dolgo čile in zdrave v blagoslov narodov. — Da pa čuva božji blagoslov Njegovo Veličanstvo razvidno jo iz vseh velovažnih državnih činov, kateri so so vršili med dolgimi 40. leti plodonosne vlade premilostljivega našega cesarja. On nam je podaril najdražji zaklad : narodno in osebno svobodo, za katero nam jamči ustava. Plemenito srce cesarjevo pa se je najlepše skazalo v zadnjih tednih, ko so se pripravljali vsi narodi, da slavijo redek dan tako sijajno, da ostane še daljnim potomcem v živem spominu. Očetovska skrb cesarjeva je odklonila vso take izraze ljubezni in udanosti ter opomnila svoje zvesto podložnike na to, da bi se milijonom trpečim in stradaj očim bolj pomagalo, ako se za slovesnosti odmerjeni denar vporabi v d o h r o d e 1 n e , človekoljubne namene. Tej vzvišenej misli imamo se zahvaliti, da se je osnovalo pod imenom cesarja Frana J o s i p a I. po vseh krajih širnega cesarstva na tisoče dobrotvornih ustanov, katerih plod bodo uživali v poznih stoletjih naši potomci ter blagoslavljali spomin in človekoljubnost našega vladarja. Kdo bi mogel nabrojiti vse druge kreposti, katere krasijo vzvišenega cesarja ? I)a je uzor očeta, o temu priča neštevilno črtic iz Njegovega živenja. Da ne mara posvetnega sijaja, dokazal je s tem, ker slavi prevažni dan v zasebnosti in v pričujočnosti najdražjih mu bitij na gradu Miramare. — O Njegovoj radodaruosti govore dovolj jasno izdatne svote, katero daruje dan za dnevom potrebnim družtvom, občinam in posameznikom. O sočutju Njegovem v nesreči Svojih podložnikov nam pripoveduje neštevilno nezgod, katere so zadele cele obširne občine, da, cele pokrajine in ne samo, da je bilo Njegovo Veličanstvo cesar vedno prvi, kateri je priskočil nesrečnikom izdatno v pomoč, ampak marsikdo je vidil bridko solzo o takih dogodkih v vladarjevem očesu. — Solza cesarjeva ! Solza, katero prelije mogočen vladar o nesreči svojih podložnih ! Ni-li to dragocen biser, kateri diči Njegovo krono bolj, nego uajkrasnojši kamen? — Mili Njegov pogled nam uže govori, kakšna plemenita duša biva v tem truplu. Zares, ponosni moramo biti Avstrijanci na našega vladarja. Z močno roko vrši cesar Fran Josip I. svojo vladarske dolžnosti. Glavna Njegova skrb je: ohraniti mir in širiti zadovoljnost in blagostanjo med svojimi podložnici. Ako bi pa skrajna sila zahtevala, da vzame moč v mogočno svojo roko, braniti bode znal domovino našo z vsemi silami proti kateremukoli napadniku in varovati stališče Avstrije. „Viribus unitis" je Njegovo geslo in „združenimi močmi44 so pripravljeni vsi narodi prelivati kri za vero, dom, cesarja! Zgodovina Avstrijska pridobila jc pod vlado milega nam cesarja uže dokaj zlatih listov, kateri govore jasno o požrtvovalnosti narodov, kadar grč za čast skupne domovine. Vkljub navalov zedinjenih sovražnikov stoji danes trdnejše, kakor koda j in ni so nan? bati, da bi jo prevzeten nasprotnik izzival. Miroljubjo vladarjevo pa nam jamči, da nam ostane ohranjen blagoslovljeni mir. Srečni smo pod žezlom Nj. Veličanstva in zato pobijamo danes in z nami vedno zvesti Slovenci k nebu z vsemi drugimi narodi iskreno molitev: „Bog blagoslovi in ohrani 11 a m še dolgo vrsto let cesarja Frana Josipa L, Bog ohrani složno Avstrijo!" Slabi računi naših okoličanov. Kmetijstvo v okolici in to ne samo v najbližji, ampak tudi v oddaljenej&ej mestnej okolici Čedalje bolj propada. Ljudje vedno bolj zanemarjajo svoja zemljišča, ter silijo v mesto, da se tam prežive kot dninarji. Našemu okoličanu se trikrat toliko, h toga računa je vsakemu jasno, kedo je na boljem. Kmet dobi ves svoj denar skupaj, ter skupilo obrne lahko kakor mu najbolj ka/e. Uni, ki je delal v mestu in zanemarjal posestvo, prislužil si je v malih svotah v celem letu ICO fr., za vino je dobil 70 for., zaslužek celega leta skupaj 230 for., torej manjši nego kmetov. Vrhu tega pa treba pomisliti, da ne zdi težko priti dve, ali tri ure daleč Je poslednji bolj težavno delo, nego v mesto na delo, ter vrniti se zvečer prav kmet' da Je..8V°j zaslužek lažje brezko- tako daleč domov. „Res, daje malo dolga pot in težko delo, a koncem tedna imam vender svoje štiri forinte, doma bi pa ne prislužil ni enega". Tako modrujejo ti ljudje ter zgubljajo dan na dan bolj veselje do poljedelstva, tako, da se jim zdi tisto malo zeml jišča, ki so je podedovali po svojih | ristno potrošil, ker ga je dobival v malih tedenskih obrokih, nego kmet, kije dobil vso avoto skupaj, katero lahko obrne kakor mu najbolj kaže, bodisi, da svojemu posestvu kaj prikupi, ali pa kako drugače. Mej obema so pa šo drugo razlike. Oni, ki je celo leto delal v mestu, je moral prednikih, bolj neko nepotrebno in obte- j PrePU9t,t| družino samo sebi, naj dela in žujoče jih breme, nego pa trdna in za- &<>»P°«n». kakor se jej zdi. Zena pač nesljiva podloga njihovega življenja, last, ,ehkrt Pazi na kuhinj° in maI° otroke, ko ki daje njim in družinam varno zavetje in Pn tl dora8tejo, je ne more učiti poljskemu sigurno hrano. Kmet ne mara biti več dehl m gospostvu; prepuščeni so saini nikdo, to je za nase okoličane premalo; 8ebl in I'6.11' lažJe' neK° to, da postanejo oni hrepene po nečem boljšem, zato se P^topači^ m malovredneži, mesto pridni vsipljejo trumoma v mesto, kjer se klanjajo del»lci- To irna za dobiček oni, ki se je in beračijo delo, polje pa prepuščajo ženi'lov.'] .za ,Iie8tmm delom. Njegovi otroci in neodraslim otrokom, naj je obdelujejo. P°jde'° še dalJ° neg° on> # bodo uže Ni čudo, da kmetijstvo v okolici 'tako Prodal> posestvo, ter se presele popolnoma; malo nese. Kako bi tudi moglo biti dru- v meat<>, kjer bodo *>▼«» o slučajno dob-1 ga če ? Če se nikdo resno ne peča s po- 'jeneru T»k je navadno konec onih' Ijedelstvom, če vsak gleda, da na pol in druž,n> katerih očetje niso hoteli biti kmetje. I površno obdela svoj vinograd, da vtegne Kmot Pa ie dru& mož 5 on vodi 8Vojo dru-potem nemudoma v mesto na lov za dr.i-1žino sam ? 8V0Je otr°ke uči sam delu in nami, potem se pač ne smemo čuditi, da g°BPodai"8tvu; ako je on priden, varčen in naši bregovi rode malo in slabšega vina, | 8krben' bodo tudi otroci njegovi taki ; naj nego isterski in drugi. , gredo kamor hočejo, povsod bodo pridni. Koliko mož je v okolici, ki so na 1P°.šteni' imeli bodo vedno to,iko ener-| glasu, da pridelujejo dobro vino ? Lehko žlJe ,n trdne V0,Je» da si z delom toliko bi je sešteli na prste. In vender se ne Pf,8luž'j°i da se lepo prežive in težko da more nikdo izgovarjati, da lega in zemlja bl se kedo fako Ponižal> da bi letal za tržaške okolice ne godi za vinograde. Oboje 8lu™jn,m delom in na mostnem voglu čakal je kakor navlašč za vinarstvo, a manjka ■ Zftalu;*ka, kakor potomci skaženega kmeta.' nam vinogradnikov. Da bi naši okoličani , To preporočamo našim ljudem v pre-l poslušali dobre svete nekaterih trdnih po- ydarek; Pomislijo naj, da je kmetski stan,! »estnikov stare korenino, ki so pošteno če t.udl dan danes ma,° 8ti8kan in tlačen, bavi jo s kmetijstvom ter bi jo v tem po- f veader lo podlaga vsem stanovom in prvi snemali in bi svoja polja mesto površno in moJ njimi- j le na pol, dobro in pridno obdelovali, po-'. ^ko kraet8k> stan. propade v okolici,1 kazal bi se o trgatvi sad njihovega truda J° t!ldl ona za nan zgubljena in okoličani! in prizadevanja. Pridelali bi dvakrat toliko 8ann 1 8V°j° narodnostjo zgube svojo go- in mnogo boljšega vina, nego je pridelu-! 8Podarsko samostojnost. Ker niso hoteli jejo sedaj, ko se lovijo za dninami v mestu.' ^ k™e^e, bodo pa bedni mestni težaki! Dobiček, katerega dajejo kmetu dnine vi10 nft) Pomislijo ter krenijo na pravo katerega dajej mestu, je le navidezen. Recimo, da res zasluži vsak teden po štiri forinte v mestu ter zaradi tega zaslužka zanemarja svoje posestvo, misleč, da mu dolo v mestu več nese, nego delo na polji. Poglejmo, kako se mož vara. Recimo, da ta človek dela 40 tednov v letu, (kar se pa redko kedaj pripeti, da je delalec tako srečen), zasluži skupaj 160 for. Doma mu je pa zanemarjeno polj«; urodilo morda le tretji del tega, kar bi mu neslo dobro obdelano zemljišče. Ako napravi torej on 7 čebrov vina, pridelal bi na njegovej zemlji drug, ki se ni lovil celo leto po mestu za dnino, ampak pridno delal doma, najmanj 20 čebrov in sicer mnogo boljšega vina nego oni. Ako torej mestni delalec proda svojih 7 čebrov po 10 for., proda dober in razumen kmet svoj pridelek najmanj po 12 for. Mostni delalec skupi torej 70 for. za vino, dober in skrben kmet za pridelek bas tako velikega zemljišča 240 for., toraj več nego PODLISTEK. Sobotno pismo. Izpod Nanosa. Oh, oh. oh ! gospod urednik, morda sem se i Vam zameril? Gr«šil sem, res «em grešil in pravim „mea culpa", ker sem obrekoval nedolžno laško krv. Marsi-kedaj zaide človek nehote v tak položaj, da zine eno ali dve preveč, ali pa morda preveč istinito. Tako se je godilo i meni, ko sem Vam govoril zadnji pot o lojalnosti nekojih krogov v nekem kraju ; bojim se napisati ime kraju; istina pa je tudi: nomina sunt odiosa. Vrgli so me na rešeto, da, celo na reto, in ožmikali ier ožmikastili na meni vse : od prvega krivega in krivenčastega vlasu na glavi, pa vse do zadnjega cveka v mojega črevlja peti. Sklenil sem sum s seboj in sain sebi, a tudi sovražnikom svojim sem obljubil, da se hočem poboljšati in vedno takim ostati. Ker je minil uže usodopolni god in praznik sv. Katarine, nesrečni dan vsem starim udovcem a tudi udovam, vsem starim samcem, a tudi „devicam v srpanu", koji vsi so se mislili v tem letu vpiaati v bratovščino sv. Luke, tedaj i jaz lahko govorim prosto in odkritosrčno. Povedati pot, dokler je še čas. Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. (XI. seja dne 11. oktobra 1888.) Dopis deželno vlado zaradi zagradbo vasi Stožice zahteva, naj bi dežela prevzela poroštvo za 0588 gl., katere bi imela plačati občina Stožica, katera je pa pre-revna, da bi toliko zmogla. Ker jo dežela uže dovolila za te zgradbe 1200 gl. in jej stvar načelnega vprašanja, ali ima dežela | sploh prevzeti jamstva za taka posojila, misli deželni glavar dr. Poklukar, da so izroči finančnemu odseku, kateremu so tudi izroči prošnja mestnega zbora Kam-J niškega, naj bi so v Kamniku iz Glavar-1 jevega zaklada sezidala javna bolnica. j Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona, s katerim se prenareja $ 5. zak. z dne 13. junija 1882. 1. dež. zak. št. 2.") 1. 1880 ob odkupu posestev se držečih novČnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe in poročilo deželnega odbora ob uvrstitvi občinsko ceste od Bleda do Zaspega mej okrajne ceste, izroči se upravnemu odseku. Poslanec Klun poroča v imenu finančnega odseka o zvršitvi sklepov, zadevajo-čih konvertovanje kranjskega zemljišno-odveznega zaklada v novo deželno posojilo. Poročevalec opisuje občinstvu znane obravnavo o konvertovanji in nasvetuje, da deželni zbor vzame poročilo deželnega odbora o konvertovanji deželnega posojilnega zaklada odobrovalno na znanje, deželnemu odboru pa se naroča, da izvrši sklep dež. zbora storjenega v XV. seji lanskega zasedanja, da izreče vsem gospodom, ki so se trudili za konvertovanje, posebno pa g. dr. Mošetu. pismeno zahvalo dež. zbora. Zbor pritrdi. Poročilo o proračunu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1889 so odstavi z dnevnega reda. Poslanec dr. Moše poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu zetnljišuo-odveznega zaklada za 1. 1887. Skupna dolžnost iznaša gld. G,816.537*54, poravnanje gold. 926.909-58, tedaj je za-stanka gld. 5,889.627-90. Računski ' sklep so odobri in vsprejme se resolucija, v ka-terej so c. kr. vlada pozivlje izterjati za-stanko zemljišno-odveznega zaklada. Poslanec dr. Moše poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1887 in o razkazu skupne imovine koncem leta 1887 in graja, kakor opaža, uže šestič obliko računskega sklepa. Skupno čisto premoženje iznosi koncem 1. 1887 gld. 1,256.780-07^. Tudi poslanec baron Schwegel jako obširno graja podrobno sestavo proračuna, posebno pa razložbo deželnega premoženja, ki ae mu ne zdi jasna in zahteva, da se o tej zadevi željam deželnega zbora vender edenkrat ustreže. Dr. Vošnjak prizna, da so pritožbe zoper sestavo računskega sklepa osnovano, a opomni, da so bili za deželnega glavarstva dr. Kalteneggerja dosti nejasnoji, nego zdaj. Potem podrobno odgovarja na opazko barona Sch\vegelna. Tudi, ko so gospodje nasprotne strani vladali šest let v deželnem zboru, neso računskih sklepov drugače uredili. Toliko je razvidno iz računskega sklepa, da je bilo gospodarjenje z dež. premoženjem dobro in srečno, ker se je premoženje pomnožilo. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Umrl je 26. p. m. v Pragi Josip J i r e č e k, avstrijski minister v pokoji, pisatelj in učenjak češki, v 63. letu svojo dobe. Pokojnik ima kot pisatelj in zgodovinar veliko zaslugo za češko slovstvo. Bil jo v mladosti svoji sotrudnik mnogim političnim in strogo znanstvenim listom. Jireček je pomagal prelagati grajanski ali j državljanski zakonik, ustanoviti češko znan-j stveno terminologijo za srednja učilišča. Po dovršenih pravnih naukih stopil je v službo v naučnem ministerstvu, ter je na tej stopinji uplival na spisovanje šolskih knjig. Za Hohenwarta bilje imenovan ministrom nauka. Kot tak držal se je političnega programa Hohenvvartovega, prizadeval si jo pa vender biti pravičen, noy bil je premalo odločen. Na pražkem vseučilišči je imenoval sicer na juridični fakulteti češko komisijo, ravnopravnosti pa ni izvedel, imenovavši samo pet čeških profesorjev. Po svojem odstopu od mini-sterstva dne 30. oktobra 1871. 1. je bil imenovan z Hohenwartom vred častnim občanom mnogih čeških občin. Kot minister v pokoji udeleževal se je političnega gibanja češkega naroda, bil je državni in deželni poslanec in mestni odbornik pražki. Pokojni Jireček je bil veren pristaš velike konservativne deželno češke stranke. Pripomnimo naj še, da si je prizadeval Jireček kot niinisterjalni tajnik za svojega bivanja v Galiciji iztisniti azbuko iz ruske literature ter je o tej stvari tudi napisal brošurico. No ta nakana se mu ni sponesla in Rusini mu zanjo tudi menda ne bodo nikdar hvaležni. Jireček je bil do zadnjega tudi literarno delaven in Čebi. posebno konservativci, so v njem zgubili odličnjaka in vrlo delalnega moža. Večen mu spomin l V državnem zboru je še vedno podrobna debata o dednem nasledstvu na srednjih kmetijah. — V Galiciji bodo ustanovljena tri nova okrajna sodišča in 12 davkarskih uradov. — Antisemiti hočejo izdajati nov list „Tagblatt". Poslanec Ver-gani in drugovi so šli k pravosodju ministru grofu Schonbornu, prosit ga, naj dovoli prodajati posamične številko tega lista po tabakarnah, kar jim je pa minister odbil. — V hrvatskem saboru jo poslanec Crnković ostro napadal višja sodišča, katera so svojo postopanjo uravnal« tako, da zavlečejo vsako pravdo. Čas bi bil, da se ti sramotni nedostatki ingto hibe v hrvatskem pravosodji odstrane. Proti koncu svojega govora izraža mož čudno idejo: ta človek namreč upa, da bode sedanja vlada delala Hrvatski v blagor in korist! Ta vlada in pa korist Hrvatsko sta dva diametralno si nasprotna pojma; taka beseda se nam zdi lo zlobna ironija oholega in objestnega madjaronstva! Vnanje dežele. „Journal de St. Petersbourg" pravi, da je novo posojilo rusko najjasnejši dokaz, da Rusija želi mir, ker vlada obrne ves isposojeni denar v mirovno svrhe. — Ruska inženirja Grubinski in Tavbe sta izumila novo puško opetovnico ali repetirko. Vojno ministeratvo je sklenilo proučiti stvar ter, ako so poskusi dobro sponesejo, vso vojsko obrožiti z novimi puškami, kar bi se zgodile v treh letih. Pač mnogo milijonov potrošenih za te nesrečno puške. Srbski kralj Milan začel je užo iz nova igrati z svojim narodom „kakor mačka z mišjo". Ko jo na vsa usta raztro-bil v svet, da hoče sklicati veliko skupštino tor so bilo razpisano volitve, rekel je in zadal svojo kraljevo besedo, da ao te morajo vršiti svobodno. Ker potem volitve niso izpale, kljubu Hristieevih A'am moram, kaj so mi očitali (rekše „naprej "-in „nazaj "-metali) korifeje mojili in Vaših neprijateljev. Znani veliki harambaš K-ski, bivši ex-podesta in tako učena glava, da so mu bajo „hoteli" možgani zavreti (valjda za-stran preveliko vročine „del purissimo san-gue"), trdil je, da nima ad 1.) ono pismo nikako poetične misli. Gospod nasprotnik je res učen, i po omenjeni trditvi uvide, preučen, ker trditev jo tako učena, da se tni dozdeva popolnoma nemožno, da bi ji bil kos. Seveda politika in poezija sta pojma, ki drug druzega potrjujeta. Barem v vrstah nasprotnikov naših je tako, da velja oni največjim pesnikom, ki je zagrizel iredentaš. Mirnejši elementi ne veljajo ničesar, morda z najboljšo voljo, samo kot „Kanonnenfutter". Personifikovana videl sem ta dvuy pojma oni dan. Čudno se Vam zdi: kje? Čudno se Vam zdi tudi, da se okolu nas sploh plazi kaj tacoga, česar se filozof Kant ni videl svoj živi dan. Da, videl sem ja: Stara brezasta krava in mlad čil konj peljala sta voz lesa, menim da v — Trat. Tamošnji pohajači so ja tudi mogli videti. Navkreber je konj vlekel voz, navzdol pa še kravo. Ergo, to je, da 8ta bila kmalu v Trstu; mislite si lahko sami. — Čmerikavi plemenitaš, stare garde, a novega pokolenja človek, o kojem so govorili, da šo sam ne ve, koliko zna in more, zabrusil mi je to-Io : V vas Slovencih je dandanes uže vsak pisar pisatelj ! — Irhaste hlače pa zelen klobuk Žvižga pa kakor čuk, kakor čuk. Kakoršna glava, taka pamet. Ta puščica ni slaba, mislil sem si. Po mojem mnenji mora oni kmetovalec, ki prodaja svoje pridelke, imeti jih v večji meri, no jih potrebuje zase. Smelo po trdim, da kdor nima ničesar v svojem zelniku, tudi no more ničesa prodajati. Kolikor pisateljev, toliko naobražuncev. Ne smemo pa v tem segati tako daleč, kakor oni, ki jo : štel svoje bore novčičo v novčarki. Revež je imel 17 kr.; ker je pa bila desetica, četrtak in trije novci, ni mogel dognati, koliko je. Mane, mano nekoliko časa v roci drobiž, potem ga spusti v novčarko, rekoč : 1, koliko jih, Bog ve, eno milijar-dico jih jo!" Vstfko stvar do gotovo meje, ali čo hočete: Est modus in rebus, sunt certi denique fines. — Napisal sem to zastran napačno misli, ki vlada žalibože i inod nami, da si do-mišljuje vsakdo, ki je „skoval" kak dopis v političen časnik, moledovajo prej Pilata in Heroda za „pilo", da jo uže J u r -či čil. Ako je kedo govoril v gostilni mej vinskimi prijatelji kak govorček, misli, da jo Zarnik II. Mnogo jih jo, ki prevajajo domači: „'lih tako" v: ravno tako, nemški: essloffel z : žlica za jesti, „olinc das9" in „um zu" z: brez da bi . . laški : „non sta" . . . z : no stoj ! — Pri vsakem poskusu preprostega peresa moremo biti veseli, da smo v ti zadevi uže prod sosedi našimi ter vsklikniti: vsaj volja je dobra ! Vendar pa ni še vsak pisatelj, ki zna dodeti namišljenemu imenu avojemu : — mir, — l jub, — slav; v pisavi pa tako „podrobuje", kakor da mu Bog ni dal dosta zob. — Rekel mi je ad 2.) pravi Lah, rečem Vam, Lah pristne korenine, ki jo tudi vidol Garibaldijevo rdečo košuljo, kar v brk, (in tega še najbolj štujem) da se nam Slovencem ni nič mešati v zadeve Primorske. Z srčnim obžalovanjem sem ga pogledal in si mislil : Slaba „poetična" misel to ! — Vse, kar sem omenjal ad 1. et ad 2.), omenjal sem lo radi obrambe svoje osebe, ker nekoji nevidni duhovi hočejo napraviti iz nedolžne pismonke o podpisu mojem izvleček z napisom: panslavisten-extrakt, drugi zopet: paprika-extrakt, sovražniki moji vidijo v tem nevaren duh, ki ni vreden druzega, no da ga zapodo s palico preko meje — kam Y V deveto deželo ! — Osobitih novosti tukaj ni. Čo Vam povem, dn so ljudje tuko ravsajo in kavsajo, ko drugod in še bolj, nisem povodal nič novega. Ako rečem, da zastran mejsobnih razporov trpi narodnost pandurov pritisku v prilog radikalcem, se je kralj skesal in bi bil rad prelomil dano besedo. Pozabil je pritožbe, došle iz nekolikih okrajev, da se volitve niso vršile svobodno ter je razpisal nove volitve dne 4. december t. 1. Da se pa te izvrše popolnoma svobodno, postavljeni bodo v vsakem okraji trije komisarji ; eden liberalni, eden radikalni in eden naprednjaski, ki bodo imeli nadzorovati volitve, da se ne dogode [zopet nezakonitosti. Glavna skupština snide se ti. decembra st. st. Da bode ta skupština, kakor Hi jo želi kralj Milan, to si lahko vsak misli, kdor pozna njegovo nasilno naravo. Igra s tremi komisarji je pa le zaradi lepšega, da se z njo narod malo omami. V bolgarskem sobranji je storil pristaš Cankove stranke predlog, da se Battenbergu čestita na obletnici uhoda bolgarskih čet v Pirot. Stambulov je zavrnil predlog, češ, da je knez Ferdinand čestital Battenbergu na obletnici bitve pri Slivnici, zato ni treba drugih čestitek. Italijanski finačni minister je predložil zbornici sklop računov za 1. 1887, kateri kaže, da je državna uprava prište-dila 21 miljovonov, tako, da lanjski deficit spada na samih 52 milijonov mesto na 73, kakor je bil v proračunu. Proračun za prihodnje leto kaže deficit od 48 milijonov. Vojni troški so narasli na 110 milijonov. Koliko izrednih troškov bode, tega vojni minister še ni povedal, da zbornice no preplaši. Pač pa si prizadeva potolažiti poslance finančni minister ter jim pripoveduje, da bodo prihodnjo leto dohodki za 35 milijonov večji in izredni troški za 60 milijonov manjši ; potem takem bi prište-dili Italijani 95 milijonov v primeri z lanjskim letom. Če gospodje poslanci to pomislijo, morajo biti veseli, da je primanjkljaj tako majhen. Kakšen bi bil, da finančni minister ni tako varčen in zvit ? Tudi v številkah je včasih humor. Te dni se je osnovala zveza pod vodstvom znanega Španjolca C a s t e 11 a r a, ki ima namen delati na to, da se tri romanska plemena sprijaznijo in združijo. Nova zveza nosi ime „ligaitalo-galo-iberska" ter je izdala svoje proklamacije v italijanskem, francoskem in španjolskom jeziku. V francoskih listih so še vedno razpravo o nameravanem „coup d'etat", katerega je hotel izvesti Floquet proti Bou-langistom. Govori se, da je Rocheforfc izstopil iz lioulangerjeve stranke, kar bi bil zanj hud udarec. V nemške m državnem zboru je stavil poslanec Liebknecht predlog, naj se dela na to, da vso državo razorožijo, kar bi edino rešilo človeštvo preteče mu propasti. Ves denar, ki se za sedaj po nepotrebnem trosi za orožje in vojake, bi bil prihranjen, znižala bi se lahko bremena, ki teže narod ter bi se lahko mnogo storilo v prospeh poljedeljstva obrti in trgovino. Minister Botticher je zavrnil predlog, kot neizvedljiv. Zavrnil je tudi očitanja, da Bismark z svojo vnanjo politiko tuje države žali in izzivi jo in da jo on kriv, da mora biti ves svet oborožen, češ, da to ni res, da so baš socijalisti temu krivi! To je pač smola trditev. No dobro jo ven-der, da imajo ministri koga, na katerega lehko pahnejo vse svojo krivde. naša, stavite to odmah „ad acta" liki staro jeremijado. Kakor so govorili učenci prusko vojne ladije odhajajoči ob 4. uri v jutro od na-mestnikovo soarejo v Trstu, tako in še lepše znajo „tajčat" v nekih „sicer" narodnih krogih tukaj na — Pivki. Toda o vsem tem ste bili užo obveščeni. Tudi Vam jo znano, da so Lahi v blaženi Istri poprijoli so neko čudne „initiative" : kjer ne morejo prodreti z ostrim peresom in strupenim jezikom, tam mahajo tudi s palico in batom. Ne morern pa se strmoglaviti v propad mračnih pesimistov, da bi trdil : tako je „usojeno", nikdar no bode bolje! „Bodočnost je naša, bodočnost je slovanska", pravimo, češ: mi smo mi, čo nismo, pa bodemo ; pri tem držimo možko roki križem. Nasprotniki nam pa zdržema dan za dnem trgajo sedanjost od ust! _ Tedaj s praznim upom ni nič. „U radu je spas"! Ker ni bilo torej z mojo nadejo nič, da se obrazi, Slovencem neprijazni, na c. k. poštah zjasno ter vender,' vsaj „radi nadlege« dodajo nemškim imenom i slovenska, javljam Vam danes novost, rekse starino, po njih receptu : „Poštni pečat na c. k, pošti v PriUvaldu pri Adelsbergu je se vedno nemški." Na svidenje torej še v starem letu, v novem pa v Ameriko! Vaš C. DOPISI. Opčine, 20. novembra 1888. (Izv. dop.) Prekrasen dan, veseli dan, dan neizbris-Ijivega spomina bil je za nas 26. t. m. M oči naše so preskromne in preslabe, da bi se lotile predmeta, o katerem Vam hočemo govoriti. A vendar ne moremo drugače, ker če so moči preslabe, je srce prepolno in: „Kdor to, kar da Iz srca da Zadosti da*. Kakor Vam je znano, bilo je odlikovalo Nj. Veličanstvo tukajšnjega učitelja g. Antona ValentiČa s zlatim križem za zasluge. Naznanjeno nam je bilo, da se bode vršilo slovesno podeljenje v pondeljek 26. t. m. Pač res slovesno podeljenje ! Slovesnejše, prisrčnejše bi se ne moglo vršiti. V krasno odičenej šolskej dvorani začela se je zbirati šolska mladina ob 10. uri. Ob 10»/a postavi se pred šolo, kjer čaka, da spodobno sprejme gospoda deželnega šolskega nadzornika. Kmalo na to dospe kočija, iz katere stopijo gosp. vitez Klodič pl. Sabladoski naš deželni nadzornik, g. vitez Loser, okrajni nadzornik in dr. Slocovich, magistratni šolski asesor, — Po prijaznem, vsestranskem pozdravu, podali smo se v cerkev. Na čelu šolska mladina, dečki in deklice, zadej pa razne korporacije, zastopniki mnogih oblastnij, odlikovalec g. Valentič, znanci, prijatelji, kolegi in množina domačega ljudstva. To Vam je veselje bilo gledati ! Da, veselje, pravo, vzvišeno veselje ! Po sv. maši, katero je daroval preč. g. dekan Fr. Čebular in o katerej so peli domači pevci, podali smo se zopet v šolo, kjer se je nabralo razven uže prej imenovanih, mnogo domačega občinstva, ki hoče videti svojega blagega učitelja, ki hoče biti pričujoče in gledati, kako se bodo okrasile njega prsi, prsi prezasluže-nega, spoštovanega in značejnega moža, prsi blagega prijatelja, dobrega in skrbnega očeta, usmiljenega človeka, dike oko-ličanskega učiteljstva. Šolski deželni nadzornik, preblagorodni g. vitez Klodič, povzame besedo in z malim, jedrnatim govorom hvali zasluge slav-ljenčeve in povdarja, da dobro delo, da blago početje, najde povsod pripoznanjo: „Sam presvitli cesar, katerega nam Bog ohrani še mnogo srečnih let. podaril V a m j e v znamenje Svoje visoke za d ovo 1 j-n osti in v pripoznanjo dolgoletnega in plodonosnoga truda na polji šole in omike, zlati križec za zasluge. Nadaljujte vrli g. učitelj po tej poti; saj prava pot, pot dela in truda — je trnjeva, a pripelje nas k Onemu, ki vsako dobro delo stoterno poplača". Zdaj pripne na g. učitelja prsi zlati križec in v tem trenotku čutil je vsak, kakor bi bil povzdignjen od neke skrivne, čeznaravne moči v one višine, kjer ni solza, kjer ni tuge in bolečin, kjer je samo dobro in pravično in od tega čistega veselja, od tega vzvišenega, od tega svetega nekaj, zalesketale so slehernemu solze v očeh. Solze radosti, solze veselja, — solze srčnega čestitanja. Prav z ginjenim srcem zahvali se g. učitelj, povdarjajoč, da so njegove zasluge jako skromne, a da hoče ukazati se vedno vrednejšega visokemu odlikovanju. Uže v mladih letih da je imel veliko veselje in spoštovanje do učiteljskega stanu, in sam želel ter srčno hrepenel postati kedaj učitelj. Te srčne želje videl in slišal je Oni, ki vidi tudi v globočino človeškega srca. Presrčno se zahvaljuje šolskim oblastnijam, duhovščini, kolegom, starišem in vsem, ki pripomorejo šoli, bodi si z besedo, z dejanjem in dobrim vzgledom. Vseh prosi še nadaljne podpore, da tako se združenimi močmi — viribus unitis — se ravnamo po geslu našega premilega vladarjaFr. Jos. 1., kateremu iz globine svojega srca, povub-Ijajoč vse navzoče, zakliče trikratni „živi« !" in po sobani zaori : „živio, živio, živio !" Sledi temu cesarska pesen, kojo navdušeno zapoje pričujoča šolska mladina. (Konec prihodnjič). Domače vesti. Odlikovanje. Podstrefičeku okrajnega sodišča v Komnu, Mihalju Logarju, podelilo je Nj. Veličanstvo prigodom njegovega umirovljenja srebern križec za zasluge. Slovanska čitalnica v Trstu. Odbor „Slovanske Čitalnice" v Trstu javlja p. n. gospodom Članom red zabav, ki bodo v letošnji zimski dobi: V soboto 8. decem-bra 1888. tombola in ples; v ponedeljek 31. decembra 1888. Silvestrov večer; v soboto 1!). januvarja 1889. tombola in ples; v soboto 2. februvarja 1880. tombola in ples; v soboto 26. februvarja 1889. veliki ples; v soboto 2. marcija 1880. plesna zabava. Začetek točno ob 0. uri zvečer. Opomnja. Gospodje naj izvolijo priti na ples v črni obleki s črno ovratnico, na veliki ples pa v črni obleki z belo ovratnico. — Članovi morejo uvesti goste, katere so prijavili odboru vsaj tri dni pred zabavo ter dobili za nje ustopnice. Dodajemo Še, da ima „Slovanska Čitalnica" krasne svoje prostore, v katerih se bodo mogle zabave sijajno vršiti. — Slovele so uže te zabave od nekdaj, ker so se odlikovale pred vsemi vsled svoje izredne elegance in izbornega občinstva. Letos pa so omeje večinom na članove in povabljene goste, kar bode vsekakor pripomoglo do tega, da bodo kazale pravi slovanski značaj. Delalskega podpornega družtva odbor pozivlje v novic vse č. članove, da se udeleže jutri, v nedeljo 2. decembra ob 8. uri zjutraj slovesne sv. maše, ki bode v cerkvi sv. Antona novega v namen : prositi Vsemogočnega, da nam ohrani mi-lostljivega vladarja. V spomin 401etnice vladanja Nj. Veličanstva nabral je dotični odbor v Bar-kovljah za deco, obiskujočo slovensko šolo v Barkovljah nastopne svote: Andrej Jasbiz 5 gl., Dragotin Visočnik gl. 1-20, Jakob Perrot 1 gl., A. V. Gaborski 1 gl., Filip Švagel 40 kr., Anton Vrabec 1 gl., Andrej Zbona 1 gl., Peter Persić 1 gld., Fran Polič 40 kr. Od zadnjega izkaza v št. 94, izkazanih gl. 310, skupaj gld. 322. — Darila se bode delilo v nedeljo dne 2. decembra ob iij^ uri popoldne v prostorih stare šole v Barkovljah. Uhod je vsakemu dovoljen. — S tem se podpisani odbor najiskrenejšo zahvaljuje plemenitim darovateljem. Bog plati! ODBOR Princ Peter Karagjorgjević, zet kneza Nikole Črnogorskega, ukreal se je v Bari na jakto „Sibylle", katera ga dopelje v Trst. Od tukaj odpotuje v Opatijo, kjer so uže trije njegovi bratje. Umrl je v Kranju dne 20. novembra nagloma g. Jernej S v e 1 c, hišni posestnik in gostilničar, v 57. letu. Pokojni je bil vnet Slovan ; posebno mu je bila na srcu bodočnost primorskih in koroških Slovencev. Ustanovil je bralna družtva v Kranji in v Št. Jurju. Da ga ni pobrala nagla smrt, i/vestno bi bil dokaj ostavil narodnim družtvom, kajti mnogokrat je izjavil: „da bode po njogovej smrti njegova hiša v Kranji „Narodni dom". — Žal, da ni mogel več domoljubnih svojih načrtov izvesti. Blag mu spomin! Razpisane službe. V šolskem okraju na Voloskem so izpraznjena nastopna mesta: Služba nadueitelja II. razreda na 2razrednici v Podgradu z slovenskim učnim jezikom; služba učiteljice III. razreda na 2razrednici v Klani; služba podučitelja na Brazrednici v Bukavcu in služba poduči-teljicc na 2razredniei pri sv. Matiji, — zadnjo tri z hrvatskim učnim jezikom. — Prošnje v 4 tednih c. kr. šolskemu svetu na Voloskem. Družtvo rdečega križa priredi v torek 4. t. m. ob 8. uri zvečer velik koncert v gledališču „Politeama". Svirati vojaški glasbi pešpolkov št. 87. in 07. Cisti dohodek je namenjen zakladu družtva ru-dečegi križa za Trst in Istro. Pogrebno družtvo na Vrdeli imelo je nedavno svoj občni zbor. Zjutraj je bila sv. maša v spomin mrtvih članov in po sv. maši so so zbrali družtveniki pri g. Kufermann-u (alla Stella). Skazalo se je, da družtvo lepo napreduje. Predlagalo se je tudi napraviti veselico, ali za sedaj toliko ni mogoče. Odločilo se je, da bode dne 8. decembra 1SS8. maša v spomin 40letnice vladanja Njeg. Veličanstva. — Drugo leto, ako Bog da, praznuje se 20-letnioa družtva. Slovenska čitalnica v Gorici proslavlja v soboto dno 1. decembra t. 1. štirideset-letnico vladanja Njeg. Vel. presv. cesarja Franca Jožefa l. z veliko besedo. Spored: 1. Na slavo Avstriji, vglasbil A. Forster za peteroglasen mešan zbor, 2. Slavnostni govor. 3. Cesarska pesem, poje mešani zbur. 4. Misli leto, koncertni komad za 3 citre vglasbil lvalbacher. 5. Avstrija moja, vglasbil A. Nedved za možki zbor. 8. Hrepenenje, vglasbil Hauser za citre na luk z glasovirom. 7. Naše gore, vglasbil A. Forster za mešani zbor, 8. Igralka, veselo-igra v enem dejanji; prosto po Fournier-u, poslovenil Viktor Eržen. Začetek ob uri zvečer. — Vstopnina za osebo 50 kr., za družino 1. gl. Vstop brez vabila ni dovoljen. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje ODBOR. Družtvo za povzdigo ribarstva na Primorskem, katero se je še-Ie pred letom dni osnovalo, dobilo je o tej priliki od trgovinskega niinisterstva 1000 gld. podpore. V proračunu za leto I8SH. pa najdemo v ta namen 2000 gld. izkazanih in tudi mi-nisterstvo za poljedelstvo zagotovilo je 500 gld. Nadejati se jo zatorej, da bodo družtvo vsled tako izdatnih podpor skoraj našlo sredstev /a povzdigo domačega pomorskega ribarstva. Požar. Po noči dne 20. p. m. nastal je ogenj na Rojanskcm hribu v nekej hišici, katera je lastništvo gosp. Ivana Lft-vrenčiča. Ilišica jo pogorela, prodno so stigli gasilci. — Bila je zavarovana. Iz Voloskega poročajo „N. SI.", da so je v prijazno mestece zopet vrnila nadvojvod1 inja Marija Antonija Toskanska. Ogledala si je razna dela v polepšanje mesta ter podarila v ta namen izdatno svoto tisoč goldinarjev. Visoka gospa je sploh jako radodarna ter pomaga siromakom in človekoljubnim ustanovam, kjer le more. „Vrtec", časopis s podobami za slovensko mladino. St. 12 izšla je v prazničnoj obleki povodom 40letnice vladanja Njeg. Veličanstva. Na prvoj strani prinaša cesarjevo podobo. Vsebina je: 1.1848— 1888. V proslavo 401etnega slavnega vladanja. — 2. Nj. Vel. našemu presv. cesarju. — 3. V spomin 40letnice. — 4. Prijatelja-sovražnika. — 5. Sv. Miklavža darovi. — 6. Razžaljena Mati Božja. — 7. Otročja pesenca. 8. Listje in cvetje, — , Vrtec" nastopi z l. januvarjem svoj XIX. tečaj. C. kr. dež. šolski svet Kranjski priporočil je z okrožnico z dne 3. oktobra 1883. št. 1383 ,,Vrtec" okrajnim učiteljskim in šolskim knjižnicam v naročevanje. Da je ostal list zvest svojoj nalogi, uplivati na srca nježnej mladini s tem, da ji ponuja poučnega in ob onem zabavnega gradiva, prepričati se more vsakdo r sam, ako pregleda vsebino pojedinih tečajev. 1'iedništvo je v Ljubljani, mestni trg št. 23. Prvi vodovod na Kranjskem je dogotovljen. Po mestnem zastopništvu kamniškem v proslavo 401etnega vladanja Njeg. Veličanstva našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. določeni vodovod je dogotovljen in so bodo v nedeljo dopoludne ob 11. uri slovesno otvoril. (SI.) Sodnijsko. Črevljarski pomočnik Leopold Skorianz dobil je zaradi tatvine šest mesecev zapora. Ukradel je svojemu gospodarju par škornjev in visoka kazen mu se jc odmerila zaradi tega, ker je bil uže večkrat kaznovan. — Kuharica Tereza W. prišla je tirjat nekega svojih dolžnikov. Namesto v gotovem denarju, plačal jo je z pestjo ter jo celo nekoliko poškodoval. — Srditega dolžnika so prijavili sodniji. Policijske. Nedavno zaprla je tukajšnja policija bivšega trgovca Natala Ullmana iz Švice vsled njegovega sumljivega ponašanja. Dokazalo so jo, da jo bil Ullman trgovec v Milanu, kjor je bil obsojen zaradi goljufije na triletni zapor. Da se odtegne kazni, pobegnil je v Trst, — v raj vsili sleparjev onkraj „luže". — Zaprli bo težaka .Jakoba J., ker je pretepel brez vzroka 761etnega Vincenca Slugo. Ubogi starček je iuoral v bolnico. — Neznani tatovi so vlomili v stanovanje g. G. P. v Chiadini ter mu odnesli obleko in dve puški v s kup ne j vrednosti 400 gl. Baje se ni bati, da bi se nameravali uzmoviči vstre-liti? Škode baš ne bi bilo. Poslano. Bolnikom na kostobolu in reumatizmu opozorujemo posebno na Kwizdo fluid proti kostobolu, ki se ni samo udomačil uže v vseh krogih kot nepogrešljivo domače sredstvo pri boleznih v kostih, revmatizmu in na živcih, ampak se tudi predpisuje z vspehom po zdravnikih z mnogim priznanjem. Kwizde fluid proti kostobolu je pristen samo s tu od-tisneno varnostno znamko v vseh lekarnah. Cena steklenici 1 gl. a. v. Galvno skladišče: Kreisapotheke Kor-neuburg pri Beči Fr. Iv. Kwizde, c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorni dobavitelj. (h) Poziv rodoljubom! Nadarjen mladenič, katerega proganja nesreča, prosi nujno slovenske rodol jube, da mu preskrbe službo pisarja ali drugo, njegovoj zmožnosti primerno mesto. Zvršil je nižjo gimnazijo in 3 tečaje učiteljske pripravnico. Natančneje se izve pri uredništvu našega lista. Oglas. V ulici Aeouedotto ste?. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem overjeni, ribami za akvarije, konzervami /a lirano, kitajskim čajem, angleškimi bi^koti, pravim jainajskim ru-mom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blnga. — N i vslugo p. n. obiinstva je poseben tr iak. ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanja. _ EiflHBBnHIHN i« p.mnia pri vseh Tsoleznih. zlasti on>i,. ki izvirajo t z spridene krvi, nadnlje oh p i dici. živčnih Tooleznih, ušesnih "bolečinah, plućnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih, protinu. trganji in |>ri v.s^i, ženskih boleznih. Trakulj ■ odpravi se v »iveh ni-ah i. glav.i vreti, z.i kur se jatmM Metodu, ki je hitra in sigurna. pospešuje se z odličnim sreds v..m. Obširna i oročila pošljejo naj s« z naslovom . „Hygiea-Officin" Breslau H. Kvvmm LEKARNARJA Riharda Brandta švicarske krngljicc rabijo in priporočajo uže 10 let profesorji. prakt. zaravni ki in občinstvo kot ceno, priletno, izvrstno in neškodljivo domače in zdravilno sredstvo, kojo so preiskali: prof. dr. R. VirchOW, Berolin; pl. Gietl, Monakovo; Replam. Lipukof: pl. Nussbaum,Monakovo ; H e rt z, ! Amsterdam ; pl. Kozcynski. K rako v o ; B randit, Kolos ; pr. lir. pl. Frerichs Ilerolin t; pl. Scanzoni. Vircburg ; C.Witt, Kodanj: Zdekauer IVtrograd: Soederstadt Kašan: Lambl. Varšava : Forster, Blrmiiigliam pri nepravilnostih spodnjeteles-nih udov, I pri boleznih jeter, zlati žili, perpiei, I telesnem pri zaprtji in njega posledieah, kakor: bolečinah v tflavi, vrtoglavici, tesnobi, težki sapi, pomanjkanji teka itd. Lekarnam liiharda Brandta Švicarske krogljice radi jemljo zaradi polahkega utrinka ionske; na vsak način jim je dati prednost pred p r e li a d o vpliv a j o e i m i solmi, gren-čieami, mikstiirami itd. IfC V varstvo kupavajočega občinstva '^jSH opozoril jemo še enkrat na to, da se nahajajo v prometu švicarske krogljice v mamljivo sličnih zavitkih. Pri kupovanji prepričati so je treba h tem, da so odvije navodilo k rabi Skatljiee, uli ima etiketa zgornjšnjo podobo, bol križ v ru-doPem polji in podpis Kili. Brandt. Tudi še posebno naglasa ino, da so prodajajo lekarnarja Kili. Brandta sviearske krogljice, hi so dobivajo v lekarnah, le v škatlji-eah za 1 marko (ne pa v manjših škatlji-eali). Na vsnki Akatljici so navedene snovi iz kojili obstoje krogljice. llarijaceljske želodecne kapljice zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grlu smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, žolodečnem kataru, gorečiče Irzavci) pri preobilnoj produkciji slin, ni-menici bluvanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu proti glistam, bolezni na vranici in jetrih ia tudi proti zlati žili ali himoroj-dam Cena steklenici je z nakazom vred samo 40 nov , velika stekenica samo 70 nov Glavni zalog ima lekarničar „k a n g e 1 j u v a r h u1* Kari Brady Kremsir. Morava Marijaceljske želodčno kapljice niso tajno sredstvo. Deli. iz kuterih obstoji, oznanjeni so nu vsakej steklenici priloženemu poduku za vporabo Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah. i'nlu s Lekarna: Antonio Suttina. — Lekarna: rte. — Lekarna : dr, Vittorio Serravallo aiK dentore (glav. nkladiš ) — Lekarna: Busoletio ali'orno nero. — Postojna: Lekarna Fr. Baccarclch. — Sežana: Lekarna Philipp Kit'cliel. — kvarilo! Pristne Marijaceljake želodčne kapljice ponarejujejo in posnemajo so mnogovrstno. — V znamenje pristnosti mora biti zamotana vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko tar mora biti aa vsakem priloženem poduku za vporabo razun tega opomnjeno, da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a Kremericah (Kremsien. Lastnik pol. družtvo „Edinost". Ur. VALENTNA ZARMA ZBRANI SPISI I ZVEZEK • PRIPOVEDNI SPISI. uredil IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: životopis dr. Valentina /amika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode — R n z n i s p i s i: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista* Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zarnikova v ylii t u in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i J?I<1., a poŠto 5 kr. več. — Dobiti je v „Narodni tiskarni" v Ljubljani. KWIZDE sredstvo za uničenji' podgan ia misij ali podganska smrt. Mori podgane, hišne in poljske miši j hrčke in krte. To sredstvo za uničenje podgan, škoduje samo podganam, mišim in enakim živalim, mej tem ko je vsled zdravniškega spričevala popolnoma neškodljivo psom, mačkom, perotnini in drugim koristnim domačim živalim. Dobiva se pristno v lekarnah in trgovinah z mi rodi jami. (R) Cena 1 komadu 50 nvč. a. v. Glavno skladišče: Kreisapotheke v Korneuburgu pri Beču. Brnsko sukno pošiljem proti gotovem denarji nli poŠt-n-m povzetji za neverjetno nizko cei.o in sicer samo dobre vrsti 8.10 metrov dolgo, na zimsko obleko..... . . f 3 Tu 3-1(1 metrov dolgo, na boljšo zimsko obleko . . . . f 5.20 3 10 metrov dolgo, na boljšo zimsko obbko.....f. r,.— S-10 niefov dolgo, na fino zims4o obleko ... . f. 8 — 3 10 no tro v dolgo, im fino zimsko obleko . . . . f 10,-3 10 metrov rlolgo, na jako fino zimsko obl ko . . . . . f. 12. -3*10 irntrov dolgo, na najfinejšo zmsko sukno f. 14 — 3 1U metrov d 'Igo, na najbolj flno zimsko snkno . . f. IG — /Nujodličnejse brnsko sukno za suknje 2 10 metrov dolgo, na kompletno zimsko suknjo . . f 5,— 2.10 metrov dolgo, na boljšo zimsko suknjo . . . . f. 5.50 2-10 metrov dolgo, na fino zimsko suknjo . . • . f. G.— 2 10 metrov dolgo, na najfinejšo zjmsko suknjo . . . f. 10.— Štajersko valjano sukno /a lovske suknje in menčikov 210 metrov . . f. 5.20 Edina kristijanska tvrdka za razpošiljatve Karol Peehaczek Briinn, Krautmarkt 13. — Uzorci zastonj in franko. Gospodu JPioooli-i \JL 9 lekarju »pri Angelu« v Llubljani. Sprejmite izraz moje naiskrenejše zahvalo za Vašo 6S8nco, katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olajsitev. Vedno hujšej bo-lezui pridruži se še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej nedosegljivej „Piccolijevej esenci", za kojo smo Vam do smrti hvaležni, Josip Tomažić, C. kr. orožniški vtidnik v Pulji. Apotheke Siiigi'i'slr8s:f fjr, I,i zum poldeuoit Reihsapfel. ------,WIlf 1 j \Vien Kl'ičisitilne7kUfijdS tVL7Pu:,"!n"o,'0^,jioe '•V,M?; «v'u zalivalo Vam ie-roKum v onemi BOlntne svoje te:«. Belehala je ;> let im kronlSnem ifelod^ncin kataru i i voJonici. Življenje J.?i Jo bilo trpljenj« in uie ie mlslibi, da Jr airubUena. SluBajno dobila Jb filer lileo VaBili izvrsinili krieiHtilnib krogliic in pni ljfiej vporubl Utlh Ju ozdravela. Z visokim apolfovuiijnia Jožefa Weinzettl. Mitterinzrtrg.lorf O.ir. Avstr. 10. januvarj* 1S8G. VaSe blagorodje ! Izvolile mi blagovoljno noalatl }■> politi jeden zavitek VaJih izvrstnih kriBistUnili krogljio, Priaitjena sem, l»r>6i Vnm svoje popolno pri/maniH glul o vrednosti teb krogljic, katere bodeni priporočila, kjer ludrtn le nioffln, najtoplejšo vsem hilnikom. O tnj svoj i zn.viil V lis po 'lilnHtfiijem, di m morete objaviti po Vuflei drnK»l volji. Z vi- s .kim »poKtovanjem Tereza Kastner. <;utt.s-lid irf pri Kohlb. Avatr. Šlezija, s. nkt «'a« i blagor *dje ! Prosim Vas uljudno, da ml f 'SIJ't« z vit.'k li Skatljic ^'aPili univerzalnih kri-^isiilnili krogljic. Suiid VnBim fiuilovatiin kro^Iji-eam i ni na aa s th valiti, di aein reBena (elodCnB lio-I zni, na katorej som trp-la kros r> let. Ne bodem nlkdir već brc« njih in VaS^inu idagnr iljn i/rc-k im s tem najtoplejšo z ih vulo. Z odličnim ^po)!io- Ana 2wickl. Rnhrbach, 28. fi-bruvnrja lHS«. \afie b 1 ago-od)e ! ttcaeea novembra |t. I. naroBil sem pri Vua zavitek krogljic. Opazil sem Jas i moju « -iia njih nijln)t.jfii v«p«"> ; oba sva trpela na hudem fflav molu In slauera iapraznevjl, da sva bila zdvojila, aknprav imava Se-le Ki let. In glej ' Viif:.-krogljiee provzrofiilu ao Čudo in na|i oavobo.lllc Dolesnl. 8 pofftovan etn Anton List Amerikansko marilo i trganje po udih. t naj bolj BI pomoBek proti protinu »In dru im reumatlćniiu bolesti mi v ! nrbr.enorn mozgu, niigr-Mil, nervoznim 7,obo'>ollm, i glavobollm, trganju v uBesih itd. itd. 1 20 kr. Esenca za oči Homerhaus-n-n, 1 skld-] niča f 2.50' /» steklenice f. 1.50. I Prah za znoj na nogah 1 škatljica 50 kr. , z poštnino 75 kr. Pserhnf»rjova tannokininska nomada I najboljše sredstvo za rastje las. Lopo opravljena ! flkutljiuti 'i gold. Universalni plaštar Profe»- steudeis proti , ^m^mmummmmmm-mmm^mrn vsakovrstnim ranam, ' gnjusnlm uleBom, rolo proti starim ulesom na no-! ga h. ki se zdaj pa zd«.i zu >vi<* odpirajo, proti rfrvu rta )iratu (Flogerwurin / Itd. I pos. r,<) k. z poBtnino V,\ k. A. W Bulrichova u;,ivor,8il,lntt ^i1'"* 8,°1-. Izvrstni pom i^ek proti i in noatopk on slabu pribave kakor: glav .bolu, trganju v glavi, fi«loducui in krču, iiuinorojdaliiim bolestim, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Franoovo žganje 1 skulnica 60 kr. J. Pserhofflr-Jev Ledeni balzam is n -»i^hhih min k^ii inn >- (JO let «a najbolj«i pomo8 k aposnnn proti ozeblinam vsak« vrst« kakor tudi proti star in ranam Itd t posodica 40 kr. p> poŠti i5 ki. Blizom za qoltanr>n '-»nesljlv pomol«ek proti ^MH^HBMB^nilelieliimn vratu, I pos 40 kr, po poeti H5 kr. Živenska esenca fpraBke kajiijiee) proti po asOTOTMMHMMBliabliHii'-mu lelodcu slabi prebavi, vsakovrstnem trženju v dolenjem telesu, izborno domače vraBilo 1 flaoon kr. Trnotčflv sok obđnn znano izvrstno u in _ui _p""'! ■• ■» ru, brlpavogtl, kaBIJit itd. 1 stek'enioa SM kr. Angležkl čudnovati balzam 1 8tc1' kr., mmm^mi^^mmm^mm»tek. 1 fr. so. Fllakerski praše k Protl kataru, hripavosti, ^HM^oHM^Mik"*!"! ltd» 1 S kalija ffi kr., ■/. poi;to .r>o Kiug-Webe boljše in go platna 1 koma l 8 i širnk. 3(1 vatlov f. O Sifon 1 kornad. 30 vatlov, I a f. ft.SO, nuj boljše vrs'e f <>.r»0 Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 MO 1 • :J.0 • rudeS ■ A 90 Oksford so more pr ti, dobra vrsta, 1 kos _ a0 val lov f. 4.SO Garnitura iz rip*a sestoječa iz ?, postelj nih pregrinjal in namiznega prta sć svilnatimi Čipkami for. 4 SO Garnitura iz jute 2 namizna prta in posteljno pogrinjalo s iMi kumi f. »!so Jute zastor jurški vzorek; podpolni for *.ao Konjska plahta jako dobra, 190 ctm. dolga, 130 ctm. široka, f. I.SO Odeje za fijakerje l!>0 em.adolga 130 cm Široka, f. Košulje za gospode, lastno delo bele ali ha vane 1 kos I u f. I.MO, II a i. 1 «0 •£ SO Ženske košulie Iz šifona in platna, fino pletene, 3 kom for. « SO Tovarno skladišče suknena bla^a Brnsko sukno Oiist mek 3. 10 metrov za podpolno možko ,,bleko f. :» is Ostanki Brnskega sukna Ostanek za po d p dno možko obleko a.10 m- trov dol po for S Blago za zimske suknje ostanek 2-10 111 za popolno zim £0 suknjo rjavo in višnjevo, f a.SO Blago za površnje suknje najfinejše vrste, za celo snknj f. Vzorki brezplačno in franco. Kar komu ni všbč se sprejme brez ugovora nazaj. Tiskarna jolenc v Trstu.