S|U0 DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Na Bledu poteka Hill : •, ; ',W}i : 8|§|| §|S| nn gjjgg Blejski hotel Park je te dni gostitelj devete tradicionalne Iskrine konference mednarodnega trženja. Konferenca se je začela v sredo z internim sestankom Iskrinih predstavnikov, ki delajo v tujini ter zunanjetrgovinskih strokovnjakov Iskre Commerce in proizvodnih organizacij. Osrednji del konference je bil v četrtek. V dopoldanskem delu so udeleženci tega pomembnega srečanja za Iskrino zunanje-trgovinsko usmeritev poslušali poročila o Iskrini srednjeročni usmeritvi, problematiki tekoče ekonomske politike v Sloveniji in Jugoslaviji, tržnem sistemu Iskre na enotnem svetovnem tržišču ter poročila o dosežkih in načrtih Iskre v mednarodnem trženju. Popodne je bilo rezervirano za referat o tehnološki konkurenčnosti Iskre na svetovnem tržišču, zatem pa je bila na dnevnem redu obširna razprava predstavnikov proizvodnih delovnih organizacij. Tretji dan je imela konferenca na dnevnem redu najprej referate in razpravo o Iskrinem mednarodnem trženju v razvitih deželah zahoda, deželah članicam SEV in deželah v razvoju, zatem pa bodo naslednji prispevki — kakovost poslovanja Iskre na enotnem svetovnem tržišču, Iskra in zunanjetrgovinski ter devizni sistem Jugoslavije, kadri za mednarodno trženje v Iskri in organiziranost Iskre za proizvodnjo in trženje sistemov. V popoldanskem delu tretjega dne konference bodo udeleženci preučili predloge sklepov konference, podali povzetek dela tega srečanja ter sprejeli sklepe devete konference mednarodnega trženja naše sestavljene organizacije. ^ SEjA PREDSEDSTVA KO SINDIKATA SOZD ISKRA Volitve opraviti do 10. aprila V četrtek, 13, 3. 1980 je bil sesta-Jk predsedstva KOS SOZD Iskra in kletarjev delovnih organizacij SOZD liar na katerem so najprej obravna-.11 priprave na volitve v organe upravlja SOZD Iskra v letu 1980. Udele- nce sestanka so najprej seznanili s r °ceduro in nalogami ter evidentira-y]em in kandidiranjem novih organov kit- D Iskra ter sklenili, da morajo 111 volitve v novi DS SOZD Iskra I Ptavljene do 10. aprila letos. Za J/ga predsednika DS SOZD Iskra so v,(lentirali Jožeta Čebelo. V nadaljevanju seje so obravnavali in sprejeli predlog stališč KOS SOZD Iskra do izplačevanja nadomestil in materialnih stroškov iz sklada skupne porabe. Po teh dveh točkah dnevnega reda je predsedstvo KOS samo nadaljevalo s sejo ter sklenilo, da bo 21. marca prva seja koordinacijskega odbora sindikata, na kateri bodo izvolili nove organe ter sprejeli poročilo o delu KOS v lanskem letu ter obravnavali program dela KOS za letošnje leto. Na dnevnem redu je bila nato tudi informacija o dnevu Iskre, saj so sprva menili, naj bi se dnevu Iskre odpove- ZK in stabilizacija Ko govorimo o vlogi ZK v procesu stabilizacije, moramo predvsem točiti dvoje. Prvič, stabilizacijski program je eno izmed strokovnih opravil, ki pa mora seveda imeti v sebi družbeno-politične, samoupravne komponente ter mora biti sestavni del akcijsko stabilizacijsko naravnanega plana in drugič, akcijski program subjektivnih sil, ki morajo vzpod-buditi aktivnosti in strokovno delo ob zaostreni odgovornosti ter doseči, da pobude in rešitve najdejo svoje mesto v odločitvah samoupravnih organov. Zavoljo tega morajo biti komunisti sposobni, da ocenijo in to ne Oačelno, temveč povsem konkretno, kje so ključni problemi, ki zavirajo razvoj in celovito uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, katerih naloge in cilje uresničujemo, katerih nalog pa ne uresničujemo in pri tem opredeliti tudi odgovornost. Na podlagi ocen in analiz moramo zato opredeliti glavne strateške [tiloge, iz katerih ocenjujemo lastne dosežke in slabosti, zlasti pa zakone, 'z katerih snujemo nadaljnje aktivnosti, ki so podlaga strokovnim rešitvam. Ko tako opredeljujemo glavne strateške naloge na stabilizacijski fronti, 'horamo dati poudarek zlasti: " problemom razvoja, strukturnih nesorazmerij ne moremo reševati na star način, temveč je rešitve potrebno iskati v vsebini zakona o združenem delu, v razvoju sistema samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, gospodarsko rast moramo zasnovati na kvalitetnih dejavnikih razvoja, povečanju produktivnosti dela tudi prek boljše, učinkovitejše organizacije dela, oz. delovnega procesa, zaostritve delovne discipline, izkoristka delovnega časa, omejenega novega zaposlovanja in aktiviranja notranjih rezerv, zaostrene odgovornosti in sploh spremenjenim odnosom do dela, " največ prispeva k stabilnejšemu učinkovitejšemu razvoju, oz. najuspešnejši način varčevanja je preseganje razdrobljenosti gospodarstva z združevanjem dela in sredstev in drugimi ustreznimi mehanizmi, razvoj dohodkovnih odnosov, delitev po rezultatih dela in dosledna uporaba sistemskih rešitev v praksi, " zlasti v zunanjetrgovinskih organizacijah je nujno treba povečati izvozno aktivnost, doseči mnogo večjo angažiranost kadrov v zunanji trgovini, na izvoznem področju ter selektivno omejevati uvoz in ga postavljati v mnogo večji meri v funkcijo izvoza, " intenzivirati je potrebno delo pri dograjevanju sistema razporejanja dohodka in čistega dohodka in s tem povezanega prisvajanja OD. Zato morajo OOZK doseči, da samoupravni organi v vseh OZD in delovnih skupnostih oblikujejo, ali dopolnijo ustrezne delovne skupine, ki naj pripravijo konkretne strokovne predloge za nadaljnje dograjevanje S|stema nagrajevanja po rezultatih dela tako, da bo ta delitev vzpodbujala Vse delavce k boljšemu gospodarjenju z minulim delom in k večji učinkovitosti živega dela. D. Ž. dali. Zato je sindikat sklenil, naj o tem odločijo delavci sami in je v tem smislu povprašal delavce v naši največji delovni organizaciji, v kranjski Elektromehaniki, kjer so se delavci odločili, naj bi dan Iskre priredili tudi letos in sicer v Žužemberku kot je bilo sprva načrtovano. Vendar pa so vsi udeleženci seje pri tem poudarili, da bo treba letošnji dan Iskre prirediti v smislu stabilizacije, to je skromno in s čim manjšimi stroški, pri čemer naj bi vsak udeleženec dneva Iskre prispeval 100 din iz svojega žepa. Zato so sklenili, naj organizacijski odbor za proslavo dneva Iskre nadaljuje z delom, vendar naj pri tem, kot smo že omenili, upošteva trenuten položaj in Iskrin praznik organizira skromno in v stabilizacijskem duhu. Ob vsem tem pa so menili, da bi bilo še dobro povprašati tudi delavce v drugih Iskrinih delovnih organizacijah, kaj menijo o dnevu Iskre in dobiti od njih ustrezno mnenje. Ob koncu seje so obravnavah še nekatere kadrovske probleme in poslušali informacijo o letošnjem počitnikovanju v Iskrinih počitniških domovih, oz. kampu na Dugem otoku. D. ž. PODPIS POGODBE MED PTT PODJETJEM MARIBOR IN ISKRO IMoVa ATC Predstavnika podjetja za ptt promet Maribor in Iskre Elektromehanike Kranj sta 14. 3. v Poštarskem domu na Pohorju podpisala pogodbo o dobavi opreme in montaži nove glavne avtomatske telefonske centrale v Mariboru in rajonskih avtomatskih telefonskih central Tezno in Pobrežje. Iskra se je zavezala, da bo do 31. oktobra 1981 dobavila vso potrebno opremo, medtem ko bodo montažna deladcončali do 31. decembra 1982. Hkrati so podpisali tudi sporazum o medsebojnem poslovnem sodelovanju. Direktor podjetja za ptt promet Maribor Martin Prevorčnik je med drugim poudaril, da predstavlja podpis pogodbe začetek postopka za dobavo in montažo ne le glavne avtomatske centrale v Mariboru, temveč hkrati tudi za uvajanje novega sistema elektronskih central v omrežni skupini Maribor. Iskra bo dobavila glavno avtomatsko telefonsko centralo Meta-conta 10 CN z začetno zmogljivostjo štirih prenosniških modulov, s 3233 vodi (sedanja glavna avtomatska telefonska centrala jih ima 2036). Rajonska avtomatska telefonska centrala Tezno bo imela 400 naročniških priključkov ter rajonska avtomatska telefonska centrala Pobrežje 4000 naročniških priključkov. Z novo zgradbo in sodobno elektronsko centralo bodo V novogoriški iskri — Avtoelektriki je bila prejšnji četrtek seja predsedstva zbora združenega dela republiške skupščine, ki jo je vodi! njen predsednik Emi! Tomažič in podpredsednica Ivica Kavčič. Seji so prisostvovali tudi vsi predsedniki odborov zbora združenega dela socialistične republike Slovenije. Po sprejemu, ki jim ga je priredi! glavni direktor Iskre — Avtoelektrike Jože Eržen so se najprej seznanili z nastankom in razvojem te delovne organizacije, z gospodarskim stanjem in rezultati poslovanja, nato pa so spregovorili o odprtih vprašanjih za 34. in 35. sejo zbora, ki bosta 25. marca in 2. aprila v Ljubljani. Po končanih razgovorih so si ogledali tudi proizvodne prostore šempeterske Iskre. Četrtkov sestanek je bi! ena izmed oblik dela vodstva zbora združenega dela in možnost za tesnejšo povezavo tega republiškega delegatskega telesa z delegati v temeljnih in delovnih organizacijah. Komisija za nagrade in priznanja ISKRE objavlja na temelju člena 3 poslovnika komisije za nagrade in priznanja ISKRE, v zvezi s členom 2 in 3. pravilnika o podeljevanju »Nagrade ISKRA“ in »Priznanj ISKRE“ Razpis nagrad in priznanj Iskre 1. Za nagrado ISKRE, ki se podeli za izjemno ustvarjalnost oz. vrhunske dosežke, ki so odločilno prispevali k uresničevanju družbene ekonomske vloge ISKRE in k njenemu splošnemu ugledu v ožji in širši družbeni skupnosti. 2. Za pet priznanj ISKRE za izjemne dosežke na posameznih področjih dejavnosti pri razvoju samoupravljanja, družbenopolitični dejavnosti, za tehnično-tehnološke in investicijske dosežke, dosežke na področju gospodarjenja, razvoja organizacije, produktivnosti dela, kvalitete, -oblikovanja ter drugih pomembnih področjih. 3. Nagrada in priznanja se podeljujejo delavcem Iskre; lahko pa tudi delavcem izven organizacij Iskre, če so si s svojo dolgoletno dejavnostjo pridobili posebne zasluge za razvoj Iskre. Kandidate za nagrado in priznanja lahko predlaga vsak delavec Iskre, vsaka Iskrina organizacija združenega dela, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije ter vse tiste organizacije združenega dela, njihove asociacije ter strokovne organizacije, ki z Iskro dolgoročno sodelujejo. Predloge je treba poslati do 30. aprila 1980 na naslov: Iskra — SOZD elektroko vinske industrije - sekretariat delavskega sveta SOZD, Ljubljana, Trg revolucije 3/XII. Pismeni predlogi morajo poleg firme oz. imena predlagatelja vsebovati še: — ime, priimek in poklic kandidata, dela in naloge, ki jih opravlja ter v kateri organizaciji združenega delaje zaposlen; — ali se predlaga nagrada ali pa priznanje ter za katero od področij dejavnosti iz točke 2 tega razpisa se priznanje predlaga; — obrazložitev in utemeljitev; — žig in podpis pooblaščene osebe, oz. podpis predlagatelja. O predlogih dokončno odloča delavski svet SOZD, ki podeli nagrado in priznanja na proslavi Dneva Iskre. O izidu razpisa bodo obveščeni vsi predlagatelji. Predsednik komisije: Zorn Otmar dolgoročno rešili medkrajevno telefonsko povezavo. V telefonsko omrežje bodo lahko uvedli nove sisteme. Nove naprave bodo skupaj s prostori veljale 320 milijonov dinarjev. Ob podpisu je direktor Iskre—Elektromehanike Kranj Aleksander Mihev poudaril, da je sklenjena pogodba velika obveznost in priznanje kolekti- vu. V omrežni skupini Maribor so sedaj od 56 avtomatskih telefonskih central kar 54 central izdelali v Iskri. Predvidevajo, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju v Mariboru zgradih 150.000 no-ih telefonskih priključkov, za kar bo treba vložiti okoli 8 milijard dinarjev. No posnetku je nova zgradba Centra sistemov za avtomatizacijo na s. renskem industrijskem kompleksu Iskre, katere gradnja prehaja v zaključno fazo. O centru sistemov za avtomatizacijo podrobneje na 3. strani. TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA Slavnosten začetek gradnje nove tovarne V petek, 14. marca je bila v TOZD Industrijska elektronika v kostanjeviškem gradu slavnostna seja DS, ob začetku gradnje lastne nove tovarne. Seje so se udeležili razen vseh delegatov delavskega sveta še predsednik SO Krško Silvo Gorenc predsednik IS SO Franc Aivanc, direktor novomeškega Laboda Zdravko Petan! predsednik krajevne skupnosti Kostanjevica Ivan Abram, član KPO SOZD Iskra' Boris Mužič, člani KPO IEZE Stane Kovačič, Jože Šurc in Ludvik Simonič. Ob rob ZT konferenci 500 milijonov dolarjev izvoza v srednjeročnem obdobju, ki se izteka, milijarda do vključno do leta 1983. Znane številke in nanje smo tudi ponosni. Pa se še spominjamo milijona, dveh " izvoza pred dvema desetletjema? Tudi na tiste skromne začetke smo bili takrat ponosni. Ponosni, čeprav je še kako škripalo in ko niti dobro nismo vedeli, kako bi lahko najbolje konkurirali svetovnim firmam. Naš uspešen prodor na svetovno tržišče nekateri zaradi posebnosti naše organiziranosti pa tudi nastopa delijo nekako na tri pomembnejša obdobja — od leta 1960 do 1965, nato do leta 1975, prav leto 1975 pa predstavlja tisto prelomnico, ko smo se odločili za neposredno povezanost tržne funkcije s proizvodno. Zečetke šestdesetih let imamo lahko za pionirsko obdobje naše zu-nanje-trgovinske dejavnosti, ko smo se začeli postopno pa tudi skromno uveljavljati v mednarodni delitvi dela. Nekako do leta 1965 smo prišli do spoznanja, da s klasičnim načinom prodaje „iz pisarne", iz Jugoslavije prek nekih posrednikov ne bomo uspeli. V Iskri smo se odločili za ustanavljanje svojih lastnih točk v svetu — nastala je filozofija naše lastne trgovinske mreže. Z uresničevanjem te filozofije smo začeli nekako leta 1965. V naslednjih dveh letih smo že dobili prva štiri Iskrina predstavništva v tujini — v Nevv Vorku, Milanu, Londonu, Stuttgartu. S tem smo položili temeljni kamen za sedanjo Iskrino usmeritev mednarodnega trženja. Kot je znano, smo ta sistem dograjevali, in se lahko zdaj pohvalimo z močnimi predstavništvi ter trgovinskimi in proizvodnimi organizacijami, pri čemer so se slednje pojavile kot sistem v prodaji Iskrinih izdelkov šele v novejšem obdobju. Tretje obdobje po prelomnem letu 1975, lahko imenujemo tudi obdobje 'konsolidacije in stabilizacije, čeprav nas čakajo še pomembne in tudi odločilne naloge, pa naj si bo to glede same organiziranosti ali pa na primer kadrov. Prav sedanje tretje obdobje je opozorilo predvsem na to, da bomo morali v tujini pospešeno graditi svoje proizvodne-razvojne enote in ko vedno bolj stopa v ospredje dejstvo, da lahko svoje ambiciozne izvozne programe, od njih pa so odvisni tudi uvozni, uresničimo le s prodajo sistemov — sistemov visoke profesionalne tehnike. Seveda pa se moramo ob tem tudi zavedati, kaj takšna prodaja sistemov sploh pomeni; če že drugega ne, terja ustrezno organiziranost zunanje-trgo-vinske tržne funkcije in tudi ustrezen kader. In tem vprašanjem namenja 9. -konferenca o Iskrinem mednarodnem trženju vso pozornost. Lado Drobež Predsednik DS Danilo Voglar je pozdravil domače in goste in povedal, da je 91-članski kolektiv sedaj v neustreznih, predvsem pa v nefunkcionalnih prostorih, ki postajajo že cokla za hitrejši tehnološki napredek. Zato so se odločili za novogradnjo, kjer bodo dobili ustrezen prostor in možnosti za širjenje proizvodnje. Besedo je nato povzel v. d. IPO Ivan Metelko. Najprej se je zahvalil organom občine Krško, ki je z velikim razumevanjem in aktivnim sodelovanjem pomagala k hitremu začetku gradnje in tudi prispevala znaten delež posojila iz sklada skupnih rezerv. Zahvalil se je tudi SOZD Iskra in DO IEZE, ki sta z razumevanjem pripomogla k gradnji, ki je postala življenjska nuja za normalni razvoj tovarne industrijske elektronike. Nova tovarna bo stala nekoliko izven Kostanjevice, kjer imajo delovne prostore tudi ostali obrati, ki sov tem mestu. Tovarna bo imela 2000 m2 uporabne površine in bo po pogodbi in realnih možnostih dograjena do 20. 11. letos. Upajo, da jo bodo slavnostno odprli za krajevni praznik 21. oktobra. Nova tovarna je nujno potrebna delovnemu kolektivu TOZD, velik interes pa ima zanjo tudi občina in krajevna skupnost. V teh industrijsko slabo razvitih krajih je vsak obrat, vsaka tovarna pridobitev, saj je še precej nezaposlenih ljudi, ki z majhnim uspehom zase in skupnost delajo na majhnih kmetijah, ali pa se vozijo na delo daleč v Krško ali Novo mesto. Proizvodni program je zelo obširen in obetaven. Zelo dobro pa sodelujejo z več delovnimi organizacijami in TOZD v Iskri in z nekaterimi tovarnami izven nje, kot n. pr.: Gorenje, Predsednik SO Krško. ELRAD, Sloboda iz Čačka, Rade Končar iz Zagreba in še nekateri. Besedo je povzel predsednik občine Krško Silvo Gorenc. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da je velika Iskrina družina začela delati tudi na njihovem področju. ..Elektronika je tehnika sedanjosti in bodočnosti. Elektronika ima vse možnosti za razcvet doma in po svetu. Še več, elektronika je nepogrešljiv člen v današnji proizvodnji, današnjih komunikacijah in v sodobnem življenju sploh." Nadaljeval je: ..Kultura plemeniti ljudi in v Kostanjevici je kulturno življenje bogato, presega meje naše občine, republike in države. Vendar naj danes spomnim vse, da industrija daje kulturi impulz in materialno osnovo in zato smo še zlasti veseli nove tovarne v Kostanjevici. Naj porabim to priložnost in povem, da je Iskra po svoji enotnosti lahko zgled mnogim pri nas. Iskra je enotna in sadovi te enotnosti so bogata in domiselna proizvodnja, ki ima Na svečani seji DS Industrijske elektronike. ' Uspešno na sejmu v Birminghamu Pred dnevi se je v Birminghamu v Veliki Britaniji končala ena največjih svetovnih razstav elektro in elektronske industrije, znana pod imenom IEA — ELECTREX. Tega srečanja pomembnejših svetovnih proizvajalcev se je tudi letos udeležila Iskra in po mnenju mnogih predstavnikov požela doslej naj večji uspeh. V namensko in oblikovno dovršeni stojnici — postavili so jo delavci iz Marketinga IC - so Iskrine proizvodne organizacije predstavile telefonske naprave, števce impulzov, stikala, elektronske komponente in med drugim tudi avtoelektrične izdelke. Morda je najpomembneje to, da je prav razstava v Birminghamu potrdilo naše prepričanje, da moramo biti prisotni na britanskem tržišču s širšim asortimanom izdelkov, ne pa samo skoraj izključno z elektronskimi elementi. In prav Electrex je pokazal izredno zanimanje za telefonijo, pa za avtoelektrične izdelke, izdelke široke potrošnje, zlasti elektromotorčke itd. Kot vse kaže, se bomo lahko na britanskem tržišču v kratkem uveljavili tudi s televizorji, releji in črpalkami ter tako razširili diapazon naše prisotnosti. Zavedati se moramo, da so na tem tržišču prav elektronski elementi najbolj občutljivo področje. To pa ne zaradi morebitne recesije, pač pa zaradi izredno močne prisotnosti japonske elektronske industrije, ki je v Angliji že lastnik šestih velikanskih tovatn in je dejansko le še ena večja tovarna last angleškega kapitala. Pri tem iščejo Japonci reprodukcijske materiale in elemente doma, na Japonskem, ali pa na Daljnem Vzhodu, kjer ima Japonski kapital daleč največji vpliv — v Hong Kongu, Singapurju, Taivanu itd. Našo stojnico v Birminghamu si je ogledalo več tisoč obiskovalcev, med njimi tudi predstavnikov uglednih svetovnih firm, ki so se že pozanimali za možnosti nakupa mnogokaterih Iskrinih izdelkov. Seveda rezultati naše udeležbe na Electrexu ne bodo vidni v nekaj mesecih, gotovo pa so veliki in bodo ugodno vplivali na našo prihodnjo izvozno usmeritev na britansko tržišče. LD uspeh doma in v svetu, drugi produkt te enotnosti je bogato znanje strokovnjakov Iskrine družine in ne nazadnje je znan njen polet, progresivnost in posluh na najsodobnejše tokove v elektrotehniki in zlasti elektroniki. Direktor novomeškega Laboda je čestital kolektivu Industrijske elektronike v velikem uspehu in zagotovil vso možno materialno in moralno podporo pri premagovanju začetnih težav v novi tovarni. Član KPO SOZD Iskra Boris Mužič je ob čestitkah nakazal veliko potrebo po znanju. Strokovno znanje v Iskri je kot zrak za človeka in voda za ribe. Prav zato Iskra mnogo vlaga za redno izobraževanje bodočih strokovnjakov na rednih šolah in ob delu. „Že to, da se izobražuje na rednih, ali izrednih šolah, seminarjih in tečajih vsak četrti Iskraš, je dokaz naše velike skrbi $ izobraževanje, ki je vir dela in dos6-' ganja svetovne ravni našega dela." . | Na koncu so se Iskraši iz K ostari if vice zahvalili Ludviku Simoniču, ki r| z nesebičnim 29-letnim delom kd direktor največ pripomogel k ustan? vitvi in razcvetu Iskre v Kostanjevih Ludvik Simonič se je za tople besed8 in simbolično darilo zahvalil: „Pres*' nečen sem nad pozornostjo in 58 zanjo zahvaljujem. Ob začetku nov8 gradnje pa je prav, da vemo vsi skuph da je to začetek. Veliko naporov treba, da bomo pridobitev usposobii' in uporabili tako, da bo dajala n8 črtovane sadove. Prav je, da smo e8 trdo delo in težave pripravljeni, sicer pa za nas Iskraše ni napor nič n0-vega!" t c a F. Kotar DO ŠIROKA POTROŠNJA Obravnava predloga zakona ; o usmerjenem izobraževanju l Člani Odbora za organizacijsko kadrovske zadeve DO Široka potrošnja so na sestanku v Škofji Loki 11. marca obravnavali predlog zakona torej zahtevno delo, še zlasti zaradi pr omejenosti časa proizvodne prakse. Zavod za šolstvo je zato že pt*® ta časom izdelal predlog za uspešfl0 ^ n S seje odbora za organizacijsko-kadrovske zadeve DO Široka potrošnja. o( o usmerjenem izobraževanju. Poleg vključevanje učencev v konkretno de- jj članov Odbora se je sestanka udeležil lovno sredino. Ti inštruktorji • »56 ^ tudi član Zavoda SRS za šolstvo bodo izobraževali v skupnih tečajih* , Anton Tišler. Gost je navzoče obSr- med seboj pa se bodo seveda razliko- neje seznanil z novostmi novega za- vali — nekaterim bo uvajanje učencev r kona, še posebej pa je poudaril značil- v gospodarstvo edino .delo, drugim bo < n os ti v zvezi z vključevanjem združe- to' le del normalnih delovnih obvez- ’! nega dela. Razprava je tekla predvsem okrog vključevanja gojencev usmerjenega izobraževanja v proizvodno delo oz. delovno prakso. Predlog zakona o usmerjenem izobraževanju, Id je v fazi pred sprejetjem, namreč vsebuje precej novosti, ki bodo označevale novi način izobraževanja. Prvi letnik sred- nosti. Različno bo tudi število ^ učencev, ki jih bodo posamezniki ;l: lahko uvajali — od enega samega na- 'c prej- Usmerjeno izobraževanje bo pri- 6t čelo prehajati v resničnost septembra ( letos, zato časa ni več veliko. Toliko I večje pa so obveznosti, saj bo v bodočem šolskem letu potrebno v pro- njega šolanja bo enoten za vse učence, izvodnjo vključiti, po izmenah sicer, ' ki se bodo kasneje odločali za smeri med 26000 in 27000 učencev. Člani' oziroma usmeritve. Prvi letnik bo na- Odbora za organizacijsko kadrovske ' menjen predvsem ugotavljanju nagnjenj zadeve DO Široke potrošnja so imeli učencev, ne pa že za dokončno usmeritev za stroko ali poklic. Razreševanje ključnih vprašanj razvoja usmerjenega izobraževanja pa ne more mimo pomembnosti proizvodno tehničnega področja. Novi šolski sistem izvira v osnovi iz zahteve združenega dela po približevanju šolstva njegovim neposrednim potrebam. Zahteve pa seveda prinašajo vrsto obveznosti, ki bodo zahtevale skoraj revolucionarne spremembe tako v miselnosti delavcev v združenem delu pa tudi v načinu prilagajanja delovnih sredin. Novi šolski sistem usmerjenega izobraževanja ima enega od osnovnih predmetov z imenom »predmet osnov tehnike in proizvodnje". Materija se deli na dva dela—teoretični in praktični. Slednjega bodo v največjem delu imele na skrbi različne organizacije združenega dela, ki bodo na proizvodno, torej praktično delo, sprejemale prav vse učence usmerjenega izobraževanja. Vključevanje bo potekalo po izmenah, pomenilo pa bo brez dvoma ogromno breme za združeno delo, ki bo moralo najti ustrezna dela in opravila za učence. Osnovna predloga zakona so ustrezna dela in naloge, torej ne formalna prisotnost v delovnem okolju. Zahteve pa so še celo mnogo širše — v okviru vključevanja v neposredno proizvodnjo (vključevanja učencev so izvzete različne neproizvodne organizacije, banke, zavarovalnice, SIS itd.) bo potrebno učence podrobno seznaniti ne le z načinom proizvodnje, temveč še z vrsto drugih stvari. V prvi vrsti gre vsekakor za samoupravno področje s spoznavanjem značilnosti posameznih OZD, pa za področje družbenopolitičnih aktivnosti, družbenega ekonomskega in političnega položaja delavcev v združenem delu itd. Vključevanje v proizvodnjo bo x,„ obravnavanju teh novosti vrsto 1 vprašanj in pomislekov, čeprav so || predlagano usmeritev v celoti sprejeli- * V ospredju je vprašanje ustreznega ? dela, problematično bo zagotavljanje ^ varstva pri delu. Nerešeno je še po- ^ glavje finančne in materialne obre-menitve posameznih TOZD, odpira se q vprašanje povečane režije, niso jasna ^ merila za določanje ustreznih nagrad ^ učencev, inštruktorji proizvodne^ dela še niso usposobljeni, potrebno bo ^ brez dvoma okrepiti kadrovske službe temeljnih organizacij itd. Člani Odbora so v prvi vrsti po- ^ zdravili novo obliko izobraževanja, ki ^ se bo nedvomno za velik korak pri- ^ bližala združenemu delu, seveda pa bo potek uspešen šele ob razrešitvi vseh odprtih problemov. Stane Fleischman ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — Vzi. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittricb (Avtomatika), Lado Drobež (lsWVa Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. bi v dos«- I tani6' tNDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA y Center sistemov za Avtomatizacijo tan^ evici’ ;sed6 •res«'' n 56 nov« Up«!' v b« lobi1' i n«' o n« V okviru srednjeročnega razvoja SR Slovenije, je SOZD ISKRA med drugim Prevzela tudi plansko obveznost, da bo svoj proizvodni program razvijala v smeri proizvodnje kompleksnih sistemov za avtomatizacijo v prometu, energetiki in industriji ter v zaščitni tehniki strateških objektov. Eden od osrednjih nosilcev tega dela programske usmeritve je delovna organizacija ISKRA—AVTOMATIKA, ki vse večjo pozornost usmerja k profesionalizaciji Programa in istočasni skrbi za lastno bazo elementov in naprav za gradnjo sistemov. Uresničitev tako zastavljenih in obenem zahtevnih programskih ciljev je že v 1977. letu narekoval pristop k realizaciji projekta za izgradnjo Centra sistemov za avtomatizacijo in sicer na Iskrinem proizvodnem kompleksu SP — 3 v Stegnah. 4 sic«r n0 'Gradnja v fazah ;otar ri Investitor, takratni TOZD Inženi-pr9.' je v investicijskem elaboratu katerega vrednost je znašala J^'293.455 din, predvidel 7-nad-°Pno zgradbo z ustrezno proizvod-halo pritlične izvedbe. Prostori tadbe so bili namenjeni proizvodni ^hzacijj kompleksnih projektov za °matizacijo železniškega in cestne-si 'Prometa ter alarmnih zaščitnih ^adi err,ov, ki so predstavljali strateški ». ^iram te temeljne organizacije. -pred k v času izgradnje omenjenega objek-ešiio Pa je prišlo v delovni organizaciji do, J^Hemb v samoupravni organizira-® Ori ’ ki jo je spremljala programska H ^ntacija v proizvodnjo kompleksnih lamov avtomatizacije v industriji, Poietu in energetiki. Za nemoten ^tek tako zasnovanega organizacij-'^ Proizvodnega pristopa pa je bilo ^trebno v prvi vrsti zagotoviti pri-erne delovne pogoje; tako proizvod-itu i prostore za opravljanje intelek-, amih storitev — razvoj, projektiranje ^•Rešitev je bila možna le v dogradi-| 'Centra sistemov za avtomatizacijo. ^ investicijsko naložbo — 7-nad-^r°Pne zgradbe bi namreč rešili le 5 TQ°ltorski Pr°blem delavcev tedanje §|1 » Inženiring, nikakor pa ne ustre-razporeditev za delavce na novo Janiziranihvtrehtemeljnih organiza-> de- Jah skupnega pomena (TOZD TnZ-)0*n' inštitut, TOZD Sistemi in a ji*1' ,20 Trženje). Dograditev nadaljnjih liko- ^ nadstropij, ki je bila iz tehničnih iceV glogov možna, je poleg omenjenega n bo rekovala predvsem racionalna orga-veZ' !)Zlranost zahtevnega in povezanega ;vilo s.r°izvodnega procesa. Pri gradnji nik* ^emov je namreč izredno važno, da na' loc'VS' 'n poslovni potenciali L l.[an' na enem mestu (dobra organi-pP' dela z minimalno izgubo časa, ibr« C|onalnejša komunikativnost, team-liko ! : sko naložbo za 58.575.000 din za n°vna sredstva). tj/aradi omenjene povečane investi-^1 e vrednosti so se tudi zaključna n a zavlekla. Istočasno so namreč l^li novi elementi, ki so zahtevali lr)ačene spremembe (marčevski ^eks I. k investicijskemu programu in arieksu tega investicijskega progra- ma). Ena od omenjenih sprememb je zmanjšanje prvotne -površine skladiščnih prostorov od 1080 m2 na 360 m2 v korist namembnosti za proizvodne prostore. Druga je razširitev jedilnice na del simpozijske dvorane s kapaciteto cca 200 sedežev. V ostalem aneks I. upošteva predračune za gradbeno-obrtniška dela, natančno korigirano specifikacijo domače opreme (iz spiska domače opreme je izločena vsa tista oprema, ki ni tako zelo nujna za funkcionalno delovanje objekta), novo kurzno vrednost in terminski plan dobave uvozne opreme itd. RAZPOREDITEV Ustavimo se še pri za nas, delavce najbolj zanimivem delu tega poročila; kakšna je prostorska razdelitev tako horizontalnega kot vertikalnega dela zgradbe? Povedali smo že, da je glede na različne namene dejavnosti in izgraditve posameznih etap zaključenih, funkcionalnih delov objekta, celoten objekt razdeljen na horizontalen in vertikalen del. HORIZONTALEN DEL s svojimi cca 3104 m2 površine zajema prototipe delavnice, montažne prostore, skladišča in pomožne prostore. V grobem ga lahko delimo v 3 okvirno zaključene prostore (glej skico 3): — v „A" delu (720 m2 ) je prostor za izdelavo prototipov in montažo — predfabrikacijo sistemov za avtomatizacijo v prometu, — v ,,B" delu (1080 m2 ) je predvidena montaža naprav za energetiko (teleinformacijske naprave zaščite in prenos podatkov). Dosedaj naštete dejavnosti finalizirajo na Savski c. 3, Tržaški c. 2 in Privozu. V omenjenem delu- so predvidene tudi delavnice za mehansko obdelavo in preizkušnje. — v ,,D" delu so predvideni prostori za preizkušanje in demonstracijo siste- [Tj ■; i l A — izdelava prototipov in montaža — predfabrikacija sistemov za avtomatizacijo v prometu, Bj — montaža naprav za energetiko (teleinformacijske naprave, zaščita in prenos podatkov),B2 - prototipne delavnice, B3 - skladišče, A j - del jedilnice, A2 - garderobe, sanitarije, tehnično vzdrževanje objekta, D — preizkušanje in demonstracija sistemov za promet in sestavljanje ter preizkušanje sistemov za energetiko vključno s procesnimi računalniki, C/ — vhodni ho! z receptorsko ložo, C2 - mala dvorana - govorilnica, C3 — velika simpozijska dvorana — jedilnica, C4 — avtomatska telefonska centrala, C5 — stopnišče, dvigala. INVESTITOR - VIRI FINANSIRANJA Glede na reorganizacijo delovne organizacije se je spremenila tudi struktura investitorja oz. soinvestitorjev. Od prvotnega investitorja TOZD Inženiringi, je postala njen pravni in idejni naslednik TOZD Sistemi. Samoupravni sporazum o investiranju Centra sistemov za avtomatizacijo med tremi subjekti, temeljnimi organizacijami skupnega pomena pa opredeljuje TOZD Trženje in TOZD Razvoj kot soinvestitorja. Kot uporabnike pa TOZD Energetske naprave, TOZD SVN in delovno skupnost za skupne zadeve. Izhajajoč iz tega lahko rečemo, da postaja Center sistemov za avtomatizacijo osrednji objekt vseh delavcev Avtomatike. Prvotno je bil za to investicijsko naložbo (124.293.445 din) odobren kredit Ljubljanske banke v višini 62.146.000 din. S povečano investicijo za 58.575.000 din za osnovna sredstva je bil odobren kredit v višini 10.000.000 din. Tako je v finančni konstrukciji upoštevan kredit Ljubljanske banke v višini 72.146.000 din in sicer: — že realiziran 38.263.908 din — razlika 33.882.092 din — črpanje I. polletja 8021.482.092 din — črpanje II. polletja 8012.400.000 din Poleg omenjenih kreditov smo pridobili še dodatne komercialne kredite, ki znašajo po aneksu I. 14.865.911 din. r ■ ' 3 ‘ 3 3 \ 2 Z 9 L, i X 4 X Z. ^ K*eJOVna mesta za projektantsko - razvojno in referentsko dejavnost, 2 — administra-' se ael°vna mesta, tajništva TOZD, 3 — delovna mesta vodilnih in vodstvenih delavcev, 4 f°ba — govorilnica, 5 — čajna kuhinja — razmnoževanje dokumentacije (XEROX), ^nitarije, 7 — hodnik z garderobnimi omarami, 8 — dvigala, 9 — stopnišče. J mov za promet in sestavljanje ter preizkušanje sistemov za energetiko vključno s procesnimi računalniki. V horizontalnem delu je tudi locirano odlagalno skladišče (cca 360 m2), ki je etažno in v sklopu katerega delujejo sledeče službe: — vhodna kontrola, — skladiščna služba, — ekspedit in — služba internega transporta. Nadalje je v tem delu tudi jedilnica (katere del je tudi simpozijska dvorana), s kapaciteto približno 200 sedeži. Za boljše delovanje organizacije za prehrano delavcev so predvidene še v drugi, četrti, šesti in deveti etaži čajne kuhinje. V nizkem delu objekta so še sanitarije in potrebni prostori za tehnično delovanje in vzdrževanje celotnega objekta. Od 1. junija 1979 že poskusno obratuje ,,A" del s pripadajočimi pomožnimi prostori (cca 1579 m2), v katere so se preselili delavci iz TOZD Sistemi, ki so imeli dosedaj svoje proizvodne prostore na Masary-kovi cesti in delavci montaže za finali-zacijo naprav za avtomatizacijo v prometu iz TOZD SVN. VERTIKALNI DEL Navpični del objekta, ki smo ga pojmovali „C" del ima 10 nadstropij s pritličjem in eno etažo kletnih prosto-. rov (skupno brutto cca 9000 m2 — glej skico 2 in skico 1). V pritličju je predviden vhodni hol z receptorsko ložo, prostori za avtomatsko telefonsko centralo, manjšo dvorano — govorilnico in veliko sim-pozijsko dvorano, ki je kot je bilo že navedeno tudi del jedilnice. V kletni etaži je poleg prostorov za tehnično vzdrževanje objekta predvideno zaklonišče in prostori za arhiviranje. V visoki del od prvega do desetega nadstropja naj bi se po sedanjem konceptu selili delavci iz sledečih temeljnih organizacij in delovne skupnosti Avtomatike: iz TOZD Sistemov, TOZD Trženja, TOZD Razvojnega inštituta, vodstva delovne organizacije in delovne skupnosti za skupne zadeve: V deveti etaži je predvidena tudi kopirnica in arhiv matric. Poleg teh prostorov je predviden prostor za knjižnico in standardizacijo. Vse etaže (razen četrte) so tipske in imajo netto pisarniških prostorov cca 536 m2. Dohod v etaže je možen po stopnišču oziroma dveh dvigalih. Na hodnikih etaž so garderobne omarice. Vsaka tipična etaža ima v srednjem delu predvidene prostore za vodilne in vodstvene delavce s pripradajočo administracijo, medtem, ko so krajni prostori predvideni za projektno-razvojno in referentsko dejavnost (glej skica 1). Druga polovica horizontalnega dela — to je „B" prostor bo predvidoma pripravljen za obratovanje do 1. maja 1980. Otvoritev celotnega objekta — Centra sistemov za avtomatizacijo pa bo predvidoma 22. junija 1980. Š. D. INDUSTRIJA AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV Novo sindikalno vodstvo Okrog 50 delegatov iz vseh osnovnih organizacij sindikata novogoriške Iskre — Avtoelektrike se je udeležilo konstitutivne seje konference OOS, ki je bila prejšnji petek v prostorih dvorane delavskega samoupravljanja. Seje se je udeležil tudi predsednik KOOS SOZD Iskra Janez Kem, član predsedstva občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica Franc Vodopivec in glavni direktor Jože Eržen. Kar 16 točk dnevnega reda je bilo obravnavanih, sicer pa poglejmo podrobneje, kako je ta važna seja potekala. SPOMIN NA JANEZA BARBORlCA Potem, ko so delegati izvolili delovno predsedstvo, je predsedujoči Jože Štrukelj orisal revolucionarno pot nedavno preminulega zaslužnega delavca slovenskih sindikatov Janeza Barboriča. Delegate je spomnil, kako zelo rad je prihajal na Primorsko, bil pa je celo v Avtoelektriki, ko je potekalo tu tekmovanje, kovinarjev. Delegati so njegov spomin počastUi z enominutnim molkom. Dosedanji predsednik Zmago Lasič je nato podal poročilo o dosedanjem delu, o delu konference v zadnjih dveh letih. V tem času je bilo veliko narejenega na vseh področjih. Predsednik se je dotaknil družbenoekonomskega področja, kjer so bila zavzeta stališča najvažnejših aktivnosti sodelovanja na gospodarskem, samoupravnem in družbenopolitičnem področju, ki so se odražale z vključitvijo obravnav gospodarskih uspehov, oziroma periodičnih in zaključnih računov, čeprav so prišli mnogokrat podatki do delavca tik pred fazo odločanja. V tej smeri so bila zavzeta stališča, oz. ukrepi za uresničevanje dosedanjih, kakor srednjeročnih zastavljenih nalog in predvsem za izboljšanje le-teh. PODROČJE ORGANIZIRANOSTI Tu so sindikalne organizacije spre- POČITNIŠKA DEJAVNOST Predvsem z vidika letovanja so bili na tem področju doseženi vidni uspehi. V lanskem letu je organizirano, letovalo veliko število zaposlenih, zato je potrebno v tej smeri tudi nadaljevati. Predvsem bo potrebno delati v smeri cenenega letovanja z lastnimi močmi, saj Avtoelektrika ni pristopila k samoupravnemu sporazumu o koriščenju in finansiranju počitniške dejavnosti zaradi visoke cene, ki jo je pripravil Invest servis pri SOZD (300 din na udeleženca). Vidni uspehi so bili doseženi tudi na športnem področju, pri rekreaciji delavcev, tovariških srečanjih, sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami itd. ŽIVAHNA RAZPRAVA Po poročilu predsednika se je razvila živahna razprava, v kateri je sodeloval tudi predsednik KOOS SOZD Janez Kem. V svojem imenu in v imenu KOOS je pozdravil konferenco in dejal: ,,Že lani, ko sem obiskal skoraj vse vaše OO sindikata, sem opazil velik korak pri zavzetem delovanju na vseh področjih v vseh OO. Prav zato je toliko bolj prijetno priti med vas, v katerokoli delovno sredino. In tako zavzete, neposredne razprave kot je bila danes na vaši konferenci, tudi nisem nikjer doživel. To je samo potrdilo, da je vaša sindikalna organi- Konference sta se udeležila tudi predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kem in glavni direktor Avtoelektrike Jože Eržen. jele spremembe in dopolnila pravil OOS TOZD in DSSS, pravilnik o knjigovodstvu OOS, stališča konference OOS za uresničevanje določenih pravic delavcev, katerih realizacija se financira iz sklada skupne porabe in iz članarin OOS. Prav na tem področju mora sindikat še nadaljevati zastavljene cilje in spremeniti ter dopolniti nekatera stališča KOOS. Obravnavane so bile tudi pripombe na predlog poslovnika KOOS SOZD Iskra, skratka da so bile organizirane vse akcije in sodelovanje za obravnavo vseh predlogov samoupravnih sporazumov, ki so bdi v tem obdobju sprejeti. KADROVSKA POLITIKA Na področju kadrovske politike je bila organizirana obravnava predloga Zakona o usmerjenem izobraževanju, na nivoju vseh TOZD in DSSS, zbir podanih pripomb pa je bil posredovan OO ZSS Nova Gorica. Predsednik je nato podčrtal izobraževanje in informiranost in povedal, da so se vsi člani izvršnih in nadzornih odborov ter vodje sindikalnih skupin udeležili seminarja, nekateri pa tudi politične šole za sindikalne delavce. Tudi na področju predkongresnih dejavnosti je bilo živahno, le na področju kulturne dejavnosti je premajhno zanimanje, predvsem velja to za. razne prireditve, namenjene članom kolektiva. zacija na pravi poti, kjer delavci usklajujejo in se dogovarjajo za skupne interese, za dobrobit nam vsem“. Predsednik Kern je spregovoril še o delegatskem sistemu, o delitvenih odnosih o varstvu pri delu, socialni varnosti itd. Za dosedanje delo se je zahvalil staremu vodstvu in pozval novoizvoljeno k še bolj uspešnemu delovanju v tej mandatni dobi. Konferenco sta pozdravila tudi član predsedstva občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica Franc Vodopivec in glavni direktor Jože Eržen, ki je v daljši razpravi opozoril še na nekatere najaktualnejše naloge, ki stojijo pred novim vodstvom. SPREJET PROGRAM DELA Ta je dokaj bogat in „posega“ prav na vsa področja skupnega pomena. Naštejmo le nekatere: Samoupravna organiziranost, dosledno uveljavljanje sistema samoupravnega planiranja, ustvarjanje in delitev dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, izvajanje aktivnosti s področja povezovanja v okviru reprodukcijskega procesa proizvajalčev avtomobilske industrije, izvedba gospodarske stabilizacije, povečanje produktivnosti dela, upoštevati družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike, stalno spremljanje in seznanjanje zaposlenih v konceptu in planih LO in DSZ, posebno skrb rekreaciji in od- (Nadaljevanje na 4. strani) INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Novo sindikalno vodstvo (Nadaljevanje s 3. strani) dihu delavcev, pospeševanje reševanja stanovanjske problematike delavcev in sodelovanje s sindikalnimi predstavniki - finalisti ter z ostalimi sindikalnimi delavci v občinah in SOZD Iskra. NOVO VODSTVO Delegati so izvolili novo vodstvo konference osnovnih organizacij sindikata Iskre - Avtoelektrike Nova Gorica. Za predsednika, ki je istočasno tudi predsednik predsedstva so izvolili Draga Novaka iz TOZD — Tovarne velikih zaganjalnikov, podpredsednik za družbenoekonomske odnose in samoupravljanje je postal Rajko Komac iz TOZD — Tovarne vžigalnih tuljav v Bovcu, podpredsednik za -' Drago Novak predaja knjižno darilo dosedanjemu predsedniku Zmagu Lasiču. družbene aktivnosti sindikata pa je Jože Vodopivec, dolgoletni sindikalni delavec iz TOZD — Tovarne delovnih sredstev. Zbrani delegati so potrdili tudi predlog za delegate v predsedstvo KOOS, člane nadzornega odbora, člane komisij, ki delujejo pri konferenci, izvolili pa so tudi 3 delegate v KOOS SOZD Iskra. BRZOJAVKA TOV. TITU Ob zaključku seje so delegati z dolgotrajnim ploskanjem pozdravili brzojavno pismo, ki so ga poslali našemu dragemu tov. Titu. V njem so zapisali, da mu pošiljajo delavske po- pa je to tudi izmenjava izkušenj med razstavljalkami, ki jih je bilo 33. Razstavile so predvsem ročna dela: vezenine, pletenine, čipke, gobeline tapiserije. Prikazale so tudi svoje kulinarične izdelke, s katerimi razveseljujejo svoje domače in celo del jamarske opreme — doma izdelane, je bilo zaslediti med eksponati. Člani kolektiva so si razstavo z zanimanjem ogledali. Bila je resnično prijetna poživitev, ki bo, ne nazadnje, prispevala svoj delež k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. Člani kolektiva so izrazili misel, da naj bo pričujoča razstava spodbuda za vsakoletno tovrstno prireditev, ki se je naj s svojimi deli udeležijo vsi člani kolektiva. Alojz Zorjan DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ Razstava ročnih del v TOZD AET Tolmin. Drago Novak. zdrave in najboljše želje za čimprejšnje okrevanje. Obljubili so tudi, da si bodo še naprej po svojih najboljših močeh prizadevali za krepitev socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter neuvrščenosti. Dosedanji predsednik Lasič je podaril vsem „starim“ predsednikom osnovnih organizacij knjižno darilo, saj so si s svojim vestnim in prizadevnim delom v tej mandatni dobi to vsekakor zaslužili. Novoizvoljeni predsednik Drago Novak se je zahvalil staremu vodstvu za dosedanje delovanje in obljubil, da se bo skupaj s predsedstvom konference prizadeval za še boljše delovanje. V zahvalo za prizadevanje pa je podaril Zmagu Lasiču ,,Monografijo Edvarda Kardelja11. Marko Rakušček TOZD AET TOLMIN Praznovanje dneva žena V TOZD AET v Tolminu so delavke v počastitev svojega praznika organizirale razstavo svojih ročnih del. Namen razstave je bil prikazati kolektivu aktivnosti žena, v prostem času, ki jim ostane poleg delovnih, družbenih in družinskih obveznosti. Seveda Z zasedanja DS DO V sredo, 12. marca 1980 se je delavski svet delovne organizacije Iskra Elektromehanika zbral na svojem rednem zasedanju. Program dela je obsegal poročilo centralne inventurne komisije o popisu sredstev in virov sredstev na dan 31. 12. 1979, poročilo o poslovanju delovne organizacije v letu 1979 in predloge poslovnega odbora. DS je po poročilu centralne inven- sobljene strokovne delavce, kontinu-turne komisije ugotovil, da evidenca irana. inventura pa bo morala med nad osnovnimi sredstvi in drobnim inventarjem ni zadovoljiva. V posamez- mavmii ^bfii tro-| Kompleksna analiza poslovanji DO ^ I- 1979 še ni v celoti izdelana, zato ^legati tudi niso razpravljali na osno-V| pisanega gradiva. Seveda pa so na v°lio že precej točni podatki, ki omo-Sočajo pregled nad delom tdmeljnih °rganizacij v omenjenem obdobju, 'an celotnega prihodka DO razen v 'OZD Antene Vrhnika in Tovarna elektromotorjev Železniki ni bil izpolnjen. Poprečje, ki velja za celotno DO, 16 93 % izpolnjevanje, presegli pa so ga da Vrhniki (110,6%) in v Železnikih 004,5%). Najslabše so izpolnili plan vTOZD TGA Reteče, le 63 %. Tudi področje dohodka Delovne organizacije govori o nedoseganju DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ plana, čeprav je celotni rezultat nekaj boljši. DO kot celota je 99 % izpolnila načrt doseganja dohodka. Presegli so ga na Vrhniki (150%), v Retečah (113%), Železnikih (107%) in Idriji (105%). Predvideni dohodek so najslabše realizirali na Pržanu s 77 % , za 7 % pa so bili pod planom tudi v Sežani. Zanimivo je tudi, kakšna je bila rast osebnih dohodkov v Delovni organizaciji. Predvidena masa iz izplačevanja OD je bila izpolnjena 98 %, kar predstavlja v primerjavi z letom 1978 26,5 % povišanje. Najbolj so planirani obseg sredstev za OD prekoračili v Idriji (za 6%), prekoračili pa so plan Tozd tel Seja 00 sindikata Novo izvoljeni izvršni odbor osnovne organizacije zveze sindikata TOZD ‘EL se je že drugič sestal na svoji tedni seji. Izmed točk dnevnega reda to največ pozornosti posvetili opravljenim aktivnostim ob zaključnem tačunu za lansko leto. Pri tem je bilo uRotovljeno, da so rezultate gospodarjenja najprej obravnavali samoupravni Z zasedanja DS 00 (Nadaljevanje s 4. strani) to je zniževanju stroškov, racional-nejši porabi materiala, povečanju prodaje, dobremu finančnemu planiranju, skrajševanju proizvodnih procesov in Predvsem izvozu. •Člani DS so poudarili, da rešitev in kakršnekoli pomoči zunaj Iskre ne gre ;cej g0- osti Inje ini) iskati. Vsak izmed nas mora stremeti za tem, da bo plan uresničen - to pomeni, kar najbolje izkoristiti delovni čas, v delo pa vložiti vse svoje znanje in sposobnosti. E_ K. ! 'i Emilu Lenarčiču v slovo Globoko ms je pretresla vest, da je sredi neumornega dela omahnilo tvoje mlado življenje. Bil si miren in tih toda pri izpolnjevanju delovnih obveznosti zelo delaven in dosleden. Vedno si bil pripravljen pomagati drugim, če je bilo potrebno. Ne moremo si predstavljati, da te ni več med mmi. Ko vidimo prazno delovno mesto se z žalostjo zavedamo resnice. Tvoj poslednji odhod je tako hud udarec za tvoje najbližje in tudi za nas. Sočustvujemo s tvojimi sorodniki, tebi pa se zahvaljujemo za vse dobro kar si storil za ms. Emil, vedno se te bomo spominjali! Sodelavci TOZD „VEGA“ organi, družbenopolitične organizacije, strokovne službe, sindikalne skupine ter na koncu zbori delavcev. ■ Poročilo individualnega poslovodnega organa je bilo pravočasno, celovito, strokovno, razumljivo ter povzeto po navodilih iz gospodarskega vestnika. Izvršni odbor je tudi ugotovil, da osebnih razprav ni bilo, da so bili plani doseženi, rezultati gospodarjenja ugodni, predlagani ukrepi pa sprejemljivi. Realizirani so bili tudi sprejeti ukrepi iz obravnave zaključnega računa za leto 1979. Pri uresničevanju planov ni bilo večjih odstopanj, le pri planu izvoza in uvoza. Oba plana namreč nista bila dosežena, vendar stanje ni problematično, saj je razmerje uvoz — izvoz v korist izvoza. Rast dohodka v letošnjem letu je 48 %, osebnih dohodkov 33 %; s tem pa je tudi izvršni odbor ugotovil, da smo se držali reso-lucijskih ukrepov. Pohvalno je to, da so v letošnjem letu namenili še dodatna sredstva za reševanje pereče stanovanjske problematike. Spremenili so tudi posamezne dele gospodarskega načrta za leto 1980 in ga prilagodili resolucijskim ukrepom. Pomembna je tudi pozornost izvedbi varčevalnih ukrepov, rasti dohodka ter večja namembnost sredstev za razvojno dejavnost. izvršni odbor je obravnaval tudi poročila o bolniški odsotnosti delavcev temeljne organizacije. Pri tem je ugotovil, da je bolniška odsotnost narasla za 0,2 % in da se je norma pri delavcih zmanjšala za 1,5%. Zaradi tega naraščanja bolniške odsotnosti je izvršni odbor zadolžil odbor za družbeni standard in varstvo pri delu temeljne organizacije, da to prouči in da da poročilo o vzrokih bolniške odsotnosti ter ukrepih za njeno zmanjševana. Ce lahko iz dmge seje izluščim še eno pomembno točko, potem je to vsekakor obravnava za četrto skupščino Kluba samoupravljalcev Jesenice. Klub samoupravljalcev bo na svoji seji razpravljal o oblikah in vsebini seminarjev za usposabljanje delegatov na vseh področjih samoupravnega delovanja. Izvršni odbor je bil mnenja, da v programu manjka razvojna opredelitev seminarjev, pa tudi okrogle mize bi morale biti časovno opredeljene. Zavzemal se je tudi, da se organizirajo posebni seminarji za potrebe temeljne organizacije, s tem da naj bi bili ti seminarji organizirani v izredno kratkem časovnem obdobju po opravljenih volitvah, ki nas čakajo v prihodnje. Za delegata sindikalne konference delovne organizacije Iskre Elektro mehanike Kranj sta imenovana Tomaž Pohar in Ljubo Špendov, potrjen pa je bil tudi predlog kandidature za predsednika občinskega sveta ZSS Jesenice Branka Iskre, hkrati je izvršni odbor potrdil nadaljevanje mandata člana občinskega sveta ZSS Jesenice Alojza Juga. A. J. tudi v Železnikih in sicer za 4,8%. Vse ostale temeljne organizacije niso realizirale plana OD, razen na Vrhniki, kjer je načrt 100% uresničen. Največja odstopanja so zabeležili na Pržanu, kjer so izplačali le 88,7 % predvidenih sredstev za osebne dohodke, v Retečah 97,5 % in v Sežani 99 5. Slab rezultat je DO zabeležila na področju akumulacije. Izpolnjeno je 60 % predvidenega obsega sredstev, to pa pomeni v primerjavi z letom poprej 29 % rast. Slabi rezultati so tudi na področju izločanja sredstev v sklade skupne porabe. Kritično je stanje zlasti na Pržanu in v Sežani. Podatki o proizvodnji letošnjih prvih dveh mesecev kažejo na zelo slab začetek leta. Plan so s 44 % presegli na Vrhniki, kjer so pri nekaterih izdelkih zabeležili celo 300% realizacijo, pri nobeni skupini izdelkov pa ne beležijo zaostajanja za planom. Nekaj več kot 1 % so nad planom tudi v Železnikih, kjer pa so pri nekaterih izdelkih v zaostanku za planirano proizvodnjo. Vse ostale TOZD plana ne dosegajo. Najslabše je stanje v Sežani, kjer so realizirali le tri četrtine predvidenega proizvodnega obsega, na „dru-gem" mestu je Idrija z 82 %, sledita pa1 še TOZD TV Pržan s 85 % in Tovarna gospodinjskih aparatov Reteče, ki za 10% zaostaja v primerjavi s planom. Zelo slabo poteka tudi izpolnjevanje prodajnega plana. Za celotno DO velja, da je v primerjavi z. letnim prodajnim planom v zamudi za 1,7 %. Preseganje plana je zabeleženo na Vrhniki, kjer so prodali kar za 16% več od planirane vrednosti, nekaj nad planom so tudi v Železnikih in v TOZD TGA, ostale TOZD pa načrtovane vrednosti prodaje ne dosegajo. S tem v zvezi je direktor TOZD Prodaja opozoril, da bi s tako zastavljenim trendom, če bi brez sprememb potekali do konca leta, ob zaključku beležili kar 15% zaostajanje za planom. Izpad prodaje izvira iz nerealiziranega fizičnega obsega proizvodnje. V razpravi se je izkristaliziralo mnenje, da s takšnim delom, ni več moč naprej. Osnovni krivec za slabe letošnje rezultate je neproizvodnja, ki pa v precejšnji meri izvira v neipolnje-vanja dogovorjenih sklepov. Glavni direktor DO Simon Primožič je v zvezi s tem poudaril še zlasti zahtevne naloge na področju izvoza in uvajanja novih izdelkov. Ta proces poteka bistveno prepočasi, isto pa velja tudi za proces naraščanja produktivnosti. Svoje mnenje v zvezi z relativno slabimi rezultati je prispeval tudi Poslovni odbor DO, ki je lansko poslovanje ocenil kot slabše v primerjavi s poslovanjem v letu 1978. PO je delegatom delavskega sveta namenil tudi priporočilo, da je v letošnjem letu potrebno bistveno več pozornosti nameniti doslednemu izvajanju s planom dogovorjenih nalog, hkrati pa vse sile usmeriti v čimvečje povečevanje obsega izvoza. V nadaljevanju zasedanja so delegati ocenili tudi informacijo o vključevanju v stabilizacijska prizadevanja. Osnovni ustalitveni ukrepi naj bi temeljili zlasti na zmanjšanju vseh vrst stroškov, doslednejšem izpolnjevanju plana, zmanjševanju zalog reproma-teriala, pa tudi na zmanjševanju zalog nekurantnega blaga. V TOZD je še vedno preveč prisoten pojav kopičenja precejšnjih zalog nesortiranega repromateriala in neenakomernih zalog. ^Posledica tega je največkrat pomanjkanje za trenutno proizvodnjo ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n.sol.o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA ŠTEVCEV KRANJ razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA TEHNIČNE KONTROLE Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri — 5-letne delovne izkušnje — znanje tujih jezikov Kandidati morajo izpolnjevati tudi po-gojei, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj. Za razpisana dela in naloge velja 4-letna mandatna doba. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako „za TOZD ŠTEVCI". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sklepu DS TOZD Števci. Z zasedanja DS DO Široka potrošnja. najpotrebnejših materialov in velike zaloge nepotrebnih. Delegati so obravnavali tudi dokument sprememb in dopolnitev planskih aktov, ki je bil izdelan na ravni SOZD Iskra, v zvezi s tem pa opozorili na manjkajoči dokument na ravni DO. Po mnenju delegatov dokumentacija sama po sebi sicer ni bistvena, je pa toliko pomembnejše ravnanje vseh delavcev, ki sami najbolje vidijo, kje so neizkoriščene rezerve za uspešnejše izvajanje gospodarske stabilizacije. V zvezi z izdelavo srednjeročnega plana DO Široka potrošnja so delegati sprejeli informacijo o stanju v posameznih TOZD. Skupna ocena je, da je na tem področju že precejšnja zamuda, dokument pa bo po tehnični plati zrel za obravnavo predvidoma v aprilu. Po končanih obravnavah v TOZD naj bi se maja izdelal dokončen program. Takšen je bil tudi sklep Poslovnega odbora DO, ki ga je posredoval delegatom na zasedanju delavskega sveta. V nadaljevanju zasedanja so delegati ocenili delo sanacijske komisije v TOZD Montaža Idrija. Delo so ocenili kot zelo uspešno, hkrati pa na priporočilo članov te komisije podaljšali mandat komisije še za letošnje leto. Glede na dosežene dobre uspehe bomo o poteku sanacije v Idriji poročali v posebnem prispevku. Pod to točko dnevnega reda so delegati sprejeli odločitev TOZD Sprejemniki Sežana, da se prične s sanacijo stanja. Določili so sanacijsko komisijo za pripravo elaborata v sestavi Peter Grčar (DSSS Široka potrošnja), Štefan Dolhar (DSSS SOZD Iskra) in Jože Sedmak (TOZD Sprejeminki Sežana). Pred zaključkom sestanka so delegati potrdili še predlog statutarnega sklepa za razpis volitev za člane delavskega sveta DO in članov odbora za samoupravni delavski nadzor DO, imenovali pa so tudi komisijo za izdelavo osnutka aktov za dokončno formiranje TOZD Prodaja. Člani komisije sd Janko Dobre (DSSS), Peter Če-mažar (DSSS), Tone Mohorič (DSSS), Jože Vidic (DSSS), Jože Cvetek (Prodaja) in Franc Anžič (Prodaja). Stane Fleischman Ocenili so lansko poslovanje Poslovni odbor DO Široka potrošnja je na sestanku v Škofji Loki 12. marca ocenil poslovanje Delovne organizacije v preteklem letu in obravnaval informacijo o poslovanju v januarju in februarju letošnjega leta. Člani so lansko poslovanje ocenili slabše v primerjavi z letom poprej. Kritično so ocenili zlasti slabo izpolnjevanje planskih nalog in s tem v zvezi sprejeli sklep oz. priporočilo, ki so ga posredovali tudi delavskemu svetu DO. V njem poudarjajo zlasti pomembnost izpolnjevanja planskih obveznosti, posebno mesto pa namenjajo tudi skrbi za povečevanje izvoza. Na sestanku so člani obravnavah tudi stanje na področju sprejemanja dokumentov srednjeročnega načrta DO za obdobje 1981 - 1985. Sprejeli so sklep, da je potrebne dokumente potrebno pripraviti do konca marca, v aprilu bo potrebno izpeljati obravnavo po vseh TOZD in DSSS, na osnovi pripomb na predloge dokumentov pa bi v maju lahko izdelali dokončni sporazum. Poslovni odbor je obravnaval tudi potek sanacije v TOZD Montaža elektromotorjev Idrija. Pozitivno je ocenU dosedanje delo sanacijske komisije in sprejel stališče, da sanacija še ni končana. V zvezi s tem so člani PO delavskemu svetu DO posredovah stališče, da se članom sanacijske komisije podaljša mandat še za letošnje leto. Obravnavah so tudi stanje v TOZD Sprejemniki Sežana in potrdih odločitev kolektiva, da se prične s sanacijo stanja. Delavskemu svetu so posredo-vah tudi stahšče o sestavu komisije za izdelavo sanacijskega elaborata. V okviru sestanka so člani Poslovnega odbora obravnavah tudi sklep o razpisu vbhtev in izdelali stahšče o formiranju TOZD Prodaja. KS ZSMS DO ŠIROKA POTROŠNJA Odziv na sklepe GK ZKJ Pred nedavnim je bila v ospredju pozornosti razprava članov CK ZKJ o vprašanjih dela Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Referati vrste uglednih družbenopolitičnih delavcev so odkrito pokazali na vrsto slabosti in dobrih strani v delu mladinske organizacije, nakazali pa so tudi nekaj možnih poti za razreševanje težav. Skupna pa je bila predvsem ugotovitev, da vse možnosti, ki jih teoretično organizirana mladina ima, še zdaleč niso izkoriščene, da aktivnost članov ZSMS ni ustrezna njihovemu številu. Kakšen odziv je imelo zasedanje CK ZKJ na mladino Široke potrošnje nam je v kratkih besedah pojasnil predsednik KS ZSMS Široka potrošnja Tone Pušar. v__________________________________y Je tudi za mladino Široke potrošnje značilen razkorak med številom članov in njihovim delom? „V enem izmed referatov, ki so bih prebrani v okviru zasedanja CK ZKJ sem zasledil stavek, da je mladina zrcalo družbe. S to ugotovitvijo se popolnoma strinjam, saj je resnična tudi za našo plat vključevanja v delo samoupravnih in družbenopolitičnih organov in organizacij. Iz gradiva za zasedanje je moč razbrati ugotovitve, ki v veliki meri veljajo tudi za našo mladino — ni moč pričakovati, da se bo znašel nekdo, ki bo mladino po- tiskal v ospredje, ki jo bo vključeval v različne samoupravne in podobne akcije. To moramo storiti sami, to pravzaprav tudi počnemo, nekje bolj, drugje manj uspešno in prizadevno." Verjetno pa ste nekatera stališča tudi kritično ocenili? „Pravzaprav je takih nekoliko vprašljivih stališč več. Eno od njih je vključevanje mladincev v obrambo priprave in SLO. Razen vključevanju JLA za mladino domala ni druge možnosti, vse ostalo je bolj ali manj v domeni SZDL, čeprav bi se seveda lahko mladina tja drugače vključevala. Osnovna kritična pripomba v zvezi z referati iz zasedanja CK pa je v razdelitvi mladine. Gre predvsem za to, da mladina predvsem ni bila razdeljena glede na področja delovanja. Vse preveč se je govorilo le o mladini v različnih šolah in izobraževalnih institucijah, vse premalo pa je bilo govora o mladini v združenem delu. To področje pa nas seveda najbolj zanima. Nekaj kritičnih misli se mladincu v združenem delu lahko utrne tudi ob kritičnih besedah na račun politike štipendiranja. Za slabe ali nepravilne usmeritve vsaj v našem okolju mladina res ni kriva — lahko pa bi se bolj angažirala pri oblikovanju te pohtike!" cp INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO. LJUB LJANA Nekaj pomembnejših poslovnih rezultatov Poleg ekonomskega je na prvem mestu samoupravni razvoj naše DO. V letu 1979 smo oblikovali nove TOZD v Šentjerneju, izvedli postopek za imenovanje kolektivnega poslovodnega organa, utrdili vsebino svobodne menjave dela in se dogovorili o nadaljnjem delu na tem področju. Čeprav je imela TOZD Keramika negativen rezultat (stanje se v TOZD stabilizira) so rezultati DO kot celote dobri. Kljub uspešni izpolnitvi plana dohodka, pa ne moremo biti zadovoljni z izpolnitvijo fizičnega obsega proizvodnje in z izvozom. Prav ta dva elementa pa imata v planu za leto 1980 poseben poudarek. Tudi izpolnjevanje srednjeročnega plana je dobro, saj tako kot za leto -1979, presegamo vse planirane elemente finančnega značaja (CP, DOH, ČD, AK). Razmerje med celotnim prihodkom in dohodkom ter struktura CP v letu 1979: Za proizvodnjo se poslužujejo cenene delovne sile in odtod tudi skrivnost nizkih cen. Vendar je treba vedeti, da smo z mehanizacijo in avtomatizacijo nekje na repu. Ob vsem tem pa navzlic težavam položaj ni kritičen. V letošnjem letu načrtujemo precejšnje povečanje proizvodnje in vsestransko zmanjšanje stroškov, seveda zlasti tistih, na katere imamo vpliv. Tako bomo svoj program dosegli predvidoma s potrebno akumulacijo in gospodarjenje normalizirali. Z dvigom produktivnosti in izboljšanjem organizacije dela bomo naredih precej, še več z zmanjšanjem izmeta in uporabo cenejših in dostopnejših materialov. Tako bomo dosegli položaj, ki smo ga v Šentjerneju navajeni - poslovali bomo z lepim dohodkom in pridnimi rokami. Nov in sodobno urejen prizidek v TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku, kjer bo letos proslava dneva Iskre in dneva borca. V naših izdelkih je več vloženega pomeni, da sedaj ne delamo produk-dela kot to velja za celotno Iskro. To tivno, saj veliko izvažamo in imamo v narekuje, da bomo morali v prihod- okviru Iskre najboljšo zunanjetrgovin-njem obdobju več vlagati v nove te- sko bilanco, hnologije v avtomatizacijo, kar ne Dinamika realizacije proizvodnje 1979 Pomembnejfti kazalci poslovanja DO v mio din ITAL. 78 REAL.79 IND P RTU Z. 836 j 1.110 133 CP 839 , 1.169 139 1)011 444 560 126 nnn | 261 344 132 AK j 36 j 55 153 IZVOZ ! 170 196 m j ST.ZAPj 3.069 j 3.209 105 j Kljub temu, da plana proizvodnje cije 1978, kar pa predstavlja lep uspeh nismo v celoti dosegli je realizacija v vseh TOZD in DO kot celote, letu 1979 za 33 % večja od prealiza- O. Zorn TOZD POTENCIOMETRI IN HIBRIDNA VEZJA ŠENTJERNEJ Kljub težavam optimisti V TOZD Potenciometri in hibridna vezja smo začeli čisto samostojno gospodariti šele letos z novim letom, ko smo postali samostojna TOZD. Vendar smo imeli lasten obračun gospodarjenja že prej, saj smo bili dokaj samostojna delovna enota v okviru šentjernejske Iskre. Vse tri delovne enote, sedanje TOZD so lansko poslovno leto zaključile z negativno bilanco, ker smo ustvarili premajhen celoten dohodek. Vendar smo primanjkljaj pokrili z lastnimi rezervami in tako začeli samostojno gospodariti, sicer skromno, vendar z optimizmom. Naša TOZD Potenciometri in hibridi je prišla v težaven položaj zaradi nizke produktivnosti, saj smo dosegli fizični obseg programa proizvodnje le z dobrimi 80 %. Vidna so sicer prizadevanja za dvig produktivnosti, saj smo vseeno naredili dobrih 30 % več 'vot leto poprej. Pa še to je bilo pre-aalo. Proizvodnja ni dosegala zelo ‘litre rasti stroškov, ki žal nezadržno rastejo. Repromaterial se nenehno draži, dajatve rastejo in tudi osebna ter skupna poraba. Precej smo porabili za nakup stanovanj, kar je bilo že neodložljivo, a tudi osebni dohodki so prerasli predvidevanja in začrtano rast. Vendar moramo vedeti, da so bili še vedno pod Iskrinim povprečjem in ne dosegajo potrebne rasti. Kje so vzroki za tak položaj? Odgovor je enostaven. Preveč je še ročnega dela. Narava dela v proizvodnji potenciometrov je taka, da zahteva zlasti mnogo „živega dela“ v montaži, Predsednik DS TOZD Potenciometri in hibridi Franc Zičkar ki je po obsegu večji del opravljenih nalog. Avtomatizacija pri tako širokem asortimentu proizvodov - razUč-nih izvedb potenciometrov pride v poštev samo delno, saj bi sicer bila vlaganja v opremo večja od ustvarjene storilnosti. Drugo vprašanje je trg. Večino potenciometrov izvozimo na konvertibilno področje, kjer vlada neusmiljena konkurenca, tako v cenah, kot tudi v kvahteti. Konkurenti z Daljnega vzhoda so takorekoč preplavili tržišče s svojimi poceni in visokokvalitetnimi elementi. Poleg železnega programa v proizvodnji potenciometrov pa bomo naredili, oz. smo jih že, potrebne korake za pridobivanje dohodka tudi drugod. Tu naj omenim intenzivna prizadevanja za povečanje zmogljivosti v hibridnih vegih. Tu bomo s precejšnjim vlaganjem visoko dvignili proizvodnjo. To pa bo gotovo odločilno vplivalo na dobro poslovanje, saj so hibridna vezja zelo iskan artikel, ki gre dobro v denar.. Vse večanje proizvodnje, tega programa bomo opravili v sedanjih prostorih in za proizvodni prostor praktično ne bo investicij. Tudi z uslugami si pomagamo povsod, kjer imamo proste zmogljivosti. Zlasti v naših strojnih delavnicah in v orodjarni naredimo mnogo uslug za zunanje naročnike. Tako so vse zmogljivosti dobro zasedene in tudi tu si obetamo obrat na bolje. Naj omenim še proizvodnjo tekočih kristalov, ki jih bomo začeli proizvajati že letos. To je pri nas „svež“ izdelek in ni bojazni za tržišče. Taka „pomladitev“ programa je dobrodošla za proizvodnjo in strokovni kader, še več pa pričakujemo od tega izdelka v prodaji, ker je zanj veliko zanimanje. Franc Žičkar ISKRA COMMERCE TOZD UTORI ŠENTJERNEJ: Joža Vrhovškova je najstarejša delavka v delovni enoti Industrijske elektronike v Kostanjevici. Najstarejša po stažu in letih. Dela v kontroli vžigalnikov. Ko sem šel mimo nje, je rekla, da le preveč „bliskam po tamladih", zato sem popravil svojo napako. ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n. sol. o. Ljubljana TOZD NAPRAVE IN ORODJA, n. sub. o. Ljubljana, Stegne 17 objavlja potrebo po sklenitvi delovnega razmerja za opravljanje del oziroma nalog: 1. REZKANJE za orodja, opremo in nadomestne dele 2. BRUŠENJE za orodja, opremo in nadomestne dele 3. STRUŽENJE strojnih delov 4. TEHNIŠKO RISANJE strojnih delov in orodij Pogoji: pod 1., 2. in 3.: končana poklicna šola ustrezne smeri ter zaželjena urejena vojaščina in delovne izkušnje v poklicu pod 4.: osnovna šola, opravljen tečaj za tehniške strojne risarje, prednost pri izbiri imajo kandidatke, zaželjene delovne izkušnje. S kandidati se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in preskusnim delom 60 dni. S stanovanji TOZD ne razpolaga. Pisne prijave z dokazili sprejema na naslov: ISKRA IEZE, TOZD Naprave in orodja, Ljubljana, Stegne 17, petnajst dni po objavi. Doslej uspešno, tako tudi v prihodnje? Pred dnevi je bila v Ljubljani konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov v Iskri Commerce. Po otvoritvi konference in izvolitvi organov je Vladimir Likar posredoval poročilo 10 OOOS o delu sindikata tega kolektiva v minulem obdobju. To poročilo posredujemo v našem glasilu v celoti. Obsežna razprava, v njej je sodeloval tudi predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kem, je opozorila na številne uspehe pa tudi nekatere probleme, ki so pestili delavce Iskre Commerce v minulem obdobju. Po razrešitvi dosedanjega 10 OOS in komisij so delegati izvolili novi izvršni odbor, predsednika in namestnika ter komisiji za šport in rekreacijo ter za družbeno-ekonomske odnose in razvoj samoupravljanja. Novi predsednik izvršnega odbora je postal večletni vodilni delavec v Iskri Commerce Ivo Virtič. Na konferenci so izvolili tudi delegate za sindikat SOZD Iskra. To so poleg predsednika Iva Virtiča še Vitoš Valenčič in Vojko Lendero. Udeleženci srečanja so. v nadalje-vanju poslušali poročilo o prihodnji POROČILO O DELU IZVRŠNEGA ODBORA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA ISKRA COMMERCE Izvršni odbor Osnovne organizacije sindikata Iskra Commerce je v svoji štiriletni mandatni dobi odigral predvsem svojo ko-ordinativno vlogo med posameznimi TOZD znotraj delovne organizacije Iskra Commerce, navzven pa z 10 OOS SOZD Iskra ter v sodelovanju z občinskim svetom zveze sindikatov. Vloga 10 OOS IC je bila zlasti vidna pri usklajevanju stališč o vprašanjih, ki so interes vseh delavcev v delovni organizaciji; pri sprejemanju stališč o vprašanjih, ki so predmet samoupravnega sporazuma o združevanja TOZD v DO in drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih delavci posameznih TČZD sprejemajo v svoji delovni organizaciji; pri usklajevanju vseh ostalih vprašanj, ki so skupnega interesa in pomena vseh zaposlenih v delovni organizaciji in SOZD Iskra. Značilne za predhodno obdobje so velike spremembe v samoupravnih odnosih in položajih delavcev IC, saj je DO doživela temeljito samoupravno preobrazbo z zdru-ževanjem posameznih delov delovnega pro-česa v samostojne TOZD. Sindikat DO je v tem času aktivno sodeloval tako pri sami izdelavi SaS o združevanju delavcev V TOZD, kakor pri vodenju razprav in sprejemanju sporazumov. Sindikat kot podpisnik tega sporazuma je v tej akciji stremel predvsem za tem, da so sporazumi razumljivi in vsebinsko popolni, da izražajo neposredne odnose, potrebe, pravice in dolžnosti in interese vseh delavcev. 10 OOS IC je tudi aktivno sodeloval s samoupravnimi organi (delavski svet, disciplinska komisija in sam. del. kontrola) in njenimi neposrednimi izvršilnimi organi (skupni odbor za gospodarska vprašanja in medsebojna razmerja) v vlogi za zagotavljanje izvajanja določil samoupravnih sporazumov na ravni DO, oz. TOZD predvsem v zadevah družbenoekonomskega značaja, samoupravnega planiranja, vprašanjih pravic in obveznosti, ki izvirajo iz združenega dela in delitve dohodka ter sredstev za osebne dohodke. V tem obdobju so se glede na gospodarska gibanja sprejemali sanacijski stabilizacijski programi, v cilju pravičnejšega nagrajevanja smo sprejeli SaS o delitvi sredstev za OD z razvidom del in nalog, kjer pa bo do končnega cilja potrebno veliko usklajevanje, preverjanje že vrednotenih del in odpravljanja napak. Lahko trdimo, da so bili vzpostavljeni vsi sistemi delegatskega in neposrednega odločanja, vendar je večkrat trpela kvaliteta dogovarjanja zaradi subjektivnih ali objektivnih, pa tudi upravičenih in neupravičenih vzrokov. V takih primerih opažamo, da samoupravno življenje, predvsem pa vloga delegatskega sistema še ni v celoti zaživela. Svojo vlogo je 10 OOS IC odigral tudi pri volitvah delegatov v samoupravne organe DO IC, SOZD Iskra in razne SIS zunaj DO. 10 je evidentiral in predlagal delegate na kandidacijskih konferencah, preverjal usposobljenost posameznih delegatov za samoupravne funkcije, skupaj z ostalimi DPO v DO, poslovodnimi in samoupravnimi organi usmeritvi dela sindikalne organizacija v Iskri Commerce, spregovorili o vlogi sindikatov ob volitvah v sindikalne organe ter imeli na dnevnem redu še nekaj vprašanj. Poročilo o delovni usmeritvi konference v prihodnje bomo objavili v naslednji številki našega tednika,- skušal zagotoviti ustrezno strukturo z organom IC in skrbel za zakonitost poteka volilnih postopkov. V omenjenem postopku se je večkrat pojavil problem časovnih rokov, kar pa je z ozirom na heterogenost naše DO in lokacijsko razdrobljenost tudi objektivna težava, ki jo je potrebno v bodoče upoštevati v veliko večji meri in to z vseh nivojev v DO in sicer samoupravnega, sindikalnega in poslovodskega. Svojo aktivnost je 10 OOS IC dal tudi v KO OOS SOZD Iskra preko svojih delegatov, pa tudi preko funkcij, .saj je bil predsednik IO OOS IC istočasno tudi namestnik predsednika KO OOS SOZD Iskra. Tu gre predvsem za koordinacijsko vlogo med posameznimi DO SOZD Iskra, za usklajevanje stališč pri izdelavi, razpravah in sprejemanju SaS na ravni SOZD (SaS o združevanju DO v SOZD, SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD), nadalje za usklajevanje posameznih političnih akcij preko sindikata na poslovnem življenju, ki je interes vseh delavcev v SOZD Iskra (zunanje trgovinska dejavnost). Skupno dogovarjanje za izvedbo akcij s področja družabnosti, rekreacije, športa in kulture zajema predvsem organizacijo in izvedbo proslave dneva ISKRE, letnih in zimskih športnih iger Iskrašev, letovanje in dopusti delavcev v SOZD in tudi vloga ter vsebina časopisa Iskra, skratka gre za dejavnosti, ki so skupnega pomena za vse delavce na ravni SOZD Iskra. Sodelovanje z ostalimi DRO, poslovodnimi organi in sindikalnimi organi v družbeno političnih skupnostih lahko ocenimo pozitivno, čeprav so opazne razlike med posameznimi TOZD IC. Povezava med naštetimi znotraj OD je potekala skoraj v vseh primerih ustrezno glede na probleme, medtem ko moramo povezanost z organi v občinskem sindikalnem svetu oceniti kot zadovoljivo, saj se je le del naših OOS redno udeleževal sej na ravni družbenopolitičnih skupnosti. Razen naštetih dejavnosti je delokrog 10 OOS IC zajemal tudi vse ostale akcije, ki zadevajo interes vseh delavcev IC. To so zlasti športna srečanja, vsakoletni sprejem upokojencev, proslava novega leta, ,. marca, 1. maja, 29. novembra. V našti akcije je bilo vloženo precej dela, od orc niziranja pa do problema združenja sre . štev, ki je vedno predstavljal precejšnj ■ oviro, tako iz vidika števila dejavnosti ko tudi kvalitete. 10 OOS je sodelovanju z odborom za LO in DSZ aktivno posegel tudi na področja organiziranosti LO in zagotovitve DSZ v naši DO in skladno s tem je bila izdelana tudi varnostna ocena v DO IC. 10 OOS IC je aktivno sodeloval v izdelavi stabilizacijskega programa za leto 1980 preko skupnega odbora za gospodarske zadeve in medsebojna razmerja ter kasneje pri sprejemanju tega programa na zborih delavcev in delavskem svetu DO IC. Našteta področja delovanja sindikata zajemajo pravzaprav le del njegovih akcij, nadaljnja konkretizacija teh akcij pa je bila izvedena v okviru posameznih osnovnih organizacij sindikata ali sindikalnih konferenc na ravni TOZD. Lp 'K I ije >& ne i še ni ii ia- 0-cu ih »st di j °-z 1 ,a, | v a- d- ik re id e- e- j- > ), I 1-/* D s n n n n f i- | e - D j / t ) 1 ) li h ISKRA COMMERCE LJUBLJANA vabi k .sodelovanju nove sodelavce za oprav-ianJe naslednjih del s 3-mesečnim poskusnim rokom v TOZD ZUNANJI TRG Dva DIPLOMIRANA EKONOMISTA ali E LEKTROIN ŽEN IR JA v vodstvu direkcije izvoza, za vodenje in svetovanje pri komercialnih poslih za posebne namene pogoji: "" visoka ali višja izobrazba ekonomske ali elektro smeri 5 let delovnih izkušenj v stroki " opravljena ZT registracija ~~ aktivno znanje tujega jezika EKONOMSKEGA TEHNIKA ALI GIMNAZIJSKEGA MATURANTA v vodstvu direkcije izvoza, za statistično urejanje podatkov in izdelavo poročil Pogoji: ~~ srednja izobrazba ekonomske ali splošne smeri 2 leti delovnih izkušenj " zaželen tečaj za statistike ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA v vodstvu direkcije izvoza, za opravljanje stenografskih del Pogoji: srednja izobrazba administrativne smeri 2 leti delovnih izkušenj v stroki aktivno znanje stenografije ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA v vodstvu TOZD Zunanji trg, za opravljanje stenografskih del Pogoji: srednja izobrazba administrativne smeri " 2 leti delovnih izkušenj v stroki — aktivno znanje stenografije EKONOMSKEGA TEHNIKA, ELEKTROTEHNIKA ali GIMNAZIJSKEGA MATURANTA, za opravljanje administratlvno-komercialnih del pod nadzorstvom v direkciji izvoza — sektor 2 Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske, elektro ali splošne smeri 6 mesecev delovnih izkušenj1 v stroki EKONOMSKEGA TEHNIKA, ELEKTROTEHNIKA ali GIMNAZIJSKEGA’ MATURANTA, za opravljanje adminlstrativno-komercialnih del pod nadzorstvom v direkciji izvoza — sektor 8 Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske, elektro arti splošne smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj v stroki DO ISKRA INVEST SERVIS Tone Rihar — mojster transporta in dobre volje Po sodobno bi mu lahko rekli ..individualni poslovodni organ interesne delovne skupnosti Kufregor-kufredol". On je tisti, ki se je že neštetokrat selil in je opravil tudi brez števila selitev. 26 let je že v Iskri. .V delovni knjižici ima vpisanih neverjetno število let. Kaj pravite koliko? 46! In pri vsem tem je še vedno temnolas, neozdravljivo nasmejan, dobrovoljen, pripravljen vsakomur pomagati in vsak čas. Vedno ga vidiš v tisti značilni sivi halji, in kar naprej migota, prav kot kakšen paramecij v akvariju. Direktorji prihajajo in odhajajo, reorganizacije si podajajo roke, on pa ostane, naš Tone, zvest Iskri in sam sebi. Koliko ljudi poznaš v Iskri in koliko ljudi tebe pozna? Vse poznam in vsi me poznajo. Imaš več sovražnikov, ali prijateljev? Noben človek ne more imeti samih prijateljev, ampak mislim, da me vsaj v Iskri nobeden ne sovraži. Vsakomur rad napravim uslugo, če le morem? Tudi ženskam? (Pomenljivo se nasmehne, češ: ne boš me ujel, ne!) A, seveda tudi ženskam. Če hočejo, jim trikrat prestavim pisalno mizo, ha, ha. Prestavljaš, premikaš, seliš, prenašaš. Ja, kar naprej selim, nekaj prestavljam. Kdo bi se le še mogel sporimiti, koliko je že bilo teh selitev, od Linhartove in vse do stolpnice. Tega Dva EKONOMISTA ali E LEKTROIN ŽENI RJA, za vodenje izvoznih poslov zahtev-nejšega regiona v direkciji izvoza — sektor 2 Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali elektro smeri — 5 let delovnih izkušenj v stroki — opravljena ZT registracija — aktivno znanje tujega jezika EKONOMISTA ali ELEKTROINŽENIRJA, za vodenje izvoznih poslov zahtevnejšega regiona v direkciji izvoza —sektor 7 Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali elektro smeri — 5 let delovnih izkušenj v stroki — opravljena ZT registracija — aktivno znanje tujega jezika EKONOMISTA ali ELEKTROINŽENIRJA, za opravljanje manj zahtevnih komercialnih del v direkciji izvoza — sektor 4 Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske, elektro ali splošne smeri — 3 leta delovnih izkušenj v stroki — pasivno znanje tujega jezika DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA ali ELEKTROINŽENIRJA, za vodenje realizacij uvoznih poslov panoge v direkciji uvoza — sektor 2 Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali elektro smeri — 5 let delovnih izkušenj v stroki — opravljena ZT registracija — aktivno znanje tujega jezika EKONOMISTA ali ELEKTROINŽENIRJA, za komercialno opravljanje ZT del v direkciji uvoza —sektor 2 Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske, elektro ali splošne smeri — 5 let delovnih izkušenj v stroki — pasivno znanje tujega jezika EKONOMISTA ali ELEKTROINŽENIRJA, za komercialno opravljanje ZT del v direkciji uvoza — sektor 6 Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske, elektro ali splošne smeri — 5 let delovnih izkušenj v stroki — pasivno znanje tujega jezika EKONOMISTA ali ELEKTROINŽENIRJA, za opravljanje manj zahtevnih del v ZT v direkciji uvoza — sektor tehnične priprave uvoza Pogoji: ~ višja ali srednja izobrazba ekonomske, elektro ali splošne smeri — 3 leta delovnih izkušenj v stroki — pasivno znanje tujega jezika ČASOPISNE NOVICE Iskrina tovarna avtoelektričnih izdelkov gradi novo industrijsko halo. Po besedah direktorja TOZD Petra Mivška meri hala 1.800 kv. m in bo že v mesecu juniju vseljiva. TOZD planira v naslednjem srednjeročnem obdobju podvojeno proizvodnjo. Lani je dosegla vrednost 24 milijard (? ) dinarjev, piše zagrebški Večernji list. ,,v Wk->..rxwvui |JQ iiiuusu IJ3MH iž:ueiNUV, au bc pvguvdl Jdll 1UUI Ma PVSVclO" vanju v gospodarski zbornici Jugoslavije. S tem seje pravzaprav začela akcija.ki na bi prispevala k večjim izvoznim rezultatom. Zahteve po lepših oblikah industrijskih izdelkov so v nekaterih primerih že ekonomsko upravičene. Vzemimo primer Iskre ki je zaradi sodobnih in originalnih oblik telefonov v zadnjih treh letih povečal: izvoz tega proizvoda kar za 4,5 krat. Iskri ni bilo žal, da je investirala v lastni kadei oblikovalcev. Tudi drugim OZD ne bi smelo biti žal denarja za oblikovalce, prav p: bi bilo, da bi se tudi dogovorili za uresničitev predloga o preosnovi visoke šole z: industrijsko oblikovanje v Ljubljani." Iz poročila Tanjuga, ki ga je objavilo jugoslo vansko časopisje. Kako to, da se je na mariborski univerzi pojavil računalnik Delta 340/40 ljubljanske Elektrotehne, saj še ni dolgo od tega, ko se je univerza opredelila za nakup računalniških sistemov Iskra data, od katerih so trije že montirani in delujejo -eden na visoki ekonomsko-komercialni šoli, dva pa na visoki tehniški šoli? Tomaž Seljak, vodja laboratorija za projektiranje informacijskega sistema proizvodnje na VTS je pojasnil: ..Iskrini računalniki so bolj primerni za poslovne obdelave, sistemi Delta pa za tehnološke. Poleg tega se lahko z našim sistemom povežemo tudi z ljubljansko univerzo, ki ima enak sistem." To je začetek članka o računalniš-tvu z naslovom: ,.Sedaj prodira Delta", ki ga je objavil mariborski Večer, napisal pa N. Šoštarič. V reški regiji je čutiti zadnji čas manjši interes za nakup televizorjev v barvi. V članku, ki ga je objavil reški Novi list, pa so objavili tudi mnenje naših predstavnikov v reški filiali, da ne čutijo manjšega povpraševanja, posebno ne za konsignacijske televizorje Schaub-Lorenz, ki jih plačujejo kupci z gotovino. V zagrebški tovarni telekomunikacijskih naprav Nikola Tesla je več kot polovica zaposlenih, to je približno 2.800 delavcev, na dnu kvalifikacijske lestvice, toda deloyna organizacija ni zainteresirana za dopolnilno šolanje in izobraževanje, piše beograjska Borba. V Leipzigu so 9. marca odprli pomladanski mednarodni sejem, na katerem sodeluje 100 jugoslovanskih delovnih organizacij, na sejemskem prostoru 2.500 kv. m, med njimi tudi Iskra. Prvi obiskovalec po tradiciji je bil predsednik državnega sveta nemške DR in generalni sekretar ČK Erich Honnecker. Obiskal je tudi jugoslovanski razstavni prostor, kjer ga je pozdravil naš ambasador Djuro Jovič. Razprava v zborničnih splošnih združenjih je odločno podprla stališča, ki jih je sprejel izvršilni odbor gospodarske zbornice Slovenije o razvojni usmeritvi računalniške proizvodnje v Sloveniji. Porabniki računalniške opreme zahtevajo, da možni nosilci (EUKOM, Elektrotehna, Gorenje in Iskra) izoblikujejo skupen, enoten koncept o razvoju te proizvodnje in se dogovorijo za smotrno delitev dela v slovenskem, jugoslovanskem in tudi mednarodnem prostoru, ki bo proizvajalcem zagotovil gospodarsko proizvodnjo računalniške opreme, porabnikom pa zadostno izbire kakovostne procesne in poslovne računalniške strojne in programske opreme — piše Zdravko Stefančič v ljubljanskem Delu. DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA ali ELEKTROINŽENIRJA, za vodenje uvoznih poslov sektorja črne in barvne metalurgije v direkciji uvoza — sektor 3 Pogoji: / — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali elektro smeri — 5 let delovnih izkušenj v stroki — opravljena ZT registracije — aktivno znanje tujega jezika DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA ali ELEKTROINŽENIRJA, za vodenje uvoznih poslov zahtevnejšega oziroma obširnejšega sektorja investicij v direkciji uvoza — sektor 4 Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali elektro smeri — 5 let delovnih izkušenj v stroki — opravljena ZT registracija — aktivno znanje tujega jezika V TOZD ZASTOPSTVA TUJIH FIRM ELEKTROINŽENIRJA, za vzdrževanje perifernih in komunikacijskih podsistemov Pogoji: ' — višja izobrazba elektro smeri, šibki tok — 3 leta delovnih izkušenj v stroki y.' — aktivno znanje angleškega jezika v TOZD DOMAČI TRG Beograjska Politika v treh člankih in sicer 7., in 8. in 9. marca ..tarna", da na tržišču še vedno ni dvotarifnih števcev iz proizvodnje El Niš. V podnaslovu ugotavlja, da El Niš že dva meseca proizvaja dvotarifne števce, toda jih ne prodaja, ker še ni odobrena cena zanje. V enem članku navaja tudi besede pomočnika direktorja zveznega zavoda za cene Franca Štojsa, ki pravi, da mora odločitev o ceni najprej sprejeti komisija splošnega združenja kovinske industrije. V članku ..Ekonomski efekti stimulacije in uvajanja inovacij v podjetjih" piše beograjski Privredni pregled, da je dosegla Iskra velike prihranke in povečala dohodek na temelju inventivne dejavnosti. Članek se nanaša na anketo, v kateri je sodelovalo 49 TOZD z 2.064 inovacijami. Skupno so izumi povečali dohodek za 322 milijonov dinarjev, pri čemer je združeno delo izplačalo novatorjem 16,6 milijonov dinarjev. V januarju in februarju se je slednjič zunanjetrgovinska menjava izboljšala. V prvih dveh mesecih je bil uvoz v primerjavi z obema mesecema lanskega leta za 40 % večji, uvoz pa samo za 22 %. Sedaj pokrivamo uvoz z izvozom v višini 50 %. Povečala se je tudi blagovna menjava z deželami v razvoju, piše beograjska Politika. Zbral in uredil Marjan Kralj EKONOMISTA, za opravljanje komercialno^planskih del Pogoji: — končana Ekonomska fakulteta I. stopnje — 2 leti delovnih izkušenj v stroki EKONOMSKEGA TEHNIKA, za prodajanje trgovskega blaga — trgovske skupine in investicijske opreme Pogoji: — končana Ekonomska srednja šola — 3 leta delovnih izkušenj v stroki ELEKTROMEHANIKA ali PRODAJALCA, za opravljanje skladiščnih del Pogoji: — končana Poklicna šola — elektro smeri ali Šola za blagovni promet — elektro smeri — 1 leto de lovni h izkušenj v stroki SKLADIŠČNEGA DELAVCA, za prevzemanje in odpremljanje blaga v skladišču Pogoji: » — končana osemletka in tečaj za skladiščnike — 6 mesecev delovnih izkušen) v TOZD SERVIS, za potrebe servisa v SKOPJU ELEKTROINŽENIRJA, za vodenje oddelka telefonije Pogoji: — končana Elektro fakulteta I. stopnje — 2 leti delovnih Izkušenj v stroki v DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB EKONOMSKEGA TEHNIKA, za Izvajanje obdelav na računalniku Pogoji: — končana Ekonomska srednja šola — 3 leta delovnih izkušenj v stroki Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE, KADROVSKA SLUŽBA, LJUBLJANA, Topniška 58. nobeden ne bo znal zbrati, popisati. Jaz sam sem že veliko pozabil. Veliko hudega smo preživeli v tej Iskri, pa tudi prenekatero lepo urico. Vsega je bilo, vsega, takega in drugačnega. Kaj bi hotel postati, če bi se še enkrat rodil, če bi imel možnost izbirati? Na kmete bi šel, na deželo. Tam pri Polhovem Gradcu, kjer smo doma, ima mati še kmetijo. 83 let ima, pa še vedno dela. Vsega res ne more več sama postoriti, saj veš. In zato ji pridemo pomagat, štirje bratje, in primemo za delo. Ali naj pustimo, da bo kmetija propadla. Ne, to pa že ne. Kot vidim, te srce še vedno žene tja ven, na deželo, v naravo, čeprav sedaj stanuješ v Ljubljani. Poglej, 60 let bom imel kmalu, pa se nobenega ne ustraSm, ne za delo, ne za hojo. Tudi sto kilometrov na dan bi še naredil. Meni ni nič iti peš na vrh stolpnice, prej pridem jaz peš v peto nadstropje kot ti z dvigalom. Pa slovensko magistralo sem tudi že naredil, veš. Od Pohorja do Ankarana. Imam številko 367, če se hočeš prepričati, kar poglej! Vsak človek ima neke svoje kotičke v duši, kamor ne pusti človeka blizu, vsaj lahko ne in ne hitro. To je njegov notranji svet, posvečena zemlja, ki naj ostane na varnem pred nepoklicanimi očmi. Pri Tonetu sta to partizanščina in ribolov. Ko smo poskusili odgrniti zaveso, je skoraj nejevoljno pripomnil. Veš, o tistih letih pa ne bom govoril. Naredili smo, kar smo, 'raje premalo kot preveč in tudi danes bi morali več narediti. Delati bi morah bolj s srcem in tako bo lahko Iskra še boljša kot je. Ti, Tone, pa še o ribah bi se malo pomenila, kaj? ! Nič se ne bova pogovarjala. Poslušaj, Tone, zakaj se reče: zdrav kot riba, pa najbrž riba tudi lahko zboli, kot vse, kar je živo na tem svetu. Ja, tako se reče, ne vem zakaj. Ja, Tone, ali lahko spoznaš z mosta zroč v vodo, ali je to riba, ali ribak? Nič me ne boš vlekel. Z mosta sploh ne moreš prepoznati ribe, če je samec ah samica. To lahko spoznaš šele tedaj, ko je potegneš na suho. Od zgoraj se to ne pozna. In še to mi povej, zakaj so vsi ribiči samo moški? Kdo to pravi? V naši ribiški družini imamo tudi nekaj žensk. Kje ti loviš? Tam okrog Polhovega Gradca? Ne, tam ni kaj posebnega, mimo teče samo Gradaščica. Naša družba hodi na Krko. To je zame najlepša reka. Blažen mir, bistra voda vse tja do gradu v Soteski. To so užitki, ki jih ne more doumeti, kdor jih ne doživi. Veijetno tudi tebi ne gre za „storil-nost“ za število ujetih rib, ampak prej za kaj drugega. Prav gotovo, vsaka ujeta riba je desetkrat dražja, kot če bi jo kupil. Ne da se pa plačati tisti mir, ki ga uživaš ob vodi, ko opazuješ beganje rib pod površino, poslušaš šelestenje listja v gostem drevju, gledaš bele oblake, ki jadrajo po nebu. To so trenutki, ko pozabiš na vse skrbi in težave vsakdanjega življenja, delovno obleko si pustil v omari. To je kopel za živce. To pripoveduješ prav ti, o katerem nihče ne more reči, da slabo delaš in malo narediš. No, upam res, da so z mojim delom zadovoljni, saj sem tudi jaz z delom. Prav nič mi ni žal, če moram kdaj delati tudi cele dneve, kadar se pač pokaže potreba, ko teče voda v grlo. Tale najin pogovor je stekel ravno pred dnevom žena, ko je imel Tone polne roke dela s pripravami. V dvorano je nosil težke fotelje, bili so prav gotovo težji kot štručke, ampak jih je vendar zagrabil in odnašal kot vrečke s solato. Prijafeljsko sem mu svetoval naj nese naenkrat samo po pol stola, pa se za nasvet ni zmenil. Mishm, da imajo take Tonete povsod radi: sodelavci in prijatelji, saj jim prinaša sproščeno vedrino, ogreje z dobro voljo, pa tudi predstojniki v službi, saj se lahko nanj zanesejo. Prav lahko si predstavljam, kako direktorju obstane korak, ko se mu vzbudijo otožne želje: „Ja, če bi imeli več takih Tonetov, koliko težav bi nam bilo prihranjenih in kako gladko bi stekli ukrepi za stabilizacijo! Kohko manj pregovarjanja bi bilo treba, kaj vse bi se dalo narediti ob istem številu ljudi!“ M. H. SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 80 Poljudna znanost, šolske knjige in revije pri DZS Med znanstvenimi in poljudnoznanstvenimi deli, je nadaljeval naš razgovor glavni urednik Državne založbe Slovenije pesnik Kajetan Kovič, ima naša založba v letošnjem letu na programu tudi zanimiva in tehtna dela. Kot dopolnitev k leksikonu svetovne glasbe bomo izdali delo ,.Jugoslovanska glasbena dela", knjigo, ki jo je napisalo pet avtorjev in sicer Koci, Kovačevič, Kučukalič, Ortakov in Peričič. V načrtu je tudi nekaj izdaj skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti kot delo Petra Kosa ..Rimski, germanski in bizantinski na Slovenskem najdeni denar", dalje delo M. Kosa ..Literarni viri za zgodovino vzhodnoalpskega prostora od Keltov do Frankov" in več zvezkov ..Arheološke topografije Slovenije." Vendar pa je s tega področja zagotovo najpomembnejših nadaljnjih pet zvezkov Literarnega leksikona v uredništvu pokojnega dr. Antona Ocvirka. Šesti zvezek je napisal Janko Kos (Romantika), sedmi Kajetan Gantar (Grške lirične oblike in metrični obrazci), osmi Anton Ocvirk (Evropski verzni sistemi in slovenski verz I in ll-to je tudi hkrati deveti zvezek) in deseti Majda Stanovnik (Angleške in ameriške smeri v XX. stoletju). Msd prevodi znanstvenih del pa je potrebno omeniti ..Zgodovino filma" avtorja Rondolina in v koprodukciji s hrvaško založbo Otokar Keršovani. V zbirki Biografije so za letos predvidena štiri dela in sicer knjiga Sebastiana Hafnerja ..Hitler", Taylorja Caldvvella ..Aspazija" v dveh delih in Salvatora Fran-cesca Romana delo o velikem italijanskem marksistu in borcu Antoniu Gramsciju. Za zbirko Izumrli narodi pa je W. Port-ner napisal delo o Vikingih, Gerhard Hern pa o Keltih. Vrsta del bo izšla tudi v zbirki Poljudno znanstvena dela. V koprodukciji z „Jugo-slovansko revijo" in znano založbo Mc Graw-Hill bo izšlo delo ,,Zdravilna moč rastlin". Nadaljevala se bo tudi zbirka Zgodovina v slikah, ki bo letos zabeležila izid že sedemnajste in osemnajste knjige, v štirih knjigah pa bodo izšla „Čuda narave", v koprodukciji z italijansko založbo Rizzoli in hrvaško založbo Otokar Keršovani. V koprodukciji z ..Jugoslovansko revijo" bo izšla „Fotomonografija Kitajske", medtem ko bo delo domačih avtorjev (Savnik, Fon in drugi) ..Fotomonografija Tolminjke". Šest zvezkov ..Naravoslovnih vodnikov" bo Državna založba Slovenije izdala v koprodukciji z založbo ..Mladost", z isto založbo pa pripravlja skupaj tudi ..Športno rekreacijo" v štirih knjigah. Med leksikalnimi deli je treba omeniti letošnji izid prvega zvezka ...Medicinske enciklopedije", ki bo izšla v koprodukciji z znano francosko leksikografsko založbo Larousse ter dvema jugoslovanskima založbama, ..Svetlost" in ..Vuk Karadžič". Državna založba Slovenije je znana tudi kot pomembna založnica najrazličnejših slovarjev in tako bosta letos izšla dva nova slovarja, Jurančičev ..Slovensko-srbohrvat-ski slovar" in Novšakov „Makedonsko-slo-venski slovar". V pripravi za letos sta tudi ponatisa dveh slovarjev, in sicer Tomšičevega ..Nemško-slovenskega slovarja in Bradačevega ..Latinsko-slovenskega slovarja". V zbirki Priročniki bo Državna založba Slovenije v seriji Avtomobili skupaj s Tehnično knjigo iz Beograda izdala tri tovrstne priročnike: Kondič Čorič: Zastava 101, Kondič-Čorič: VW-golf in Dieter: Citroen 2 CV/3, CV/Diana. V seriji zdravstvenih priročnikov pa bosta izšli dve deli: Berg; Odpravimo hemoroide in Weyei: Kako ravnamo z zdravili. V isti zbirki bo izšel tudi ..Fotopriroč-nik" (avtor Hedgecoe) in ..Vrt kot razvedrilo" Ljubinke Zelenko. In končno je Državna založba Slovenije tudi ena največjih založnic slovenskih šolskih knjig in učbenikov. Tako ima v letošnjem programu za predšolsko vzgojo in osnovno šolo kar štirideset naslovov, petinpetdeset šolskih knjig in učbenikov pa bo izšlo za srednje šole. Poleg 95 šolskih knjig in učbenikov bo izdala Državna založba Slovenije letos tudi dvanajst priročnikov za učitelje in štiri dela za višje in visoke šole. Med priročniki za učitelje naštejmo priročnike za zgodovino, fiziko, matematiko, kemijo in biologijo, ki so vsi namenjeni prvemu razredu. Dalje so tu priročniki Vzgoja likovnega mišljenja (Pfennig), Pojmovni učni načrt (VVilkins), Inovacije pri pouku (Mandič), Psihološke in pedagoške osnove začetnega matematičnega pouka (Tomič), Za socialistično moralno vzgojo (Potrč), Priročnik za glasbeno vzgojo (Bole-Oblak) in Priročnik k učbeniku za spoznavanje družbe v 4. razredu (Košak-VVeber). Za višje in visoke šole pa so na programu naslednja dela: Strnad: Fizika III, Prijatelj: Uvod v matematično logiko (z nalogami), Jamnik: Matematika za tehniške šole in Dobeic: Temelji knjigovodstva I. Seveda pa pri letošnjem programu Državne založbe Slovenije ne smemo pozabiti tudi glasbenih edicij, ki jih bo letos izšlo kar deset. Pa jih naštejmo: Bradač-Hrašovec: Prvi koraki, Bradač-Hrašovec: Pogumno naprej 2, Bradač-Hrašovec: Mladi virtuoz 2, Pavčič: Slovenske narodne za klavir I, Bradač-Hrašovec: Male skladbe mojstrov od 17. do 19. stoletja v dveh zvezkih, Dekleva: Šola za klavir 2, Fakin: Šola za klavirsko harmoniko I, Tomšič: Vesele nove I in Samec: Verdijeve opere (besedila). Čisto na koncu pa zapišimo še, da izdaja Državna založba Slovenije tudi dve pomembni slovenski reviji in sicer literarno revijo Sodobnost, ki piše letos že svoj 28. letnik ter poljudnoznanstveno revijo Priroda, človek in zdravje, ki letos izhaja že petintrideseto leto. D j Naš posnetek prikazuje avlo novega Kulturnega doma v Novi Gorici, ki so ga slavnostno odprti pretekli mesec na slovenski kulturni dan. V tej avti bomo prihodnji mesec, ko bo praznovata iskra Avtoelektrika 20-ietnico obstoja in delovanja pripravili razstavo „20 let rasti in uspehov Iskre Avtoelektrike." V dvorani novega Kulturnega doma pa bo slavnostno zasedanje delavskega sveta delovne organizacije. Prebrali smo za vas V vrsti priročnih, tako rekoč žepnih leksikonov, ki jih izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani, je pred kratkim izšel priročni leksikon o družboslovju. Vsekakor predstavlja Družboslovje novost, kakršne naš sicer bogati knjižni trg doslej ni poznal. Pri tem pa velja še poudariti, da je Družboslovje domači prvenec svojega področja. Kot je znano, je zbirka malih leksikonov Cankarjeve založbe iskala v prvih kolih zaslombo pri uglednem strokovnem vzorniku, pri Herderjevih leksikalnih dosežkih. To je še zlasti veljalo za leksikone kot so Biologija, Geografija, Kemija, čeprav je bila tudi pri teh potrebna pomoč in dopolnitev domačih strokovnjakov, pri Družboslovju pa se kajpak na Herderja ni bilo več mogoče opreti. Takega leksikona, ki bi ustrezal našim namenom in potrebam s področja družboslovja na tujem trgu seveda ni mogoče najti. In tako je pač prišlo do tega, da je mali leksikon Družboslovje v celoti delo slovenskih družboslovcev, kar je zlasti potrebno še posebej poudariti. In kaj prinaša leksikalni prvenec iz družboslovja? V njem so zajete različne stroke, ki jih morda celo preveč ohlapno poimenujemo s splošnim, dokaj širokim nazivom družboslovje. Najprej je tu filozofija, sledijo sociologija, pa politična ekonomija, politologija, demografija, zgodovina, socialna psihologija, statistika in ne navsezadnje seveda samoupravljanje. Zaradi mnogih značilnosti, ki so v naši družbeni in znanstveni praksi združene s tem terminom, se pojmi iz samoupravljanja naravno vključujejo v leksikon Družboslovje. Kajpak je iz vsake od naštetih ved v leksikonu zaobsežen le bistvenejši del gesel ali terminov, skupaj pa dajejo pregleden, dokaj popoln in vsekakor zanesljiv pogled v obsežno snov, ki jo označuje pojem družboslovje. Natančneje povedano, v leksikomu je obdelanih 2012 gesel. V leksikonu sta nekoliko izdatneje obdelani filozofija in sociologija, predvsem zato, ker sta odločilni za razumevanje vseh drugih družboslovnih disciplin: filozofija kot idejni temelj družboslovja in sociologija kot teorija nastanka in razvoja človeške družbe. In končno, komu je namenjen naš družboslovni leksikon? Mnogim, da ne rečemo vsem, tako študirajočim kot delovnim ljudem, saj se neprestano, tako pri delu kot v družbeni aktivnosti in samoupravljanju nenehno srečujemo s termini iz družbenih disciplin pa jim pogosto ne vemo ne prave razlage ne njihove celotne razsežnosti. Vse to pa leksikon Družboslovje zagotovo posreduje in omogoča. Za konec pa naštejmo še vse sestavljalce in pisce tega domačega leksikona: Vlado Benko (politologija). Gabi Čačinovič—Bogrinčič (socialna psihologija), Anuška Ferligo (statistika), Jože Goričar (sociologija), Albin Igličar- (politologija, samoupravljanje) Frane Jerman (Filozofija), Polonca Končar (samoupravljanje), Ivan Kristan (samoupravljanje), Janez Malačič (demografija), Viljem Merhar (politična ekonomija), Anton Perenič (samoupravljanje), Janko Rupnik (politologija), Štefan Trojar (zgodovina), Alenka Šelih (samoupravljanje) in Mirjana Ule (socialna psihologija), medtem ko sta pri pripravi geslovnikov sodelovala Božidar Debenjak (filozofija) in Matjaž Maček (politologija), uredništvo leksikona pa je bilo zaupano Franetu Jermanu. D. Ž. VABIMO VAS, DA OBIŠČETE NAJVEČJI TEHNIČNI SEJEM NA SVETU, KI BO LETOS OD 16. DO 24. APRILA 1980 V HANNOVRU ZA TRI DNI S POSEBNIM LETALOM Hannover ODHOD: 16. in 18. APRILA1980 Letos bodo na sejmu razstavljali novosti z naslednjih področji: Energija 80, pisarniškain informacijska tehnika CeBIT, raziskave in tehnologija, elektrotehnika, preskrba z električno energijo, klimatizacijske naprave, obdelava površin, orodni stroji, avtomatika, elektronika, električna instalacija, razsvetljava, elektroakustika, obdelava železa in jekla, nemetali, transportna sredstva, odpadna sredstva, gradbeni stroji, rudarski stroji, industrijska gradnja in marketing. Proyam 3-dnevnega strokovnega potovanja s posebnim letalom IAA. 1. dan Odhod avtubusa ob 06.00 uri izpred Univerze v Ljubljani, Trg osvoboditve, na letališče Ljubljana-Brnik. Zbor vseh udeležencev ob 06.45 uri na letališču. Polet letal IAA DC—9 ob 07.35 za Hannover. Pristanek v Hannovru ob 08.55. Prevoz na sejmišče z avtobusom. Ves dan na voljo za obisk sejma. Zvečer namestitev v privatnih sobah. Prenočišče. 2. dan Zajtrk pri stanodajalcih. Ves dan na voljo za obisk sejma. Prenočišče. 3. dan Zajtrk. Ves dan namenjen ogledu sejma. Popoldan ob 17.30 uri prevoz z avtobusom izpred Kaufhofa nasproti glavne železniške postaje na letališče. Polet letala IAA ob 19.05 uri. Pristanek na Brniku ob 20.30 uri. CENA strokovnega potovanja je 6.200 din za osebo. V ceni je vključeno: letalski prevoz Ljubljana-Hannover in nazaj, letališka taksa, vsi prevozi na in z letališča, vstopnina na sejem, nastanitev v privatnih sobah z zajtrkom ter stroški organizacije in vodstva potovanja. ROK ZA PRIJAVE JE DO 1. APRILA 1980, oz. do zasedbe mest v letalu. Ob prijavi je treba predložiti naročilnico s seznanom udeležencev ter zagotovilo plačila v zakonitem roku. Prijave sprejema: Iskra Invest Servis, Dejavnost za rekreacijo in letovanja, Ljubljana, Ilirska 27, telefon.-325—587 MALO ZA ŠALO SLUŽBENO POTOVANJE „Sem slišal, da si bil na službeni poti po Italiji? " „Da bil sem, naporno je bilo oba dneva." ,,Pa si prinesel pralni prašek? " ,,Zato sem šel tja." TELEFONSKA Direktorju je na dom telefonirala sumljiva ..kolegica". Žena, ki je slučajno dvignila slušalko, seye« pozanimala, kdo želi direktorja. Nežni glas pravi: ..Direktorjeva kolegica z univerze sem". Žena ogorčeno: ..Kakšna kolegica z univerze neki, najbrž ljubica, naš Feliks ni nikoli hodil na univer- PRILJUBEN ŠEF ..Janez, strašno!" Mojega šefa je sinoči zadela kap. ..Kakšna škoda, da ni mojega." OB SLABEM POSLOVANJU Predsednik delavskega sveta TOZD je na zboru delovnih ljudi tolmačil letni obračun. Ker je šlo za izgubo, je samokritično priznal, da so se žal delale tudi napake. „Toda pogum, na napakah se učimo". ..Potem imamo v naši TOZD že vsi univerzo", je zaklical nekdo iz „baze." Kam za prvomajske praznike Vabimo vas, da preživite prijetne praznične dni ob morju in v toplicah — v hotelih z bazeni: PORTOROŽ APOLLO/MIRNA - depandanse Grand hotela Palače. Vse sobe TWC, vsi družabni prostori in bazen so na, razpolago gostom v hotelu GH Palače. 30. 4. večerja — 4. 5. kosilo, cena: 1/2 sobi din 1.350 za osebo. Cena za otroke do 7. leta starosti v sobi s starši din 940. POREČ HOTEL DELFIN — Zelena laguna, vse sobe TWC, aperitiv bar, disco-bar, frizerski salon, sauna, zaprti bazen z ogrevano morsko vodo, 7 km izven centra Poreča. 30. 4. večerja - 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din: 980 za osebo. Cena za otroke do 7. leta starosti v sobi s starši din 700. Hotel LOTOS — Zelena laguna, vse sobe TWC, aperitiv bar, dnevni prostor s televizijo, odprti bazen s teraso za sončenje, športno rekreativni center, 5 km izven centra Poreča. 30. 4. večerja - 4. 5. kosilo, cena v 1 /2 sobi din 780 za osebo. Cena za otroke do 7. leta v sobi s starši din 550. VILE ASTRA — družinske vile — Zelena laguna Vsak apartma se sestoji: kompletno opremljena kuhinja, s pomožnim ležiščem, 2 spalnici, kopalnica—prha, WC, predsoba z vgrajeno omaro, vsak apartma ima tudi svojo teraso. Cena najema od 30. 4. do 4. 5. za 4 osebe je din 1.500. APARTHOTEL MARINA - Červar Vsak apartma se sestoji: kompletno opremljena kuhinja z dnevnim prostorom, 2 spalnici z dodatnim ležiščem, kopalnica-prha, WC. Cena najema od 30. 4. do 4. 5. za 4 osebe je din 1.500. OTOK „SV. NIKOLA" Hotel MIRA MARE, ISTRA, bungalovi SPLENDID, sobe TWC, restavracija, kavarna, lepi sprehodi med lovori in borovci, mir, tišina. 30. 4. večerja — 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 760 za osebo. Otroci do 10. leta v sobi s starši din 530. POČITNIŠKA STANOVANJA V ZASEBNIH HIŠAH - Poreč Stanovanja so v novozgrajenih privatnih hišah in vsako se sestoji iz: kompletno opremljene kuhinje, 1—2 spalnici, kopalnica — prha, WC, stanovanja se lahko uporabljajo samo za toliko oseb, za kolikor je plačano. Cena najema ocj 30. 4.-4. 5. od 27. 4.-4. 5. za 3 osebe 1.800 din 3.200 din 234 0561)6 2.160 din 3.800 din VRSAR HOTEL PANORAMA — vse sobe TWC, kavarna, bar, odprti bazen s teraso za sončenje. Le 9 km oddaljen od Poreča — največja turistično-športnega centra na tem delu Jadrana. 30. 4. večerja - 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 960 za osebo. Cena za otroke do 7. leta v sobi s starši din 67. CRIKVENICA HOTEL THERAPIA — vse sobe TWC, kavarna, bar, zapiti bazen z ogrevano morsko vodo, frizerski salon. V neposredni bližini tenis igrišča. 30. 4. večerja - 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 1.400 za osebo. Cena za otroke do 7. leta v sobi s starši din 1.150. HOTEL MEDITERAN — vse sobe TWC, kavarna, aperitiv bar, restavracija, terasa za sončenje. 30. 4. večerja — 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 1.150 za osebo. Cena za otroke do 7. leta v sobi s starši din 950. HOTEL MIRAMARE — ZAGREB — vse sobe s tekočo toplo vodo, sanitarije in tuš na etaži, aperitiv tiar, restavracija, dnevni prostor s televizijo. 30. 4. večerja — 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 1.060 din za osebo. POČITNIŠKA STANOVANJA V ZASEBNIH HIŠAFLSlikovito mestece ob obal JZ polotoka Istre, 60 km od Reke, na poti med Opatijo in Pulo. Kompletno opremljena stanovanja z možnostjo lastnega kuhanja. Cena najema od 30. 4. do 4. 5. za 3 osebe 2.470 din ^iRn ^ 4‘5‘ = 4 osebe 3.060 din 5240 J" Za5°Seb 3"430din 5.890 din RADENCI HOTEL RADIN - A. kategorija, vse sobe TWC, telefon, balkon, aperitiv bar, restavracija, pokriti bazen s termalno vodo 28-30 stopinj, sauna, frizer, 30. 4. večerja — 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 2.200 za osebo. Cena za otroke do 10. leta v sobi s starši din 1.540. NJIVICE - KRK HOTEL JADRAN - vse sobe TWC, kavarna, snack bar. 30. 4. večerja - 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 1.100 za osebo. Otroci do 7. leta v sobi s starši din 770. MALINSKA - KRK Kompletno opremljeni apartmaji, vsak se sestoji iz: kompletno opremljene kuhinje dnevnim prostorom, spalnice (za 3 os. 1/1, in 1/2, za 4 os. 2/2, za 5 os. 2/2 in 1/1), kopalnice—prhe, WC. Cena najema od 30. 4. do 4. 5. od 27. 4. do 4. 5. za 3 osebe 1.600 din 2.800 din za 5 oseb 2.600 din 4.600 din TOPLICE ČATEŽ HOTEL TERME — B. kat. vse sobe TWC, družabni prostori, kopanje v termalnih bazenih in kadeh. Priporočamo prijetne sprehode v okolico. 30. 4. večerja - 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 1.990 za osebo. DOLENJSKE TOPLICE ZDRAVILIŠKI DOM — vse sobe TWC, centralno ogrevane, pokriti bazen z izredno kvalitetno termalno vodo (36-38 stopinj C), bogato s C02 in kalcijem. Voda je odlična za rehabilitacijo, rekreacijo in rekonvalescenco vseh, ki imajo revmatizem, kronična obolenja hrbtenice in sklepov ali posledice poškodb na lokomotornem aparatu. 30. 4. - večerja - 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 1S00 za osebo. V C6NE ARANŽMAJEV JE VŠTETO: - hotelski aranžmaji: 4 polni penzioni, turistična taksa, stroški organizacije. — aranžmaji stanovanj v zasebnih hišah: 4— do 7—dnevna najemnina (elektrika, plin, voda, posoda, posteljnina ter stroški organizacije. PRIJAVE sprejemamo do 01. 04. 1980. Ob prijavi je treba vplačati tudi celotni znesek stroškov. Vse informacije dobite ob prijavi po telefonu ali osebno: Dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, telefon: 325-587. VSI ARANŽMAJI SO Z LASTNIM PREVOZOM! ŽELIMO VAM PRIJETNE 1. MAJSKE PRAZNIKE! Gl * I 1 h tu lije str Hi Ar Pn St: j1* kr be pri SVi se sel Rr Pn ra sta zai ,de: Pri Po Pa irer čil Isti ival iorj; osi jen Po ^ $ nia ten ilO: ba; in r ZAHVALA ZAHVALA Ob smrti ljubljene mame Ob izgubi drage mame FRANČIŠKE DEMŠAR IVANE ČERNE se sodelavkam in sodelavcem TOZD TEA iskreno zahvaljujem za venec, denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti žalujoča hčerka Tončka Stare z družino. se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcen1! Iskre Elektromehanske — linija napetostnih tuljav za izrečena sožalja in denarno pomoč hčerka Gabrijela Log3f ZAHVALA ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ANTONIJE OMAN se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem skupnih služb, TOZD Števci in TEA za izražena sožalja, podarjene vence in spremstvo na njeni zadnji poti hčerid Jožica in Tončka ter sin Franc. Ob boleči izgubi dragega moža in očeta IVANA ŽUŽKA iz Nakla se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD, Stikala za izrečeno sožalje, denarno p6 moč, darovano cvetje in spremstvo nh zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala j Žalujoči: žena Tončka, hčerka Irena in sin Jani.