KAM TAK  NAGLO?
CVETKO GOLAR
»Kam tak nag/o, fcam, čebele,       Pisana in vsa bleščeča
na pomladne, lepe raje?«                cvete in diši livada,
»Gremo blizu, gremo dalei,            kar pri njej je mtadih svafov,
kjer se lije med najslaje.«               vse bi pogosfila rada.
V gostih irumah, bistrih rojih       Med in roso jim naliva
vro čebele H uljnjaka —                 in jih z zlatom opasuje
ali vitezov — snubaiev                  in nazdravlja in napiva,
svetla četa jih že čaka?                   da vse pleše, poskakufe.
Sončni žarki tam so zbrani,            Vse buči, brenči in piska
da objamejo kraljice,                      čez ledino in planino,
da poljubijo junaki                         do nebes veselje vrisko.
jih na nežno, sladko lice.                kjet je čmrlj za siarejšino.
197