Šulferajnske šole v slovenskih rokah. Vsi vemo koliko gorja, narodnega pohujšanja, neznačajnosti in raznarodovanja je provzročil nemšfc: ,,Schulv«rein" s svo}inii šolami med Slovenci. To ponemčevalno šolstvo so slikali Nemci v podobi orjaškega hrasta a vsako vejo na ryem ie tvorila šolska zgradba. Ta hrast je res bujno rasel. njegove veie so zasenčevoie r.Ao S!avi'ir-io celo nad naSo orestofico Ljubljano so že vsele. Hrasitu so prilivale vse avstrijske oblasti, glavni gnoj pa je prihajal iz Beroiina. Z rušttvijo Avstr;je se ie tudi ta hrast nevarno zagugal. Ker pa je imel glavne korenine na Dunaju, kjer ie sedež društva, se sicer ni podal, toda Slovenci srao brž posekali veje, ki so nam delale strupeno senco. Sedaj štrli ta okleščeni orjak suhe vrhove v zrak ker tudi stranske korenine — dovodn:ce so mu odstranjene. V Jugoslaviji so namreč razpuščene vse podružnlice, premoženje društva pa ie seJkvestrirano. Ker je splošno znano. da ]e ,,Schulverehi" gradil v naših krajih šole poglavitno z denarjem, ki ga je nabral rned nami, so se te šole prepu&tile slovenskim občinam, oz. šolskim občinam za p^rimerno odkunnino. Kunnine so se naložile pr irtrravi fondov rio končne odločitve kc mu pripade ta denar. Na ta način jcj ,,Schulverem" proti svofi volj! povzdfrgni!] slovensiko šolstvo. šulferajnske §ole, ki so danes lastj dotičnih občin, so bile v Sloveniii slede-j če: v Tržiču na Gorenjsketn (danes me-| ščanska šola), v Hrastniku (šola in otro-j ški vrtec). v La§kem, Sevnici, Vojniku»T Šoštanju, Velenju, Vuzenici, Pekrah. Pra-j eerskem. Slov. Bistrici. Poličanah. R0^*! Slatini, Ljutomeru (kupila okr. posojilnicaj za meščansko šolo). St. Lenartu (šola lOJ društverri dom, oboje kupila glav. poso-j jilnica za šolske in društvene namene). VJ Ravnem bregu (Sladki vrh) nad Cmurekom. v Št. Ilju nad Mariborom; nadalje na Kočevskem, v Lazih, Vrčicah, Ovčja- ku in Svetlem potoku (obfina KoprivTtiW« v Zdihovem In Verdrecgu (občina M<>nzdi; v Grčaricah (občina Dolenia vas) Potem je imel ,,Schulverein" v Kočevju lesno obrtno šolo in otroški vTtec, oboje je kupilo poverjeništvo za sooialno skrbstvo ter ustanovilo zavod za zanemarjeno mladino. Za šoli v Siški in Rodinah nad Črnomijern ni bilo zanimanja pri šolskih občinah, zato sta se prodali potom prostovoljne dražbe najvišjima ponudnikoma. Rodinsko šolo je kutfl tz Amerike se vrnivši domačin R. Rožič, ki je premredil šolo za moderno gostilno. Nemška šola na Jesenicah je biila last »Schulkuratorira^ v I.iuMiani. a do razoustu društva je podedovala šolo Kranjska hranilnica. ki daje poslopje občini v na_em za šolo. V Ljubljani je brla šulferajnska šola v poslopju realke. Kakor s šulferajnskimi poslopii se je zgodilo tudi s premoženjem društva ,,Sudmark". ozir. s krajevnimi društvi pod katerih firmo se je skrivalo to nevarno dTUŠtvo. Znani ,,Sudmarkhof" v Št. Ilju, gla\Tio trdnjavo obmejnih renegatov, je kupila ondotna občina. Poslopje otroškega vrtca in nemškega telovadnega društva v Studencih pri Mariboru ondotnl Sokol za telovadnico in slovenski otroški vrtec. poslopje otroškega vrtca v Marenberku novoustanovlieno slov. društvo ..Otroški vrtec". Tako so dobile slovenske ofočine vsaj delno zadoščenje za vse grnotne in tnoralne krivice tekom zadnjih desetletii. Po ..Jugoslaviji".